TEKSTILEC
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TEKSTILINDUS KRANJ
Leto XVIII.
Januar 1976
Predlog družbenega načrta občine
G
Kranj
V februarju bo tekla javna razprava o predloženem osnutku družbenega načrta občine Kranj za leto 1976. Osnutek družbenega načrta je izdelan na podlagi planov organizacij združenega dela, programov samoupravnih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti ter na področju komunalnih dejavnosti na osnovi analize pre. teklega srednjeročnega obdobja in upošteva v glavnem nerealizirane naloge.
Leto 1976 je prvo leto izvajanja srednjeročnega obdobja 1976—1980, katerega temeljna naloga je postopna stabilizacija družbenega dogajanja. Da bo ta cilj realiziran, bo moralo gospodarstvo že v letu 1976 resno pristopiti k realizaciji lastnih stabilizacijskih in varčevalnih programov. To pomeni predvsem racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi, zviševanje produktivnosti na osnovi avtomati-
zacije proizvodnje in modernizacije tehnoloških postopkov, kar bo zahtevalo minimalno zaposlovanje novih delavcev ter postopno zamenjavanje uvoznih surovin din reprodukcijskih materialov z domačimi povsod tam, kjer je to le mogoče in povečanje izvoza s tako regionalno usmerjenostjo, ki bo rezultat dolgoročnejšega poslovno-teh-ničnega sodelovanja predvsem z državami v razvoju. Tudi samoupravne interesne skupnosti bodo morale v svoje programe dati prioriteto nalogam, ki bodo zagotavljale možnosti za čim uspešnejši dvig produktivnosti združenega dela, poleg tega pa bodo morale zagotoviti racionalnejšo porabo sredstev. V stabilizacijo se bodo morale vključiti tudi krajevne skupnosti in to predvsem s tem, da bodo nove investicije v posameznih krajevnih skupnostih
pokrile s sredstvi, s katerimi bodo resnično razpolagale.
Načrt razvoja za letošnje leto predvideva za kranjsko gospodarstvo naslednje globalne razvojne usmeritve:
Družbeni proizvod gospodarstva kranjske občine se bo po predvidevanjih organizacij združenega dela ob upoštevanju osnovnih smernic gospodarskega sistema in politike razvoja v letu 1976 povečal napram letu 1975 za okoli &'%. Povečanje temelji predvsem na večji produktivnosti dela in optimalnem izkoriščanju vseh kapacitet. Za družbeni proizvod celotnega gospodarstva SRS se predvideva 5 % porast.
Industrijska proizvodnja se bo v občini Kranj povečala za 8,5 %, v republiškem merilu pa 6 %.
Zaposlenost naj bi se v
kranjskem gospodarstvu v letu 1976 povečala za 2,5 %, kar je pod republiško stop-
njo 3 %. Večja pa bo predvsem produktivnost dela. V
kranjskem gospodarstvu bo porastla za 5 do 6 %, v republiki pa 2 do 3 %. Že v letu 1975 se je stopnja rasti novega zaposlovanja v Kranju precej umirila. To je ena od osnov za doseganje napredka v kvaliteti gospodarjenja. Podane so večje možnosti za nagrajevanje po delu, odstranjen pa je tudi eden od vzrokov zmanjševanja družbenega standarda prebivalstva.
Izvoz blaga se bo povečal za 5 %, v republiškem merilu pa 6 '%.
Uvoz se bo v kranjskem gospodarstvu leta 1976 napram uvozu leta 1975 zmanjšal za okoli 6 '%, medtem ko republika načrtuje 4—5 % porast uvoza.
Osebna, skupna in splošna poraba se morajo v letu 1976' gibati izpod stopnje rasti realnega družbenega proizvoda. Hitrejše naraščanje notra-
nje potrošnje bi sicer prispevalo k oživljanju konjunkture, hkrati pa bi pospešilo inflacijo, kar je v nasprotju s cilji stabilizacije.
Realni družbeni proizvod gospodarstva občine Kranj se bo v letu 1976 napram letu 1975 povečal za 8,0 %, pogodbene obveznosti za 1,7% in zakonske obveznosti za 7,3%. Gospodarstvo občine Kranj načrtuje realen porast sredstev za pokrivanje osebne potrošnje zaposlenih za 6,2 %. Pri tem se moramo zavedati, da je lahko osnova za povečanje osebnih dohodkov in skupne porabe le del dohodka, ki je rezultat povečanja produktivnosti dela in bolj racionalnega in ekonomičnej-šega poslovanja. Tako je načrtovan realen porast osebnih dohodkov v višini 4,3 %, toliko tudi stanovanjski prispevek. Sklad skupne porabe bo precej porastel — za 24,5 %.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Naš razstavni prostor na sejmu »MODA 76« v Ljubljani. Več o tem berite na 3. strani
Predlog družbenega plana občine Kranj
(Nadaljevanje s 1. strani)
To lahko ocenjujemo glede na družbeni dogovor, ki je bil podpisan v letu 1975 — mandatni program Skupščine občine Kranj za izgradnjo vrtcev, šol in rekreacijskih objektov. Ob tem lahko sklepamo na počasnejšo rast osebnega standarda, od družbenega. Realen porast sredstev za reprodukcijo načrtuje kranjsko gospodarstvo v višini 15,2 %.
Investicijska vlaganja v
osnovna sredstva gospodarstva bodo znašala 30 % manj kot v lanskem letu. Delež lastnih sredstev bo znašal 52 %, medtem ko je bil leta
1975	58 %. Skoraj 70 % teh sredstev bo investirano v opremo, 25 % v gradnjo, 5 % pa v ostala dela in nakup zemljišča.
Drugi del načrta razvoja za leto 1976 zajema področje družbene dejavnosti: vzgoja in izobraževanje, otroško varstvo, kultura, telesna kultura, dzravstveno varstvo, družbena skrb za borce NOV in vojaške invalide ter socialno skrbstvo.
Izobraževalna skupnost Kranj bo v letu 1976 obdržala enake vsebinske usmeritve kot v letu poprej, le da bo svojo dejavnost intenzivirala in jo dopolnila v smislu programskih dokumentov, nanašajočih se na področje vzgoje in izobraževanja. V letu
1976	bo treba posvetiti več pozornosti izobraževanju ob delu, predvsem pa družbenemu izobraževanju delavcev. Temeljita reforma naj bi zajela usmerjeno izobraževanje, kar bo omogočilo večjo skladnost vsebine in razvoja izobraževanja na tej stopnji s kadrovskimi potrebami združenega dela.
Skupnost otroškega varstva si je za leto 1976 zadala vrsto nalog za izboljšanje otroškega varstva: sofinancirala bo redno vzgojnovarstveno dejavnost, regresirala oskrbnine v predšolskem in šolskem varstvu, poskrbela za raširi-tev prostorskih kapacitet na območju, kjer so potrebe po varstvu največje (Planina), skušala urediti organizirano varstvo v drugih družinah za otroke do 3. leta starosti in organizirala vrsto drobnih dejavnosti, katerih koristi bodo deležni otroci ne glede na to, ali so ali niso vključeni v organizirano varstvo (5 oddel. kov celoletne male šole, potujoče vrtce, ureditev otroških igrišč, regresiranje letovanj za predšolske otroke, sofinanciranje zdravstvenih letovanj, zdravstveno varstvo varovancev VVZ Kranj).
Kulturna skupnost bo v letu 1976 podpirala predvsem tiste oblike kulturnega življenja, v katerih prihaja do izraza neposredno udejstvovanje ustvarjalcev in poustvarjalcev, ter oblike, katere v naj večji možni meri bogatilo delovnega človeka in zadovoljujejo njegove interese: knjižnično dejavnost, gledališko dejavnost, glasbeno dejavnost, muzejsko dejavnost, spomeniško varstveno dejavnost itd.
Na področju telesne kulture bo osrednja naloga vseh zainteresiranih, ustvariti takš-
ne vsebinske, organizacijske in materialne pogoje, ki bodo omogočile mnogo večjemu številu občanov aktivno teles-nokulturno udejstvovanje kot doslej, kvalitetnim športnikom pa boljše pogoje za doseganje vrhunskih rezultatov.
S področja zdravstvenega varstva bodo po programu za leto 1976 ohranili prebivalci občine Kranj iste pravice kot v preteklem letu.
Borcem NOV in njihovim družinam bo tudi v letu 1976 zagotovljena družbena pomoč in povečana tako, da bo ustrezala porastu življenjskih stroškov. Komisija za zadeve udeležencev NOV in VVI načrtuje, da bi znašala najnižja družbena pomoč 500 din mesečno, povprečna višina družbene pomoči pa 586 din ali 24 % več kot v lanskem letu. še naprej bo poskrbljeno, da
bodo borci NOV deležni kli-matsko-topliškega zdravljenja in to v večjem številu kot preteklo leto. Z zveznimi in republiškimi predpisi bodo usklajene višine vseh invalidskih prejemkov, vsebinskih novosti pa ni pričakovati, ker je varstvo vojaških invalidov in njihovih družin ustrezno urejeno.
Izhodišča za delo skupnosti socialnega skrbstva v letu 1976 so vsakoletne potrebe za socialno varstveno dejavnost občanov v skladu z zakonom o socialnem skrbstvu in zakonom o socialnem varstvu, občinskimi odloki, programom socialne politike in srednjeročnim programom razvoja gospodarstva in družbeni dejavnosti v občini.
Tretji del družbenega načrta za letošnje leto obsega urbanizem in komunalno dejavnost.
Področje stanovanjskega gospodarstva načrtuje potek blokovne gradnje v soseski S-5 Planina, poleg tega pa bo 44 stanovanj zgrajenih na Golniku in 64 stanovanj v objektu H-8 ob Cesti JLA.
Z družbenim dogovorom bo vzpostavljeno tudi večje sodelovanje, tako v pogledu oblikovanja cen stanovanj, kot Vadi v povečanem obsegu gradnje. Samoupravna stanovanjska skupnost bo v letu 1976 zagotovila 81 milijonov dinarjev posojil za blokovno gradnjo, 73 milijonov din za solidarnostna stanovanja in
ca. 10 milijonov din za dograditev hiš.
Družbeni načrt za leto 1976 poudarja pomembno vlogo tudi področju ljudske obrambe. Tu bo potrebno okrepiti dejavnost vseh nosilcev obrambnih priprav v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih.
Pomembna vloga je posvečena v družbenem načrtu tudi družbeni samozaščiti, ki je najširši obrambni sistem naše socialistične družbe, ki organizirano brani svoje interese in nadaljnji demokratski razvoj samoupravnega sistema. Pravica in dolžnost slehernega državljana in širše družbene skupnosti je varovanje ustavnega reda, obrambe države, neodvisnosti svoboščin občanov, življenj in premože-
nja, javnega reda, splošne prometne varnosti in drugih področij splošnega družbenega pomena. Za uveljavljanje družbene samozaščite je pomembno, da vsebinsko poznavanje koncepta dejansko preide v vsakdanjo aktivnost delovnih ljudi, da postane del rednih nalog, del vsakdanjih delovnih obveznosti in akcij.
Krajevne skupnosti bodo v letu 1976 vlagale maksimalne napore v utrjevanju samoupravnosti znotraj KS. V sklopu nalog za leto 1976 bo aktivnost KS in njenih občanov usmerjena v nadaljnji razvoj komunalne opremljenosti KS, ki predstavlja ene-
ga od osnovnih pogojev za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov v kraju svojega bivališča. KS bodo za realizacijo programov uporabila vsa razpoložljiva finančna sredstva in jih oplemenitila s prostovoljnimi prispevki in prostovoljnim delom občanov. Višina samoprispevka občanov se planira približno v isti višini kot v letu 1975.
Gradivo povzeto in osnutka družbenega načrta občine Kranj za leto 1976
Investicije v predilnico smo lani uspešno zaključili. Dan po otvoritvi so si občani Kranja z zanimanjem ogledovali prenovljen obrat
RAZPORED
javnih razprav v občini Kranj glede obravnave predloga družbenega načrta občine Kranj za leto 1976
Datum in kraj javne razprave	Ura	Prostor
8. 2.1976 — NEDELJA		
Besnica (v Sp. Besnici)	10.00	Dom družb, organiz.
Podblica	14.00	Gasilski dom
Trstenik	7.00	Sejna soba KS
Goriče	10.00	Sejna soba KS
Hrastje -	9.00	Gasilski dom
Trboje jè-SPST’**“"	9.00	Zadružni dom
9. 2.1976 — PONEDELJEK		
Stražišče	19.00	OŠ Lucijan Seljak
Bitnje	19.00	Gasilski dom
Žabnica	19.00	Zadružni dom
10. 2. 1976 — TOREK		
H u j e-Planina-Cirče	19.00	OŠ Stane Žagar
Tene tiše	19.00	pri Koširju
Golnik	19.00	Kulturni dom
11. 2. 1976 — SREDA		
Kranj-Center	18.00	Skupščina občine
Visoko	19.00	Zadružni dom
Predoslje	19.00	Kulturni dom
12. 2. 1976 — ČETRTEK		
Šenčur	19.00	Dom kulture
Breg ob Savi	19.00	Gasilski dom
Mavčiče	19.00	Prosvetni dom
13. 2. 1976 — PETEK		
Kokrica	19.00	Kulturni dom
Cerklje	19.00	Zadružni dom
Britof	18.00	Dom A. Kmeta
15. 2. 1976 — NEDELJA		
Pševo	9.00	bivša osnovna šola
Olševek	9.00	Osnovna šola
Kokra	9.00	Osnovna šola
Grad	7.30	pri Kandolfu
Voglje	8.30	Gasilski dom
Bela	9.00	Družbeni dom
16. 2. 1976 — PONEDELJEK		
Naklo	19.00	Kulturni dom
Podbrezje	19.00	Prosvetni dom
Duplje	19.00	Gasilski dom
17.2. 1976 — TOREK		
Primskovo	19.00	Zadružni dom
Struževo	19.00	Dom SZDL
Voklo	19.00	Prosvetni dom
18. 2.1976 — SREDA		
Orehek-Drulovka	19.00	Osnovna šola
Gorenja Sava	18.00	Restavracija Iskra
Preddvor	19.00	Kulturni dom
19. 2.1976 — ČETRTEK		
Zlato polje	18.00	Dijaški dom
Vodovodni stolp	18.00	bom JLA
20.2.1976 — PETEK		
Jezersko	19.00	Korotan
22.2.1976 — NEDELJA		
Velesovo	9.00	Zadružni dom
Poženik	8.00	Pri Žumru
Zalog	9.00	Osnovna šola
Bmiki (Zg. Bmiki)	9.00	Gasilski dom
šenturška gora	7.00	Osnovna šola
Bližajo se volitve. Pravočasno se pripravimo!
Sejem »Moda 1976«
mi Z M Ar
ia MsliliÉs
Že enaindvajsetič po vrsii so nam proizvajalci iz vse Jugoslavije predstavili svoje nove dosežke na področju mode.
rat, ki je kreirala te vzorce. Vsekakor pa je to priznanje celemu kolektivu Tekstilindu-sa, našemu delu, kvaliteti in tudi lepim desenom. Navse-
no vsako leto udeležuje sejma mode. Letos smo pokazali tri novosti: degradé tisk, indijsko platno in najnovejše blago, stkano v obratu II. Na širini 90 cm je 20 cm karirasto tkanega, ostalo so vodoravne črte. Za kolekcijo teh tkanih kombinacij smo letos dobili najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani »ljubljanskega zmaja«. Vsa pohvala gre tovarišici Danici Na-
razstavnega prostora pripomogel svoje.
Letos smo razstavljali pretežno naše vzorce in reči moram, da so bili vredni pozornosti in odobravajočih kritik. Pa tudi sami smo ponosni, da smo lahko razstavili svoje vzorce, posebno, ker so bili dobro sprejeti. Zelo lepa je bila kolekcija srajčnih desse-nov z igro črt, oblačilnih
Lepa tiskana kolekcija srajčnih desenov oblikovalca Miha Piajbesa
desenov in seveda nagrajena kolekcija tkane srajčevine.
Vsekakor smo lahko zadovoljni in priznanja, ki smo jih dobili tudi že prejšnja leta, nam bodo dajala spodbudo za naprej, da bomo delali še boljše, kvalitetnejše in tako bomo lahko upali na nova priznanja.
In kaj so pokazali ostali razstavi j alci?
Precej lepega, pa tudi precej slabega. Pletenine Arene iz Pule, Angore in Rašice iz Ljubljane so naravnost čudovite, sanjske. Torbice in usnjena konfekcija prav tako. Vse v modemih, modrih in sivih tonih, vse barvno tako uglašeno, da je bilo veselje pogledati. Tkalnica Vižmarje in Tekstilna iz Ajdovščine sta imeli zelo lepe desene, Dekorativna lepe tapiserije, Vezenine Bled lepe poročne obleke, mini geometrija v srajcah Komenskega iz Zagreba, Pik Maribor prav tako s srajcami v drobnih vzorcih, pa Ideal Nova Gorica z lepimi in upo-
rabnimi modeli, čeprav krojenimi v sedaj tako modernem China Look. Tekstilna tovarna Prebold je imela kvaliteten jeans, ki se lahko nosi na obe strani (ena stran svetla, druga temna).
Tako sem izčrpala vse lepo, kar je bilo vredno pogledati. Ostali pa še kar malce zaostajajo v proizvodnji tekstila in konfekcije. Na žalost nekateri še vedno ne vedo, kaj je lepo, elegantno in barvno uglašeno. Kljub temu pa se je sejem nekako dvignil iz kramarije, ki smo jo gledali pred leti. Nekateri razstavlja!« pa so jasno pokazali, da so dali možnost mladim, da pokažejo, kaj znajo.
V sklopu sejma smo si lahko ogledali tudi modno revijo. Videla sem večerno modno revijo, pa mislim, da bi jo lahko brez škode zamudila. Toliko neuporabnih mode. lov in manekenov, ki so hodili kot »pošterkani«, je zasenčilo tistih nekaj dobrih kreacij, ki so bile enostavne, pa kljub temu čudovito lepe. Vsekakor pa je ta revija, taka kot je, čisto odveč.
Marina
Novost letošnje sezone — tkane kombinacije kareja in črt
Potrata - energetska rezerva tudi pri nas
Pojav energetske krize v svetu občutimo vedno bolj tudi že pri nas, z vsemi posledicami na gospodarstvo in tudi v privatnem življenju.
Čeprav poraba energije pri nas ne zavzema takih razsežnosti kot v industrijsko raz-
vitih državah, na primer v ZDA, kjer potrošijo kar 33 % vse na zemlji porabljene energije, pa se moramo nad nesmotrno uporabo., energije vseeno Zamisliti in jo drugače vrednotiti.
Splošno znano je, da smo energijo v preteklosti trošili na splošno preveč razsipno, zato poglejmo, kakšno je naše ravnanje s to dragocenostjo in kako naj bi bilo v bodoče.
Če se na delovnem mestu ozremo okoli sebe in s kritičnim očesom opazujemo dogajanja, potem lahko takoj ugotovimo, da se prenekateri stroj vrti v prazno, kot temu pravimo. Vidimo, da se stroji ogrevajo, oz. ogreti stojijo, iz njih pa uhaja toplota v okolico ali v ozračje izven prostora. Prostori, v katerih delamo, pa tudi taki, kjer nikogar ni, se ogrevajo, istočasno pa se z odprtimi vrati in okni hladijo. Pri dobri naravni svetlobi gorijo v prostorih luči, iz pip in cevi teče topla in mrzla voda, uhaja zrak in para ter še vse polno bolj ali manj vidnih razmetavanj z energijo. Če take pojave vidimo vsak dan, se po navadi niti ne zavedamo razsipnosti, ki smo ji priča, zelo redko pa tudi kaj ukrenemo za preprečitev takega početja.
Da bi bila škoda, ki nastaja pri takem odnosu do uporabe energije, bolj razumljiva, navajam nekaj primerov:
Če stroji v plemeriitilnici med polurnim odmorom ne obratujejo, imajo pa vklopljene ventilatorje, se poleg električne energije troši še toplotna energija. Z upoštevanjem trikrat polurnega odmora dnevno ter v tem času 25 % izgubljene toplotne energije znese to letno 2000 ton pare. Za proizvodnjo take količine pare porabimo poleg drugega 250 ton premoga ali vlak z desetimi velikimi vagoni premoga. Stroški v termocentrali proizvedene pare znašajo približno preko 216.440 dinarjev.
Če v obratih tkalnice gori razsvetljava vsak dan pol ure dalj še pri dobri naravni svetlobi, izgubimo s tem letno 100.000 kWh, ki nam uidejo brez koristi ali 36.150,00 dinarjev.
Tudi izpuščanje vode pri pipah, ki so iz malomarnosti kar cel dan odprte, pomeni razmetavanje denarja. Veliki potrati toplotne energije smo priča posebno v hladnejšem času, ko se ogrevajo prostori, istočasno pa so marsikje odprta okna in vrata.
To so samo nekatere ugotovitve nesmotrnega trošenja energije, ki pa prav gotovo niso nepomembne. Še bi lahko naštevali in našli primere, ko bi lahko z malo dobre volje in čutom za skupne dobrine prav vsak prispeval k bolj smotrnemu trošenju vseh vrst energije.
Posebno pozornost bi morali temu posvetiti tisti, ki so odgovorni za delo v obratih in oddelkih in ki jim je dolžnost, nadzirati uporabo reprodukcijskih sredstev, vključno energije.
Pri prizadevanjih za varčevanje vseh vrst energije in proti razsipništvu, se lahko poleg ostalega poslužujemo nekaterih napotkov in pravil, ki jih uporabljajo v svetu in ki so pokazali, da lahko zmanjšamo porabo energije , za več kot 5 % brez škode za proizvodnjo in ostale' potrebe podjfitja. _ ;,lV.,	:
Varčevanje z energijo
1.	Dobra izolacija prostorov se rentira bolj kot kdaj koli doslej.
2.	Prezračevanje maj me bo vedno maksimalno možno, pač pa naj se poišče optimalno.
3.	Veliko toplotnih izgub je mogoče preprečiti z zapiranjem in zatesnitvijo oken in vrat.
4.	V prostorih, (ki niso zasedeni, naj se klimatizira na minimum.
5.	Stalna razsvetljava (zunaj in znotraj) stavbe ni potrebna, če prostori niso zasedeni.
6.	Toploto v industrijskih procesih je (treba koristno izrabiti preden jo izpuščamo skozi dimnike.
7.	Ogrevanje, prezračevanje in klimatske naprave morajo preveriti Strokovnjaki, če so njihove velikosti optimalne. Dostikrat so precej predimenzionirane.
8.	Kjer je mogoče naj se uporablja fluorescentna razsvetljava. Ta potrebuje četrt manj električnega toka kot druga razsvetljava.
9.	Redno je treba kontrolirati temperaturo in vsebino C02 v dimnih plinih.
10.	Cevovode in rezervarje vroče vode in pare je treba dobro izolirati, če to ni mogoče jih je treba zaščititi z zasloni.
11.	Plamen vseh vrst goril-cev je treba nastaviti na optimalno vrednost.
12.	Pri termičnih procesih se je treba izogibati kratkih obratovalnih časov. Pri prekinitvi pa je (treba ogrevanje ustaviti ali vsaj reducirati.
13.	Obremenitve naprav morajo biti take, da delujejo motorji z optimalnim izkoristkom. Preobremenitve in premajhne obremenitve so vedno negospodarne.
14.	Odpadno toploto je treba po možnosti vrniti v produkcijski proces, npr. za predgrevanje materiala ali bojlerja.
15.	Parni kondenzat je treba vračati v kotle.
16.	Tekočine je mogoče gospodarneje segrevati s potopnimi grelci kot pa z zunanjimi grelci.
17.	Kontrolirati je treba delovno komponento toka. Z vgraditvijo kondenzatorjev je treba izboljšati faktor moči.
18.	Parne sisteme je treba večkrat kontrolirati na tes-nost ter toplotne izgube.
19.	Vse površine, prek katerih se prenaša toplota, morajo biti vedno čiste.
20.	Pri pečeh in kotlih je treba paziti na mesto, kjer lahko zaradi vročine nastopijo poškodbe. Slabe izolacije je treba takoj popraviti.
21.	Z gorivi je treba ravnati skrbno, ker ta predstavljajo znaten strošek pri proizvodnji energije.
Ogled preurejenega prostora pod obratno ambulanto
Mladinska konferenca
—	aktivneje delovanje in povezovanje mladih
—• izboljšanje izobrazbene strukture mladih
—	družbenopolitično izobraževanje mladih delavcev
—	priprave na volitve v samoupravne organe
—• delovanje na kulturnem področju
—	športna rekreacija mia. dih delavcev
—	vključevanje v prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo OZD
—	okvirni program aktiva mladih komunistov.
Najprizadevnejšim mladincem v preteklem letu so bile na konferenci podeljene skromne knjižne nagrade. Prejeli so jih: Marina Trošt, Marija Rak, Štefan Smolko, Pero Stojkovič, Dragica Arhar, Ivo Kem, Branko Miličevič in Marjan Ojsteršek.
Konferenca je bila zaključena z otvoritvijo in ogledom preurejenega prostora pod obratno ambulanto, ki bo služil v kulturne in športne namene.
M.	Ojsteršek
razpravi so bile podane tudi ocene o nekaterih izvedenih akcijah mladine v lanskem letu, ki so bile zelo uspešne. Poudarjeno je bilo tudi, da se morajo mladi z večjo odgovornostjo posvetiti tudi svojemu delu na delovnih mestih in usmeriti prizadevanja za dosego čim boljših rezultatov.
V nadaljevanju so delegati konference razrešili 6 članov sveta OO ZSM in izvolili sedem novih članov: Marino Trošt, Iva Kerna, Braneta Remica, Miha Dukariča, Borisa Kopitarja, Ružo Rak in šefka Amidžiča.
Akcija vredna pohvale
Že v lanskem letu je bilo opaziti, da se je delo naše mladinske organizacije premaknilo »iz mrtve točke«. Njihova aktivnost se je na vseh področjih precej izboljšala in pokazala prve rezultate. Po domače bi se temu reklo — od besed so končno naši mladinci prišli tudi na dejanja. V nekaterih TOZD sicer organiziranost mladine ni še najboljša, kar pa bodo skušali popraviti v letošnjem letu, o čemer so spregovorili tudi na minuli mladinski konferenci, o kateri pa posebej poročamo.
Naravnost pohvaliti pa moramo prizadevne mladince, vključene v kulturno skupino, ki so svoj program dela v lanskem letu realizirali v celoti. Sodelovali so na dveh večjih pomembnih proslavah s skrbno pripravljenim kulturnim programom v lanskem letu, osnovali folklorno skupino in pridno začeli vaditi. Vsem, ki so dosedaj z zadržkom ocenjevali osnovanje folklorne skupine, moramo sporočiti, da so se mladinci resno lotili dela. Dosedaj so imeli svoje vaje v dokaj zapuščenem prostoru pod obrat, no ambulanto v obratu I, ki
ga že dolgo imenujemo po domače »podmornica«. Ta prostor so uporabljali tudi športniki za strelske vaje in namizni tenis. Sam prostor ni bil napačen, vendar pa kot sem že omenila, potreben čiščenja in preureditve, čeprav skromne. In tako je prišlo do akcije, vredne pohvale.
Sredi januarja je na pobudo mladincev podjetje prebelilo celoten prostor, 30 mladink in mladincev pa je v enem popoldnevu celoten prostor temeljito počistilo. Oprali so okna, poribali tla in odstranili smeti in odvečno navlako. Prostor so opremili s prijetnimi zavesami, tako da ga navsezadnje skoraj ni moč prepoznati. Predvidevajo, da bodo v nadaljevanju uredili tudi garderobni prostor, prepleskali okna in vrata ter obnovili tla. Sicer pa so že z dosedanjim izgledom zadovoljni, saj so dokazali, da se z dobro voljo in majhnimi sredstvi lahko precej naredi, če bodo s svojim delom tako pridno nadaljevali, bi bilo prav, da jim tudi kolektiv pokaže več podpore pri njihovih prizadevanjih.
R.	S.
28. januarja so se zbrali naši mladinci na delovni konferenci osnovnih organizacij ZSM. Konference se je udeležilo 30 delegatov, od povabljenih gostov pa: glavni direktor podjetja Franc ing. Hočevar, direktor kadrovskega sektorja Tine Rojina, vodja TOZD tkalnice Edo Ostanek, vodja DE plemenitilnica II Janez Hladnik, sekretar sveta ZK Peter Jekovec, predsednik sindikalne organizacije Franc Istenič in namestnik sekretarja OO ZK tkalnica Janez Zrimšek.
Po izvolitvi delovnega predsedstva konference, katerega je vodil Ivo Kem, je predsednik mladinske organizacije Marjan Ojsteršek podal poročilo o delu v preteklem mandatnem obdobju. Med drugim je tov. Ojsteršek dejal: »Ta delovna konferenca je sklica-
na leto dni po ustanovitvi konference OO ZSM z namenom, da skušamo čim realne-je oceniti naše napake in slabosti, kljub stalnim preverjanjem med letom. Prepričan sem, da je za razvoj organizacije ZSM pomembno, da znamo pravilno oceniti sedanjo razvojno stopnjo organizacije ZSM in na podlagi ocene in sklepov konference s skupnimi močmi usmeriti vsa prizadevanja v tej smeri, da bomo v letošnjem programskem obdobju dosegli še večje uspehe tako na področju organiziranja mladih v osnovnih organizacij ZSM v TOZD, kakor tudi v njeni prisotnosti v prizadevanju za uresničevanje gospodarske stabilizacije in uspešnejšim sodelovanjem znotraj družbenopolitičnih organizacij.
Delovno predsedstvo konference
V razpravi, ki je sledila poročilu predsednika, je bilo poudarjeno, da bo potrebno v bodoče zagotoviti večjo po. vezanost mladih v TOZD in izboljšati sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi, še posebno v obdobju, ko se pripravljamo na volitve. V
Na konferenci je bil sprejet tudi okvirni program za letošnje leto, v katerem so zajete skupne naloge vseh petih OOZSM. Poleg okvirnega programa pa imajo vse osnovne organizacije tudi še lastne programe dela, ki med drugim zajemajo naslednje naloge:
Pero Stojkovič prejema nagrado
obravnavamo — sprejemamo — sklepamo
TOZD predilnica
Na 50. redni seji delavskega sveta so obravnavali dosežene rezultate proizvodnje za december lanskega leta in sklenili, da na podlagi le-teh izplačajo vrednost točke za izplačilo OD v višini 4,50. Nadalje so obravnavali poročilo s seje odbora za nagrajevanje, ki je Sklenil, da se pre-vijalkam na strojih z elektronskimi čistilci, obračunava zastojni čas v višini 100 %, dokler ne bodo nabavljeni rezervni bobni. Tak obračun nadomestila zastojev se bo izvajal le v primeru, če je norma dosežena ali presežena, v nasprotnem slučajo pa velja nadomestilo za zastoje v višini 90%. ,Pod 4. točko dnevnega reda so obravnavali način koriščenja letnega dopusta izven kolektivnih dopustov, torej nad 16 dni. Sprejeli so sklep, naj se preostali dopust koristi pred kolektivnimi dopusti 60%, po kolektivnem dopustu oziroma do konca leta pa 40 %, da bo bolje zagotovljen nemoten potek proizvodnje. Za izvajanje tega Sklepa so zadolžili vodje izmen in mojstre.
nega pa s 102,9 %. Tako so izvršili planskega naloge v količini proizvodnje, kakor tudi v kvaliteti. Pregledali in potrdili so tudi planske naloge za mesec januar 1976, kot so bile predložene.
TOZD plemenitilnica
DE plemenitilnica I
Na 25. seji delavskega sveta so pregledali proizvodne dosežke v mesecu decembru, na podlagi katerih so se odločili, da izplačajo osebne dohodke z vrednostjo točke 4,43. Operativni plan so izpolnili v tm is 96,S %, v m2 pa s 97,9 %, medtem ko so osnovni plan presegli v tem za 4,7 %, v m2 pa za 13,5%. Pregledali so tudi plan proizvodnje za mesec januar in sklenili, da bodo vložili ivse napore, da ga bodo dosegli.
DE plemenitilnica II
Na 27. redni seji delavskega sveta so obravnavali proizvodne dosežke v mesecu de-
TOZD tkalnica
DE tkalnica I
Na 30. redni seji delavskega sveta so obravnavali dosežene proizvodne uspehe v decembru in na podlagi rezultatov odločili, da izplačajo vrednost točke za izplačilo OD v višini 4,17, V decembru so izdelali 1,063.431 metrov tkanin in 31.253 metrov pletenin. Operativni plan so dosegli v višini 102,9%, osnov-
cemibru. Operativni plan so dosegli v tekočih metrih s 110,69%, v m2 pa s 112,01%. Letni plan je bil količinsko uspešno dosežen, v bodoče pa se bodo morali predvsem potruditi za boljšo kvaliteto. Na podlagi doseženih rezultatov so sklenili, da bodo izplačali vrednost točke za OD v višini 4,42.
DE gravura
Na 33. seji delavskega sveta so obravnavali in sprejeli ak-
Mladinci!
Imate veselje do plesa, petja, recitiranja, igranja?
Vključite se v folklorno skupino Testil-indus!
Nove člane sprejemamo do 15. februarja. Prijavite se lahko pri Dragici Arhar (tel. 341) in Marini Trošt (tel. 298) v obratu I in pri Peri Stojkoviču v obratu II.
Zaželjeno je čimvečje število novih članov!
00 ZSMS Tekstilindus Komisija za kulturo
cijski program za leto 1976, ki vsebuje naloge za uspešno realizacijo nalog proizvodnega plana. Glavne naloge zajemajo:	točno izpolnjevanje
proizvodnih rokov, izboljšanje organizacije dela, povečana skrb za kvaliteto izdelkov (poostriti medfazno kontrolo), varčevanju z materialom in večji delavni disciplni.i
DS skupne službe
Na 34. seji delavskega sveta so pod prvo točko dnevnega reda pregledali število zamud na delo, ki je v decembru lanskega leta dosegla najvišjo številko — 40. V zvezi s tem so sklenili, da bo potrebno poostriti disciplino tistih delavcev, ki zamujajo na delo. Pod drugo točko dnevnega reda so obravnavali in pregledali razpoložljiva sredstva za delitev osebnih dohodkov v decembru. Na podlagi tega so se odločili, da se izplačajo osebni dohodki z vrednostjo točke 5,20. Pregledali in potrdili so tudi opravljene nadure v mesecu decembru, katerih je bilo skupaj v skupnih Službah 11.022. Pod 3. točko so obravnavali pritožbo delavca iz VES I na odločbo o prenehanju lastnosti delavca v združenem delu in jo zavrnili. Pod zadnjo točko dnevnega reda pa so na podlagi določb samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu nekaterim delavcem odobrili izredni dopust.
TOZD prehrana in oddih
Na 43. seji je delavski svet sklepal o določitvi vrednosti točke za izplačilo osebnih dohodkov za mesec december in se odločil za višino 5,20. Na predlog za medsebojna delovna razmerja so potrdili spremembo tabelarnega dela samoupravnega sporazuma o delitvi osebnih dohodkov in sicer spremembo delovnega mesta »skladiščnika«, na katerem sta zaposleni 2 osebi. Z ozirom na različno obremenitev je bilo namreč predlagano, naj se to delovno mesto spremeni in sicer v »skladiščnik I« in »skladiščnik II« z različnima ocenitvama. Ker je bila že doslej na tem delovnem mestu zaposlena le ena oseba, je v predlogu tudi navedeno, naj bi kadrovski sektor v primeru potrditve predloga, razglasil prosto delovno mesto »skladiščnik II«. Člani delavskega sveta so predlog soglasno potrdili v celoti, kot je bil predložen.
Pod 5. točko dnevnega reda je delavski svet obravnaval predlog delavskega doma v zvezi s posteljnino, last delavskega doma. Novodošli stanovalci delavskega doma namreč v nekaterih primerih ne morejo takoj nabaviti po-stelinino, zato se predlaga, naj bi jo z določitvijo primerne odškodnine za obrabo takim stanovalcem začasno posojali. Predlagane višine odškodnine so naslednje:
—	za 1 kom odeje 5 din mesečno,
—	za 1 kom rjuhe 3 din mesečno,
—	za 1 kod prevleke za blazine 1 din mesečno.
Člani delavskega sveta so predlog v celoti potrdili.
Pod naslednjo točko dnevnega reda so člani delavskega sveta razpravljali o ukrepih požarne varnosti v delavskem domu. Zaradi malomarnosti in nepazljivosti stanovalcev pri uporabi električnih kuhalnikov v sobah, je že večkrat prišlo do manjših požarov. Ob letni inventuri se je
namreč ugotovilo, da ima veliko stanovalcev v sobah električne kuhalnike, ki pa niso pravilno zavarovani. Predlagano je, naj bi se imenovala komisija, ki bi v zvezi s tem pregledala dejansko stanje in o tem pripravila poročilo, na podlagi katerega bi potem ustrezno ukrepali. V komisijo za pregled naj bi bili imenovani: upravnik delavskega doma, poklicni gasilec in referent za stanovanjske zadeve. Komisija naj bi opravila svoje delo do 31. 1. 1976.
Člani delavskega sveta so predlog v celoti potrdili.R. S
Sprejem za upokojence DE Plemenitilnica I
Izvršni pododbor sindikata DE plemenitilnica I je koncem decembra priredil za upokojence v letu 1976 tradicionalen novoletni sprejem. V lanskem letu so se upokojili: Katarina Jereb, Tončka Jelovčan, Ana Dolžan, Niko Kresovič in Stane Batagelj. Predsednik izvršnega pododbora sindikata je v kratkem nagovoru dal priznanje gornjim delavcem za njihov trud in vloženo delo v času njihove zaposlitve v našem podjetju, nato pa jim je izročil v imenu sindikata delovne enote plemenitilnica I skromna darila.
V sproščenem razgovoru, ki je sledil s predstavniki DE plemenitilnica I, so se upokojeni člani spomnili uspehov in težav v času svojega službovanja, na koncu pa so zaželeli še veliko delovnih uspehov našemu podjetju. Mi pa jim želimo obilo zdravja in zadovoljstva, da bi še dolgo let uživali zasluženi pokoj.
A. O.
Šahovsko prvenstvo Tekstilindusa
Meseca januarja smo izvedli šahovsko prvenstvo našega podjetja za leto 1976, na katerem so lahko nastopili vsi člani našega kolektiva.
Prvo mesto je osvojil Rat-ko Vojiiič iz tkalnice I z 9,5 točkami, s čemer je osvojil tudi prehodni pokal v trajno last. Drugi je bil Ado Podgornik z S,5 točkami, tretje in četrto mesto pa sta si delila Remic Branco in Stojilj-kovič Ljubiša s 7. točkami Peto do šesto mesto sta si prav tako delila Ankerst in Stojanov s 4. točkami, itd.
Po končanem turnirju smo izvedli brzopotezno prven-
stvo, na katerem je spet zrna gai Ratko Vojičič z osmimi točkami pred Adom Podgornikom, ki je zbral 7 točk, tretji je bil Remic s 6 točkami, nato Stojiljkovič s 5 točkami, Bubanj s 4 točkami, itd.
Odkritje turnirja je Branko Remic, ki je zasedel odlično tretje mesto. Naj omenimo tudi Stojiljkovič Ljubiša, ki je edini odvzel po pol točke favoritom turnirja Vojiči-ču in Podgorniku, ki sta z medsebojnim dvobojem odločila o letošnjem prvaku Tekstilindusa.
R. V.
Odpadki surovine 76
Pod tem naslovom bo v Ljubljani od 2. do 10. februarja 1976 več prireditev in sicer:
1.	Posvet o sekundarnih surovinah z naslovom Odpadki-surovine 76,
2.	Mednarodna razstava Tehnika za okolje na Gospodarskem razstavišču od 4. do 10. februarja 1976,
3.	III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem in
4.	I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s toploto.
Pa si pobliže oglejmo vsebino prireditev, katere ogled in obisk priporočamo tudi članom našega kolektiva:
1.	Na posvetu Odpadki-su-rovine 76 bodo obravnavane naslednje teme:
—	odpadne snovi v vseh agregatnih stanjih, ki se pojavljajo pri proizvodnji, skladiščenju in transportu v naseljih,
—	možnost zbiranja in ponovne predelave odpadnih snovi,
—	razvoj in izdelava tehničnih naprav za čiščenje in predelavo odpadnih snovi,
—	ekonomski, tehnološki in organizacijski vidiki zbiranja odpadnih snovi ter oskrbovanja industrije s surovinami,
—	surovine iz odpadkov in njihova uporabnost, urejanje in varstvo okolja v zvezi z odpadki, zlasti vprašanje ustrezne embalaže in odlagališč za odpadke,
—	predpisi in ukrepi za urejanje toka odpadkov ter sekundarnih surovin in drugo.
Organizator se je odločil za tako obsežno področje razprav zaradi izjemne kompleksnosti pojava, poleg tega pa je bil vzpodbujen zaradi velikega odziva pri Republiški raziskovalni skupnosti, ki je organizirala ključni projekt Sekundarne surovine. Na njem je bilo samo v letu 1975 prijavljenih 24 nalog, ki obravnavajo okrog 70 industrijskih odpadkov. V teh nalo-
gah je vključenih 18 slovenskih organizacij združenega dela in večina naših raziskovalnih organizacij, ki se ukvarjajo z varstvom okolja. Na posvetu je prijavljenih prek 120 prispevkov, s katerimi bodo sodelovali udeleženci s fakultet, industrije in raznih -podjetij.
2.	Razstava Tehnika za okolje bo prikazovala -predvsem -metode zbiranja, sortiranja in vračanja odpadkov v proizvajalne in naravne ciklične procese, stroje, opremo ter druga tehnična sredstva za take operacije in za zaščito kvalitete okolja nasploh. V okviru razstave so predvidene demonstracije razstavljenih strojev, opreme ter tehnoloških postopkov. Gospodarsko razstavišče spremlja podobne razstave v Jugoslaviji in inozemstvu ter ugotavlja, da ima mednarodna razstava v Ljubljani poudarek na recikliranju odpadnih snovi, kar je njena originalna posebnost.
Po svetu prirejajo take razstave iz različnih vidikov, vendar pa bo imela le -ljubljanska osnovni poudarek na recikliranju odpadkov. Organizator pričakuje prek 300 razstavljavcev. Ena velikih ambicij organizatorja je, spodbuditi tudi domačo industrijo za proizvodnjo opreme za varovanje in ohranitev okolja.
3.	III. jugoslovanski simpozij o varstvu zraka pred onesnaževanjem bo obravnaval strategijo čiščenja zraka v urbanih aglomeracijah, informiral o tehničnih sistemih za zmanjšanje onesnaževanja zraka ter o dosedanjih dosežkih na področju zmanjševanja onesnaženja pri nas in v tujini.
Ker zrak ni onesnažen od včeraj, temveč je bilo obdobje, ko smo prišli do kritičnih vrednosti, daljše, tudi ne moremo pričakovati, -da bo nekaj zakonskih predpisov takoj pripomoglo k čistemu zraku.
Osebni dohodki za december 1975
V mesecu decembru je bil poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega v podjetju 3.223,14 din za 182 ur. Po posameznih delovnih enotah oz. TOZD pa je naslednji:
Delovna enota	december 1975	poprečje januar — december
TOZD predilnica	2.855,54	2.753,57
tkalnica I	2.920,98	2.789,60
tkalnica II	2.948,26	2.866,27
TOZD tkalnica	2.935,82	2.827,86
plemenitilnica I	3.026,16	2.925,42
plemenitilnica II	3.075,82	2.901,54
gravura	3.670,24	3.605,84
TOZD plemenitilnica	3.096,66	2.977,73
TOZD PO	3.242,87	3.106,41
DS skupne službe	3.732,16	3.600,59
V" " ' J.š.
Reševanje bo dolgoročno, zvezano z velikimi materialnimi vlaganji in optimalne rešitve bodo uspele le z ustrezno strategijo in disciplino.
4.	I. simpozij o racionalnem gospodarjenju s topl-oto bo v glavnem obravnaval zmanjšanje porabe toplote s povečano toplotno izolacijo in boljšo regulacijo. Prikaza-
Gim-nazija v Kranju slavi v letošnjem šolskem letu 165-letnico svoje ustanovitve in 75-letnico prve mature. V počastitev obeh jubilejev bo pripravila vrsto proslav, poleg tega pa bo posvetila posebno skrb tako afirmaciji in svojemu delu navzven, kot tudi posodobitvi učno-v-zgoj-nega procesa.
V vsem obdobju od šestdesetih let do prve svetovne vojne so bili v -gimnaziji dijaki, ki so se zanimali za kulturni in politični razvoj lastnega naroda. Pred prvo svetovno vojno se je velik del mladine vnemal za revolucionarni program -političnega zedinjenja južnih Slovanov zunaj Avstro-Ogrske, za program preporodovcev, ki je tudi v Kranju med dijaki dobil približno 50 pristašev. Po sarajevskem atentatu so posamezni dijaki zaradi svojega političnega prepričanja imeli težave, nekaj -se jih je moralo celo zagovarjati pred sodiščem.
Obdobje med obema vojnama je pomenilo tudi za kranjsko gimnazijo polarizacijo naprednih in reakcionarnih sil. Zlasti -po letu 1937 je na kranjski gimnaziji pričela komunistična partija zbirati in organizirati napredno mladino in jo združevati okrog skojevske organizacije. Voditelji napredno usmerjene dijaške mladine pred drugo svetovno vojno so bili tudi organizatorji dijakov Za narodnoosvobodilno gibanje. Ob napadu na Jugoslavijo aprila 1941 so se mnogi dijaki, čeprav mladoletni, prostovoljno javili v vojsko. Po okupaciji so skojevci zbrali napredne dijake in formirali iz njih mlado osvobodilno fronto. Mnogi dijaki so odšli v partizane; 17 od njih in en profesor so padli v NOB.
Po osvoboditvi se je Kranjska gimnazija aktivno vključila v nov čas. Dijaška mladina in učiteljski zbor sta ob aktivnem idejnopolitičnem angažiranju mladinske organizacije in organizacije komunistične partije napravila vse potrebno, da se je lahko pričel pouk na gimnaziji in da se je gimnazija kot celota vključila v obnovo po vojni. Vsa leta -po vojni je dijaška mladina kranjske gimnazije dala najmanj po eno mladinsko delovno brigado letno, ki so se udeleževale najrazličnejših zveznih in republiških akcij.
V vseh 30 -letih po vojni je mladina kranjske gimnazije z . delovnim kolektivom šole predstavljala nosilec naprednih družbenih prizadevanj od vključevanih šole v samoupravni učnovzgojni proces,
na bo energetska bilanca Slovenije ter trend razvoja sistemov za racionalno porabo toplote. Nakazane bodo možnosti za zmanjšanje -porabe toplote in analizirani vplivi na toplotne izgube, prikazano dimenzioniranje sistemov za ogrevanje in prezračevanje in drugo. Simpozij bo obravnaval tudi tehnične in ekonomske probleme pri ogrevanju in -toplotni zaščiti zgradb.
Posebna tema bo posvečena uporabi sončne energije in energije vetra.
Vse prireditve — posvet, razstava ter oba simpozija bodo nedvomno veliko prispevali k reševanju zelo aktualnega vprašanja našega časa — to je k aktivni zaščiti našega okolja.
Z. C.
/3 generacij maturantov
do zadnjih prizadevanj za reformo usmerjenega izobraževanja.
Po prvi maturi 1901. leta je na kranjski gimnaziji maturiralo 3.262 maturantov, med katerimi srečamo poznane osebnosti od borca za našo severno mejo Rudolfa Maistra do vidnih predstavnikov znanstvenega, kulturnega in političnega življenja. S tem, da je šola v -tem času usposobila ljudi, da -so lahko nadaljevali študij -na univerzi in drugih šolah ali pa 'da so se neposredno vključili v delo in da -je gimnazija predstavljala žarišče napredne miselnosti ne le v Kranju, temveč -tudi v krajih, od koder so -bili njeni dijaki, je v vsem svojem obstoju gotovo v celoti opravičila svoje poslanstvo.
Ob praznovanju obeh visokih jubilejev, bo -gimnazija izdala spominsko značko, v izidu pa je tudi almanah, posvečen 75-Ietnici prve mature, v katerem bo opisana kratka zgodovina gimnazije, opremljena s 120 fotografijami in podatki o maturantih, skratka — bogato gradivo, po katerem bo rad segel vsak, ki se je šolal v kranjski gimnaziji. Kratka zgodovina kranjske gimnazije bo objavljena tudi v časopisu Glas; predstavili pa se bodo tudi z reportažo na televiziji.
Letošnje leto bodo v okviru obeh jubilejev povečali tudi dejavnost mladine z vrsto športnih srečanj med šolsko in delavsko mladino. Tudi pevski zbor šole bo pripravil slavnostni koncert. Literarna skupina bo izdala slavnostno številko literarnega glasila KAJ in pripravila srečanje literarnih delavcev.
Svečan zaključek pomembnih obletnic pa bodo proslavili v petek, 23. aprila s centralno akademijo. Za organizacijo svečane akademije so postavili tudi častni odbor, kateremu predseduje Tone Volčič, predsednik skupščine občine Kranj; -v njem pa bodo zastopani tudi predstavniki družbeno političnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in delovnih organizacij iz kranjske, trži-ške in radovljiške občine.
Poleg omenjenih prireditev in proslav pa -bodo posvetili posebno skrb .posodobitvi učnovzgojnega procesa, pri čemer bi jim lahko v veliki meri priskočile na pomoč delovne organizacije iz -vseh treh Občin. Posodobiti namreč želijo -več kabinetnih učilnic: za predmet samoupravljanje s temelji marksizma (kjer bi deloval tudi klub OZN), nabaviti opremo za sodoben pouk fizike dn tehnične vzgoje, v nadaljevanju pa bodo precej sredstev potrebovali tudi za -realizacijo novega programa pouka biologije. Naj omenim tudi to, da razmišljajo tudi o nabavi zaključenega TV kroga (video rekorderja), s katerim bi -pouk v vseh pogledih obogatili in posodobili.
Pri uresničitvi teh načrtov jim -bodo morale priskočiti na pomoč vsekakor delovne organizacije, saj bodo lahko edino na ta način vsaj za silo izboljšali sedanje razmere, še posebej zaradi tega, ker moramo upoštevati, da so tudi s prostori zelo na tesnem; V tem pogledu pa zaenkrat še ni izgledov, da bi ise v bližnji bodočnosti karkoli spremenilo,
R. S.
Zahvale
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene
ANE KAJTNE
se iskreno zahvaljujem dr. Stularju za zdravljenje, še posebno Pa njenim sodelavkam v tkalnici I, sindikalni organizaciji tkalnice I in obratovod-stvu za podarjeno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
mož Drago
Ob nepričakovani izgubi dragega moža in očeta FRANCA POGAČNIKA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam
TOZD predilnica za izraze sožalja in denarno pomoč.
Kristina Pogačnik s hčerkama
Ob prerani izgubi dragega očeta
FRANCA PODLESNIKA
se najtopleje zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam oddelka čistilnice blaga DE tkalnice IL, za denarno pomoč in izraze sožalja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
hčerka Justina Verčič
Predstavnikom sindikalne organizacije se iskreno zahvaljujem za novoletni obisk in darilo, ki me je zelo razveselilo.
čistilnica obrata II Anica Česen,
Sindikalni org. skupnih služb se najtopleje zahvalju-
Postani tudi ti član AMZS!
Ker imamo tudi v naši organizaciji združenega dela mnogo voznikov motornih vozil, bi bilo prav, da jih seznanimo z ugodnostmi, ki jih prinaša včlanjenje v organizacijo Avto moto zveze Slovenije. V naslednjem sestavku bom opisal prednosti, ki jih Imajo člani AMZS:
Kot prejšnja leta, uživajo člani AMZS tudi v letu 1976 številne ugodnosti, popuste in brezplačne usluge, ki jih uveljavljajo s kuponi, ki jih imajo v knjižici Avto turing pomoč (ATP), ki jo bodo dobili s članskim materialom za leto 1976, oziroma s predložitvijo članske legitimacije za usluge, ki v ATP knjižici nimajo ustreznega kupona. Tako bodo člani AMZS lahko koristili:
— 4 brezplačne usluge službe »Pomoč-informacije« pri
odpravljanju manjših okvar pri avtomobilu na cesti ali v bazi SPI. Vsak od štirih kuponov velja za plačilo prevožene poti službenega vozila
SPI do 10 kilometrov ali za plačilo dela avtomehanika do ene ure. Kuponi ne veljajo za izjemne storitve, ki ne sodijo v prometno-preventivno pomoč, na primer za zaganjanje avtomobila pozimi v garaži naročnika in podobno. Take usluge se plačajo po ceniku.
—	1 vleko pokvarjenega ali poškodovanega vozila na leto po posebni, nižji ceni za člane.
—	1 brezplačno nastavitev žarometov ali 1 brezplačno kontrolo zavor.
—	Štirikrat letno popust pri naslednjih storitvah v bazah AMZS ali pri testimem kombiju, ki po posebnem razporedu obiskuje društva: test motorja, test preme, varnostni test, nastavitev vžiga, nastavitev vplinjača, merjenje kompresije, pregled vžigalnih svečk, kontrola merilnika hitrosti, polnjenje akumulatorja.
—	Popust pri rednem letnem tehničnem pregledu v
bazah AMZ Slovenije. Ta po-
pust uživajo tudi člani — motociklisti, če predložijo člansko legitimacijo.
—	Dve brezplačni pomoči cestne službe korespondenčnih klubov v inozemstvu.
—	Dva brezplačna pravna nasveta pri pogodbeno vezanih odvetniških pisarnah ali odvetnikih. (Kuponi dajejo samo pravico do brezplačnega pravnega nasveta, ne pa tudi do brezplačnega pravnega zastopanja pred sodišči.)
—	Pravico do nakupa enega garantnega pisma za potovanje v inozemstvo. Z vrednostnimi kuponi iz tega pisma plačujejo člani usluge ob morebitni prometni nezgodi ali okvari avtomobila pri potovanju v inozemstvo, oziroma vozovnico za povratek v domovino z letalom ali z železnico, če avto ni v voznem stanju. Po povratku v domovino povrnejo člani avto-moto zveze vrednost uporabljenih kuponov v dinarjih.
_ 20 odstotkov popusta na tehnično premijo pri kasko zavarovanju avtomobila pri zavarovalnicah »Sava« ■ ali »Maribor«. K temu prišteje zavarovalnica še običajen popust, ki ga uživajo vsi zavarovanci, če v zadnjih letih niso prijavili nobene škode. Ob obeh popustih lahko pri kasko zavarovanju dosežete do 50 odstotkov popusta na tehnično premijo.
____Popuste od 5 do 50 odstotkov v avtokampih, nekaterih hotelih, gostinskih lokalih, servisnih delavnicah in drugih uslugah v okviru akcije »AMZS priporoča«. Višina teh popustov je objavljena v vodiču »Kamping Jugoslavija 1976«, ki ga boste takoj po izidu lahko dobili v turing servisih AMZS, redno pa bodo naslovi organizacij, ki dajejo članom AMZS popuste, objavljeni tudi v Motoreviji.
—	Popust pri najemnini za vozilo Kompas — Hertz Rent-a-car, če avto naročite preko turing servisa AMZS.
—	Možnost nakupa mednarodnega kamping kameta, s katerim uživate popuste v avtokampih v inozemstvu in, v nekaterih domačih kampih.
Naj navedem še, da vsak član AMZS sprejme brezplačno, poleg rednega članskega materiala, tudi avtokarto Jugoslavije in vsak mesec Moto-revijo.
jem za denarno pomoč pri nabavi ozimnice.
Marjan Jerala
Vsem šoferjem in ostalim sodelavcem se zahvaljujem za poklonjena lepa darila ob odhodu v pokoj. Vsem želim veliko sreče in delovnih uspehov.	Jože Tomšič
Vsem članom kolektiva, posebno pa sodelavcem in članom obeh tkalnic, se iskreno zahvaljujem za pomoč in lepo tovariško sodelovanje pri mojem dolgoletnem delu v našem podjetju. Še prav posebno zahvalo pa sem dolžan za izrečene dobre prijateljske besede ter za darila, ki sem jih prejel ob mojem odhodu v pokoj. Kolektivu želim še naprej mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Milan Slokan
TEKSTILEC — glasilo delovnega kolektiva Tekstil-indus Kranj — Ureja: glavni in odgovorni urednik Katarina Smodej in odbor za informiranje, ki ga sestavljajo: Metka Fri-škovec — predsednik, Peter Jekovec — podpredsednik, in člani: Ivica Koblar, Slavka Rojina, Pavla Blažič, Alenka ing. Letinič in Krista Mauser. Tisk: GP »Gorenjski tisk« v Kranju. Oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju štev.:	421-1/72
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Včlanjevanje za leto 1976 je že v teku. Prijave sprejema pisarna AMD Kranj, Koroška cesta 53 vsak dan od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Komisija za varnost v prometu našega podjetja je mnenja, da bi bilo priporočljivo, naj se čim več voznikov včlani v to organizacijo, kajti ob hitrem naraščanju prometa je potrebno in koristno, da ste sproti seznanjeni s problematiko v prometu. Kakor sem že omenil, pa z včlanjevanjem v AMZS dobite vsak mesec Motorevijo, ki vas bo seznanjala s tekočimi problemi na naših cestah, vašim avtomobilom, raznimi predpisi in opozorili, kar pa vam bo edinole v korist.
Srečno vožnjo v letu 1976!
M. K.
Pred novoletnimi prazniki smo tako kot nekaj let nazaj, povabili in obdarili naše upokojence. Malo manj kot tisoč naših upokojencev se je odzvalo vahilu, kljub temu, da so nekateri zaradi starosti in bolezni težko prišli v podjetje. Veliko dobrih želja za nadaljnji napredek podjetja so nam izrazili naši bivši sodelavci, predvsem pa so bili veseli, da se spomnimo kdaj tudi nanje. iDarila, čeprav sicer skromnega, so bili nadvse veseli; nekaterim upokojencem, ki se zaradi bolezni ali prevelike oddaljenosti ni-' J so mogli osebno zglasiti v’
podjetju, smo darilo poslali po pošti.
Od naših upokojencev smo prejeli mnogo ustmenih in pismenih zahval za povabilo in novoletno darilo kolektivu Tekstilindusa; žal bi nam zavzele preveč prostora, če bi vse posebej objavljali, pa naj zato velja njihova skupna zahvala.
Tudi mi v Tekstilindusu jim želimo vse najboljše v letu 1976, predvsem pa zdravja, tako da bi se ob koncu leta lahko ponovno srečali v našem kolektivu.
R. S.
Nove linije za leto 76
Kaj nam bo prinesla novega moda v letu 1976? Kroj poudarja oblike telesa. Modeli so ozki, ramo krojeni. Obleke imajo značilno T linijo. Krila se proti doilžini
ožiijo, imajo razporke ob straneh ali v šivih spredaj in zaidaj, skratka na vseh mogočih mestih. Veliko je tudi drobnega pliseja. Med vzorci
vodijo črte in motivi listja, črte so najrazličnejših debelin in krojene na vse mogoče načine. So navpične, vodoravne, diagonalne, različno
zlomljene ali oblikujejo like itd. Možnosti je veliko. Moramo pa vedeti, da navpične črte podaljšajo in zožijo postavo, vodoravne in diagonalne pa razširijo in skrajšajo.
Barve so: vsi odtenki sive, rdeče, barve kamelje dlake, barva surove svile, petrol zelena itd.
Marina