Na Vernih duš dan.
1.                                            
Črez osamljene grobove                    tTiho, ložno iepetanje                             
tahna sapica hiti;                              širi se črez mirno plan,                         
med cipresami v vejevju                   nad gordmi, nad lesovi                          
žalosfno šumi, šumi ...                  že umira beli dan.                                                  
Ce ugasni, dan nemirnt,                                                      
vse objemi, božji mir,                                                         
ker nocojšnfa noč je dušam                                               
blaženosti boije vir . . .                                                   
2.                                                        
Čujte, čujte šepetanje,                     SaJ nocoj o prirodi božji                       
ki prihaja črez potji!                       čudežna se zbuja noČ;                            
Žvezdice celo z višave                    vse oživljeno, veseio —                           
dol na zemljico strmč.                      a odkod ta čudna moč?                          
SaJ nocoj pre&rečne duše                                                  
z angelci še rajajc                                                             
in se krog nebes veseto                                                      
z njimi izprehajajo . . .                                                    
3.                                                
tAh, in Jutrt volja božja                   Jn e seboj ie ponesejo                        
v vice poilje jih nazaj;                   upanja nebeŠki žar,                             
a s seboj spomine ztate                    ki med groznim bo frpljenjem              
nesejo na b_ožji_ raj-,^,                    Jim moči dajal vsekdar!                      
__^__                                       Borisov