[Naj reč ji slovenski dnevnik
v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00
!
i
Za pol leta • • • • • Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto
GLAS NARODA
Iist:8loyenskih JelavcevrAmerild.
» ^
and legal Holidays* 75,000
Matter, September a, 1911, at Um
Office at New Ink, N. Y, unt
Act of
NO. 186. — ŠTEV. 186.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10f 1931. — PONDELJEK, 10. AYGUSTA 1931
volums
AMER. DEL FEDERACIJA ZAHTEVA MODIFIKACIJO
MODIFIKACIJA V0LSTEAD0VE POSTAVE BI POMAGALA ŠESTDESETIM INDUSTRIJAM
Administracija je baje izpremenila svoje stališče ter je naklonjena tudi "mokrim" kandidatom. — Narodni odbor Ameriške Delavske Federacije je predložil izvršilnemu svetu svoje poročilo. — Kakorhitro bi bila Volsteadova postava modificirana, bi se število nezaposlenih znatno zmanjšalo. — Gospodarska in ustavna krivica bi bili zopet poravnani.
V
Strajk pri Hooverjevem nasipu
u
AKRON" NE ZADOSTUJE AMERIKI
Prihodnji ameriški vodljivi balon do dosti večji od sedanjega. —Amerika b o prednja čila vsem drugim državam v zrakoplovstvu.
AKRON, Ohio, 8. avgusta. — Konstrukcijo drugega velikega vodljivega zrakoplova z možnostjo 7,500,000 kubičnih čevljev prostornine je predlagal danes podadmiral Mof-fett, načelnik urada za aerovntiko.
Govoreč pri krščen ju novega zračnega velikana "Akron", ki ga je krstila Mrs. Herbert Hoover, je rekel podadmiral Moffett, da bodo Združene države vodile svet glede kon-....	. .	.	, . ,štrukoije vodljivih zrakoplovov. Re-
smatramo za veliko izpremembo, ker se je predsed- kel je:
nik Hoover zavzel za "mokrega" republikanskega — upam, da bo naša druga zrač-kongresnega kandidata v Cincinnati.	na ladja ZRS"5'	* Pred
»grajenjem, da bo imela 7,500,000 — Ako bi bila modifikacija čimprej, — morda kubičnih čevljev prostornine, mesto 4. -______ i -___1 *______L;	6,500,000 kot jima "Akron". *
ze to zimo uveljavljena, — bi se razmere hipoma,
Ml ne bomo vodili sveta v tr-
Narodni odbor Ameriške Delavske Federacije, ki se je pod vodstvom Mathewa Wolla bavil s predlogom glede modifikacije Volsteadove postave, je predložil svoje poročilo izvršilnemu svetu, ki zboruje v Atlantic City.
Volsteadova postava naj se v toliko modificira, da bo dovoljena prodaja piva in lahkih vin.
Poročilo priporoča takojšnjo uvedbo take modifikacije in pravi: —
— Mi nismo nikaki strankarji. Navzlic temu pa
LINDBERGH V SEVERNIH POKRAJINAH
Zašla sta v meglo, kakorhitro sta zapustila Aklatvik. — Mogoče bosta odšla v Nome po kurivo.
DIAMOND BO MORAL SEDETI
Porota je spoznala krivim znanega gangster ja "Legs" Diamonda i n njegovega tovariša Quatrocchia.
izboljšale in število nezaposlenih bi začelo padati.,	■ • .
. J. .	r .	ji	1 govski mornarici in tudi ne v vojni
Ako bo pa vse pri starem ostalo, vemo, da bo neza- mornarici. Gradili pa bomo največ-poslenost v prihodnji zimi hujša kot je bila kdaj jo zračon ^djo ter dobili vodstvo prej. Zatrdno smo uverjeni, da bi si s tako modifi-,sve\gl^eta1' f \zrak.
..	l-i • •	.».v	. -i xt — Ameriške trgovske ladje bodo
kacijo opomogla industrija v najširšem zmislu. Na'^e ameriško zastavo v najbolj
ta način bi ne popravili velike socijalne gospodar- oddaljene kote sveta, ske in ustavne krivice ter vrnili zavednemu narodu njihove svoboščine, ampak bi tudi naš gospodarski sistem pridobil povsem novo prilagoditev.
—	Denar bi začel krožiti v velikih množinah, pa ne samo za dobrodelne svrhe, pač pa tudi za nakupe blaga in za delavske plače.
—	Najmanj šestdeset velikih industrij bi si na-mah opomoglo. In iz teh industrij bi tekel denar v grocerije, prodajalne oblek, banke in vsakovrstne druge trgovine. Industrijalno življenje bi zadobilo novo moč, pa tudi poljedelstvo bi bilo dosti na boljšem.
—	Zatrdno smo prepričani, da je taka modifikacija potrebna, in sicer zato, da se popravi socijal-na in gospodarska krivica ter da se pripomore javnim blagajnam po vsej deželi k možnosti plačevanja.
BURNA DEBATA V MADŽARSKEM PARLAMENTU
Socijalisti so napadli vlado. — Govorili so o gladovnih stavkah ter pretili z napadom.
WASHINGTON, D. C., 8. avgusta. — Ameriška farmska oblast je sklenila dati californijskim vinogradnikom tri milijone dolarjev posojila.
Velika družba ''Sun Maid Raisin Growers" bo dobila $625,000 posojila.
Glede prošnje Fruit Industries, Inc., še niso odločili. Ta družba izdeluje koncentriran vinski sok ter je dobila lani dva milijona dolarjev posojila.
Bivša pomožna pravdnica Mrs. Mabel Wille-brandt je izjavila, da ne bo zagovarjala pred sodiščem voditeljev Wine Brick Vino Sano Co. Kot znano, je ta družba prodajala 'Vinski kamen", ki je izpreminjal vodo v vino.
BUFFALO, N. Y., 8. avgusta. — V službi tukajšnjega prohibicijskega ravnateljstva je bila devetnajst letna Ruth Callahan. Z mladimi moškimi je hodila po gostilnah, nakar je naznanila prodajalce opojnih pijač suhaški oblasti. Prejšnji teden se je bila pa tako napila, da je zavozila s svojim avtomobilom v neko drugo karo ter povzročila težko nesrečo.
Prohfbicijski urad je izjavil, da bo vprihodnje__
sprejel le v izrednih slučajih ženske v svojo službo. I umri.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 8. avgusta. — V včerajšnji zaključili seji kratkega zasedanja madžarskega parlamenta, je prišlo do viharnih prizorov tekom debate glede nezaposlenosti.
Delavci stradajo ter nimajo niče-fcir za jesti.
Socdjalistični posl. Kari Theier,
V soboto je bila zaključena v New Yorku obravnava proti proslulemu POINT BARROW, Alaska, 8. av- gangsterju "Legs'' Diamondu in gusta. — V bližini "streha sveta", v 'njegovemu tovarišu Quatrocchi-ju. neposredni bližini polarnega rta, sta 1 Ctotcžena sta bila zarote proti pro-
hlticijki postavi. Po kratkem posvetovanju so porotniki izjavili, da ju smatrajo krivim.
Sodnik Hopkins in zvezni tožitelj sta večkrat prekinila govor obto-ženčevega zagovornika.
Zagovornik je skušal prikazati Quartorcchia kot nedolžnega mladega moža, ki je zašel v slabo družbo, dočim je skušal Diamondov zagovornik prepričati porotnike, da
pristala polkovnik Lindbengih in njegova žena tukaj, predno odleti -ta proti Orijentu.
Pozdravljena st-a bila od peščice belih ter več stotih Eskimov, ko je pristal aeroplan na vodi Beringove ceste. Polet sta napravila v šestih urah ter 30 minutah.
Zapustita sta Aklatvik včeraj zvečer. Tri ure pozneje je brzojavila Mrs. Lindbergh, da letita preko nizke megle.
Polkovnik Lindbergh se ni še odločil, če naj nadaljuje potovanje ali če bo vzel na krov novo kurivo.
Ljudje so nazdravlj-ali, ko so videli aeroplan bližati se in vsi so pohiteli na obrežje, da ga vidijo pristati.
Prvi je pozdravil dvojico dr. Henry de Griest, zdravniški misijonar.
Kraj je oddaljen le 320 milj od arktičnega kroga ter je večinama zamrznjen.
2000 DELAVCEV ZASTRAJKAL0
LAS VEGAS, Nev., 9. avgusta. — Pri Boulder Dam-u (takozvanem Hooverjevem jezu), katerega grade v oddaljenosti par milj od tukaj, je za-strajkalo včeraj dva tisoč delavcev. Glavni vzrok štrajka je skrčenje plač.
Skrčenje plač in obilica nasilnih odredb pa nista edina vzroka. Delovodje dajejo delavcem t-ako slabo hrano, da jih je že vd; rfjolelo in umrlo.
Delavci poudarjajo z vsliko iro-nio, da si je dal Hoover tukaj postaviti primeren spomenik. Boulder Dam je spomenik, postavljen na čast predsedniku, ki se brani vzeti iz blagajne Rdečega križa osemln-trideset milijonov dolarjev za pomoč lačnim otrokom, ženam in moškim, samo da bi ostal rezervni fond nedotaknjen.
Štrajkarji zatrjujejo, da so živila, ki jih jim dajo v kempah za lunč, naravnost neužitna. Meso je pre-
NEMŠKA DRŽAVNIKA
PRI PIJU
se je njegov klient nahajal po bol- Parirano z raznimi kemikalijami in
nišnicah in na potovanjih, ko se je kovala proti njemu zarota.
Obsodil ju bo sodnik Hopkins, in kazen bo znašala v naj milejšem slučaju štiri leta.
Zagovorniki bodo vložili priziv.
PRIPRAVE AVSTRIJSKIH
M0NARHIST0V
KATAL0NCI bodo VZTRAJALI
PRI SVOJEM
Nočejo španskih omejitev glede svoje avtonomije. — Marcia je že sklical zborovanje, d a se določi, kaj se bo zgodilo.
BARCELONA, Španska, 8. avgusta. — Predsednik Marcia Je sklical
Zanašajoč se na Italijo, delajo priprave za revolucijo. — Oton Se bo po-' sestanek Kataloncev, na katerem se
rocil z italijansko prin- b0 c>dločil°' če nai Katalonija ceso.
se v silni vročini takoj pokvari.
Dosti dekavcev je že zbolelo in u-mrlo, ker so uživaii tako meso.
Vzrok nadatjnih smrtnih slučajev so nezadostne priprave. Vrvi, s katerimi spuščajo delavce v glebino,
so slabe, in se ivečkrat katera utrže.
Pred kratkim je bilo usmrčenih 11 delavcev, ker so se na povelje delovodje prekmalu vrnili k razstreli-šču. Dva naboja namreč še nista bila eksplodirala.
Toda kot rečeno, povzrdča največ smrtnih slučajev slaba hran-a, za katero mora delavec plačati na dan polrurgi dolar.
Nadalje morajo delavci kupovati vse svoje (potrebščine v trgovinah, ki so last podjetnikov. Umevno je, da zahtevajo za svojo rcba pretirano visoke cene.
Od delavca, ki deset dni dela, pobirajo nek poseben davek, ki znaLu pet dolarjev.
Sprva je bilo rečeno, da ne bo ndben delavec plafcan manj kot pet dolarjev na dan, v resnici pa dobivajo po $4.40 ali pa samo $4.00.
sprejme ali zavrže samoupravo, katero je podelila Španska republika Kataloniji.
Vsi časniški poročevalci so dobili navodila, naj molče toliko časa, do-
DUNAJ, Avstrija, 8. avgusta. — List "Abend", ki je gilasilo skrajnih
levičarjev, pordia, da se bo najsta- j kler se ne bodo odločili prvaki, rejši sin bivše cesarice Ziite, Oton večina Kataloncev zavzema na-Habsburški, poročil z italijansko' prajn španski neizprosno stališče princeso Marijo, najmlajšo hčerjo tor zahtevaj a popolno odločen je. italijanskega kralja. Zaroka bo ob- j Narod kot tak pa bi se zadovo-je ostro napadel vlado radi njene javi j en a dne 18. avigusta, torej na ijn s kompromisom, iče bi odklonili vojne politike, ki izpira na tisoče rojstni dan pokojnega avstrijskega njegove zahteve
cesarja Franca Jožefu.	| Ravreotako si je mislil Marcia še
Avstrijski in madžarski monarhi- par dni pred katalonskim ljudskim sti se pripravljajo na odločilen uda- zborovanjem. Neki ugleden politik fee. Ekstremni klerikalci, ki pripa- mu je prigovarjal, naj izroči stvar dajo krščansko socijalni stranki, ljudski sodbi, ki pa se bo izrekla nd:ejo še nadalje čakati na izpolni- proti avezi s Špansko.
delavcev, ki nimajo kruha.
Ta pTetnja je izzvala v zbornici veliko ogorčenje, Med ropotom pa je zajvpil Theier:
— V provincah je prišlo do krušnih kra valov.
Ministri so skušali ustaviti govor- tev svojih želja.
nika, a on je kričal:
— Le ktobasajte naprej. Posledica tega bo, da bodo padale vaše glave.
Nj«3ov tajnik je izjavil, da je Mar-
SLAMNATA BILKA
POVZROČILA SMRT
Na grad Pianore, kjer živi bivša cia še vedno neodločen, "kaj naj cesarica Žita, je prišlo pred kratkim stori. Slab sprejem madridske vla-polno nazadnjaških državnikov in <je bi smatrali Katalonci kot "nepri-politifeov, med njimi tudi madžar- juteljsko dejanje". To velja seveda ski minbtr. predsednik grof Beth- ie v diplomatičnem smislu, len.	j Trdno pa so Katalonci odločeni.
Bivši avstrijski kancler Monslg. da bodo predložili že v prvih dnevih Seipel, se je pred kratkim podal z prihodnjega tedna svojo odločitev
Papež se je pogovarjal z nemškima državnikoma v nemškem jeziku ter jima je dal apostolski blagoslov.
VATICAN CITY, 8. avgusat. — Kuncelar Bruening, ki je rimski katolik, je obiskal papeža, ki ga je sprejel v posebni avdijencl, trajajoči pol ure.
Zunanjega ministra Curtiusa je sprejel takoj za njim.
Sestanka sta bila skrajno kordi-jalna. Potem ko Je tajnik nemškega poslaništva predstavil kancelar-ja, je pokleknil slednji ter poljubil pjipefeev prstan.
Papež ga je prosil, naj sede ob njegovo stran za prostorno pisalno mizo.
Govorila sta po nemški Nemščino govori pajpež izvrstno, kajti ket mlad duhovnik je bil prideljen nemško govoreči občini v Milanu.
Papež je rekel Brueningu. da je odkritosrčen delavec za mir ter mu želel vsega uspeha -v njegovih prizadevanjih.
Pij je nato podelil apostolski blagoslov Bruenlngu, Curtiusu in celemu nemškemu narodu.
POLANDO IN BOARDMAN SE BOSTA VRNILA
ISTANBUL, Turčija, 8. avgusta. — Tekom dela dobe delavci ledeno-' Ameriška letalca Boardman in Po-mrzlo vodo, dočim ni v kempah no- j lando, ki sta uspešno poletela iz bene^a ledu, in je voda vsa spar- New Yorka v Turčijo, ne bosta vpri-jena.	zorila poleta okoli sveta. Odtukaj
Baje ibo neka zvezna oblast uved- bosta odpotovala v Genovo, tam se la preiskavo ter bo skuhala dogna- bosta pa vkrcata na parnik. in se ti, kaj je povzročilo štrajk.	' vrnila v Združene države.
jNeglede kje živite,
v Kanadi ali Združenih Državah
I
CHICAGO, HI., 8. avgusta. Slamnata bilka je povzročila smrt sko princeso.
italijanskim poslanikom na Dunaju v Innsbruck, ker je imel v Tiroler-hof hotelu tajen pogovor z i talij an-
ekve leti starega Farrella Lasky-ja. Ko se je [pred desetimi dnevi igral v parku, je vzel v usta slamnato bilko, ki mu je zašla v sapnik. Mati ga je parkrat udarila po hrbtu, misleč, da se mu je zaJetelo. Pri tem mu pa bilka zašla v pluča in povzročila infekcijo. Otrok je vSeraj
— Nazadnjaki bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bodo Izzvali revolucijo — pravi "Abend".
Naročite
največji
m na "Glas Naroda" —
dnevnik ▼ Zdra*
vab.
madridski vladi.
ZNAMENJE BOLJŠIH ČASOV
MANCHESTER, N. H., 7. avgusta. Začetkom tega meseca so sprejete razne tovarne za čevlje v New Hampshire nazaj na delo dvatisoč petsto delavcev, ki so bili začetkom leta odpuščeni.
Nekatere tovarne so zaliele obratovati s polno paro.
i
je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja« janje denarja v staro domovino.
Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po
4%
Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencer to&M ▼ polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslovljen el prejmejo torn] ■»■daljnih potov In stroikov.
Posebne vrednosti eo tudi povratnice, ki ao opremljene • naslovi J en cev in ftigom zadnjih poftt. katera dostavljamo poMIJSi
tel jem t dokaz pravilnega izplačila.
Enake povratnice so selo potrebne sa poeamsanike ▼ slučaj« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat v wall* akw« čajih tudi na eodniji v stari domovini.	j
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street
Telephone BArclay
New York, H. Y,
aH 0381 ■ ■

\
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10, 1931
n« i ■■!!■■! novm baui hu. m, l
Owned ana Published by OOVENIC rCBUNONO COMTANX
(A Corporation)
L. Besedlk, Treu.
of butam of the corporation and addressee of above officers: h 18th Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
•O L A S NARODA" (Veiee of the People)
Every Day Except Sundays and Holidays
Iz Slovenije.
leto velja Bet
h> Kan a 4ft ...,...,..r-,T—■
a pol leta — a četrt leta _
Ameriho
____46.00
_____$3.00
_______________* 150
Za New York xa celo leto
17.00
Za pol leta --------------------------$3.50
za Inozemstvo sa celo leto .—.$7.00 Za pol leta -------------------------------$3.50
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda- izhaja
dan Izvzemal nedelj In praznikov.
, llv ___podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poMUatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da es tudi prejšnje blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
NARODA", Zli W. 18th Street, New York, N. Y.
Telephone: CHelsea 3—3878
PRISELJENIŠKI URAD
Wickersliamova komisija, kateri jc naročil predsednik Hoover, naj preišče vzroke neizpolnjevanja postav ter naj izgledi nerednosti, ki se morda »dogajajo v raznih vladnih oddelkih, je podala svoje deseto poročilo, ki je nadvse značilno.
Tiče se namreč razmer v priseljeniškem uraklu.
Poročilo je sestavil ba'ltimorski odvetnik Reuben Op-penheimer, ki velja za avtoriteto v priseljeniških zadevah.
Ako bi imeli v tej deželi parlamentarno odgovorno vlado, to se praavi, pravo demokratsko vlado, bi moral biti takoj odstavljen uradnik, ki je odgovoren za izvajanje teh postav.
V Zdiliiženili državah je pa samo ena odgovoma vladna oseba, namreč predsednik, ki sam imenuje svoj kabinet, nakar odobri zvezni senat imenovanje.
Vsled tega ni niti misliti, da bi imelo poročilo Wick-ershamove komisije kak vpliv na staflišče delavskega tajnika Doaka.
Poročilo, ki so ga podpisali skoro vsi člani komisije, se obrača proti brutalnim metodam, ki se jih poslužujejo priseljeniški uradniki pri aretacijah in zaslišanjih onih oseb, ki se miidijo nepostavnim potom v deželi.
Dogodili so se pa tudi že slučaji, ko je bil deportiran povsem nedolžen človek, in kar je še hujše — v nekaterih »lučajih so bile ločene osebe od svojih ameriških družin.
Nadalje obsoja Wickersliamova komisija brutalnost priseljeniških oblasti, ker so razne komuniste dex>ortirale v države, v katerih so bili obsojeni na smrt.
Kot tak prMe predvsem vpoštev slučaj italijanskega radikalca Seria, ki je imel denar in potne liste za Sovjetsko Unijo, pa je bil navzlic temu deportiran v Italijo, kjer ga je caka'la smrtna kazen.
Komisija zahteva, naj se odvzame delavskem departments pravico do končne odločitve v deportacijskih slučajih ter naj se poveri to pravico posebnemu zboru sokl-nikov, ki naj bi končno odločili, če je deportacija upravičena ali ne.
Ta pravica je bila dana delavskemu department, ker so hoteli zakonodalci vzbuditi vtis, da je bil delavski -department ustvarjen za zaščito delavskih interesov ter da bo kot tak posloval človekoljubno ter z največjo obzirnostjo.
To se pa seveda ni zgodilo.
Delavski department posluje v interesu vladujoče-ga razreda, vsled česar je umevno, da nima delavec za-siombe pri njem.
VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGA-
TELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpovedi, kar je v mnogih slučajih t_	zelo važno.
Vloge obrestujemo po 4%
Sak&er State Bank
NBW YORK. N. Y.

Tragedija mladostne nezakonske matere.
Komaj 49 let stara M. D. iz Preddvora pri Kranju, edina hčerka lastnic malega posestva na periferiji blizu gczd-a, je rodila žensko dete. Oče je neki hlapec iz Predvora, ki je doma v Poljanski dolini. Mladenka, ki je bila uslužbena v žagi pri industrijcu Dolencu, je nosečnost na vse načine prikrivala. Na dan poroda je bila sama doma.
Mlada mati je nesla, p d porodu otroka, ki ga je zavila v papir, kakih 400 m daleš v gozd, izkopala dobro ped globoko jamo in položila vanjo trupelce.
Valščani so kmalu opazili, da dekle ni več v blagoslovljenem stanu, in so jo začeli izpraševati, kje ima otroka. Nesrečnica pa je odločno tajila porod.
Orožnikom, ki so za zadevo do-znali, se je napsled posrečilo razkriti ivso tajnost. Mladenka, je priznala, da je zakopati otroka, ki se je rodil po njeni izjavi mrtev. Orožniki so jo aretirali, obroka pa odnesli v mrtvašnico. Pretekle dni so aretiranko .privedli v sodni zapor v Kranju. Istega dne je komisija u-gotovihi, da je bilo dete rojeno živo in normalno razvito. Možno je, da j? ivakrvavelo, medtem ko je padla mati v nezavest. Izjavila je, da bil otrok, ko se j a zavedla, že mrtev in da ga je zakopala, ker je hotela »vso reč prikriti pred ljudmi, ki bi ji njeno srečo gotovo šteli v zlo in sramoto. -Dete nima sicer nikakih znamenj, ki bi kazala sledove nasilnega umora. M. D. so izpustili iz zapora, vendar se bo morala še zagovarjati, ker je zakopala otroka in ravnala vse tako tajno.
Vpričo matere je strela ubila očeta in sina.
Med nevihto, ki je 28. julija popoldne divjala nad severovzhodno Slovenijo, se je dogodila na nekem travniku pri 9v. Vidu pod Ptujem strašna nesreča, katere žrtev sta ■hkrati postala oče in sin.
Posestnik Anton Golob iz Štur-movcev je 28. julija s svojim sinem Viktorjem in ženo kosil otavo. Med delom jih je zalotila nevihta na prostem. Zaradi tega so vsi trije iskali zavetišča, .pred dežjem. Mfeuti se je zarila pod kopo nsafcošene ota-ve, oče in sin pa sta zbežala pod neko košato drevo in sta nanj obesila tudi svoji kosi.
Nenadoma .pa se je med nalivom strahovito zabliskalo in strela je u-darila prav v drevo, pod katerim sta stari in mladi Golob vedrila.
Mati, ki je prestrašena pogledala izpod otave, je še videha kaiko sta se mož in sin zgrudila na tla. Planila je k njima, toda pomagati jima ni mogla. Bila sta že mrtva. Strela jih je na zunaj le neznatno ožga-la; zogleneli so jima lasje.
Do smrti obupana mati je kljub nevihti stekla v vas in obvestila o nesreči ljudi, ki so trupla obeh Golobov prenesli domov.
Pokojni Anton Golob je bil star šele 45 let, sin Viktor pa 17.
Žena ga je našla obešenega.
Trafikant in invalid Ivan Valen-tinčič, ki aiys, trafiko in branjarijo v Klavni ulici pri Voglajnskem mostu iv Celju, je toil že delj časa močno ipotrt. Ko je dobil neki plačilni nalog, je dejal ženi, da ne prenese več življenja, in se je tako razburil, da vso noč ni mogel spati. 28. julija zjutraj se je navidezno pomiril, tako -da njegova žena ni ničesar zapazila, ko je zapustila stanovanje, ki ga imata na Jožefovem hribu št. 8.
Ko se je pa zvečer /vrnila in ni našla moža doma, je takoj slutila, da se je moralo nekaj zgoditi, ker moža ves dan ni bilo v trafiki. Začela je iskati in je naposled našla moža na podstrešju obešenega. Poklicala j« takoj soseda, ki je moža snel z vrvi, vendar pa je bila vsaka pomoč zaman. Valentinčlč je svoje obupno dejanje izvršil rtajbrže zjutraj takoj po odhodu žene. Truplo so prepeljali v mrtva&nico mestnega pokopBttdča.
Valenttnčič je dosegel starost 47 let in je bil doma is Kozane na Go-rlškem.
jprc&enja, ki se ne bi končala z ! manjšim ali večjim pretepom. Tudi j letos je prišlo do pretepa, pri katerem so igrali noži glavno vlogo.
Plesa v gostilni Reich so se udeležili tudi mesarji tvrdke Benko v Murski Soboti, ki jih pa domači fantje in sosedi iz Kroga niso boš lepo gledali. Ker se je vnel prepir in takoj nato je nastal pretep z noži. Gregorja je skušal braniti neki brivski pomočnik, toda pri tem je <Wbil tri ivlbode v desno roko ter so ga morali takoj peljati k zdravniku. Mesar Gregor je pa debil več u-drarcev na glavo. Tudi marsikateri drugi je odnesel znatne poškodbe in nekaterim ostanejo večni spomini na ta pretep.
BISTVO SPORA MED OBEMA RIM0MA
V "Revue de Paris'' se Francesco vičena nadzorovati šole in vzgojne Luigi Ferrari, eden izmed bivših v o- ustanove. Fašistični ream, ki hoče diteljev italijanske klerikalne stran- biti "totalitaren", to je skrbeti za ke obširno bavi s sperom med pa-j vse življenje človeka, duševno in te-pežem in fašizmom in ga. skuša tu- j lesno, pa že po tej svoji naravi ne di načelno razčleniti. V uvodu iz- more dovoliti vmešavanja cerkve v vaja, da se pod fašistično vlado ni j področje, ki je po njegovem mne-maglo več držati ono stanje, ki je nju izključna domena države. Po
nastalo z dnem, ko so italij-anske teže leta 1870 zasedle Rim, ono pol-konkordaitsko stanje brez konkor-data in stanje na pol ločitve cerkve od države brez ločitve. Vatikan je bil prisiljen stopiti iz rezerve ter izbrati ali odkrito borbo ali pa sodelovanje. Odločil se je za poslednje, ni pa mogel odstraniti globokega nasprotja med ideologijo fašizma in ideologijo katoliške cerkve. Tako je prišlo do podpisa lateranske pogod-
fašističnih nazorih ima edino država nalogo čuvati na tem, da se mladina vzgaja po krščanskih načelih ker je po njihovem nauku država absoluten gospodar nad svojo usodo ter edini in najvišji sodnik nad svojim dslovanjem. Če hoče cerkev sodelovati s fašističnim režimom, mora tudi ona sprejeti formulo: vse za državo in nič proti državi in nič izven države. Ves spor leži v tem.
Ferrari ugotavlja, da se je Vati-
SOVJETSKO ČASOPISJE
Ruski boljševizem hoče zajeti celega človeka. On noče podružabiti samo gospodarskega življenja, ampak hoče vplivati na vse duševno in kulturno življenje. Glavno sredstvo za dosego tega svojega cilja pa mu je časopisje, zlasti za širjenje splošne prosvete.
Značilno za sovjetsko časopisje je njegovo razmerje do države. V zapadni Evropi ni vsa zgodovina časopisja nič drugega, kakor večen boj med državo in časopisjem za premoč v javnem življenju. — Spočetka ima država vso moč v svojih rokah, časopisje pa si izvo-jeva polagoma svoje pravice in dolžnosti, dokler se v demokratični državi ne razvije časopisje v izraz javnega mnenja, tako da si deli svojo moč z državo. V sovjetski Rusiji pa je to drugače: Moč časopisja je tukaj znatno večja kakor državna moč. V Rusiji ima časopisje tudi pravno najvišjo moč, kakoršne nima nikjer več na svetu.
O ruskem časopisju in njegovih nalogah piše jako zanimivo A. W. Just, ki je proučeval rusko časo -pisfje več let in je sedaj o tem predmetu objavil jako zanimivo knjigo. V svoji knjigi ("Die Presse des Sovjetunion", izšlo v založbi K. Dunker, Berlin) natančno opisuje organizacijo ruskega časopisja, tehniko urejevanja in plače urednikov in stavcev. Prav zanimivo- opisuje tudi delovanje h a j,boljših ruskih čaismlkarjev Lenina., Trock e g a,
be in konkordata, ne da bi se ome- j kam leta 1929 nahajal v veliki zmo-nilo vprašanja, o katerih sta obe | ti, ko je mislil, da se je fašistični
stranki že naprej vedeli, da je vsak sporazum nemogoč.
Ferrari razlaga^ kako je bil papež primoran poudarjati "duhovno vsebino" pogodbe in konkordata ter ju slikati kot uspeh, s katerim si je ka-toličanstvo zopet osvojilo Italijo, da bi pomiril ostali katoliški svet in države, ki so se bale, da ne bi late-ranska pogodba pomenita italija-nizacije katoliške cerkve. Fašizem pa, ki se ni nikdar hotel odreči "to-talirizma" svojega režima, se je že napraj branil vsake trake "katoliške hipoteke". Kljub temu sa bila ob koncu 'pogajanj oba nasprotnika prepričana, da sta z nejasnimi in dvoumnimi formukami ustvarila osnovne pogoje za postopno dosego medsebojnih prisrčnih odnošajev. Toda že pnvi mesec konkordatskega režima je zadostoval, da se je pokazala prava vrednost garanciji, kra-tede je nudila fašistična država. Obenem se je pokazalo, da je la-teranska pogodba znatno oslabila politični položaj papeštva v Italiji, a tudi v inozemstvu.
Razmere so se še bolj poostrile, ko je Vatikan ugovarjal proti temu, da bi Mussolini spremljal kralja ob priliki svečanega obiska pri papežu, s katerim naj bi bila zapečatena sprava med obema Rimoma, a olje je prilila papeževa enciklika o krščanski vzgoji. Sicer so v letu 1930 zopet za silo zakrpali nastala nasprotja, a položa.j je ostal še nadalje nejasen. Nedoločno izi-avo vlade, da verska in moralna propaganda Katoliške akcije ni v nasprotju s fašizmom, je Katoliška akcij-a
režim vdal in s konkordatom sam sebi omejil svoje pravice. Svoja zanimiva izvajanja zaključuje Ferrari:
"Vrniti se je treba k svobodi in k sistemu ločitve, kakor sta vladala
O rojaku, ki je začel pisati "Dnevnik samotarja", še vedno ni nobenega sledu.
Če se do jutri ne oglasi, bo treba iti pogledat.
*
—	Če se ne motim, je začelo prše ti, — je rekla velika in postavna žena svojemu možičku.
—	Tako? Jaz še ne čutim, — je dejal.
—	Seveda ne, ker si tako majhen,
da te dež še ni dosegel.
*
V samotnem letovišču se je mudil mestni človek.
Zelo mu je ugajalo, toda nekega dne se je volčih jagod nazobal, misleč, da so užiten sad.
Kar raznesti ga je hotelo, ko je legel v posteljo.
—	Pošljite po zdravnika! — je kričal.
—	Pošljite po zdravnika! — je lahko reči, toda kje dobiti zdravnika v tem samotnem, od Boga zapuščenem kraju.
Zdravnika torej ni bilo, pač je pa
pred lateransko -pogodbo. Vendar i	v deset milj oddaljenem na-
pa taka nova orijentacija italijan- i seU" star živinozdravnik, ki je far-
ske verske politike ni v skladu z naravo in potrebami fašističnega režima, zato je treba sklepati, da bo definitivna ureditev odnešajev med cerkvijo in državo v Italiji mogoča šele tedaj, ko enkrat propade fašistična diktatura".
Stezlova itd. Zgodovina boljše viških revolucionarjev je ob enem zgo-j talcoj izrabiia, okrepila svoje vrste dovina revolucionarnih časnikar-| ter zažela uvrščati svoje pristaše v jev. V Rusiji sta "revolucijonar" mjsbxokavne skupine ki so se že prav "časnikar" eno! Pri vseh volitvah | kmalu izkazaie kot nevarnost ra v razne strankine odbore gledajo ;faMstične sindikate. Na katoliški
ZAKASNELO PISMO
Primeri, da se pošta z dostavo pismo zakasni, niso redki. Gotovo se pa ne pripeti pogosto, da roma pismo celih 22 let. Tako veliko za -mudo je imelo pismo, ki ga je dostavila pošta v Birminghamu (Anglija) po 22 letih naslovljenčevemu sinu, kajti naslovljenec sam je že pred leti umrl. To pismo je odkrilo zadnje dejanje pretresljive ljubav-ne tragedije.
Mr. Winshull v Birminghamu je ponudil svoje srce in roko mlademu dekletu, ki je pa oboje prijazno odklonila. Čez leto dni je našel Winshull drugo kraljico svojega srca in svoje prve ljubezni ni več videl. Leta 1923 je mož umrl, dve leti pozneje je pa umrla tudi njegova prva ljubezen, ki se ni hotela omožiti .Zdaj je pa dobil Winshullov sin pismo z njenim podpisom, glaseče se: Visoko cenim čast, ki mi je bila izkazana z Vašo ponudbo in globoko obžalujem svojo prenagljenost- Iskreno Vas prosim, da mi čim prej sporočite, ali mi morete oprostiti, da sem vašo ponudbo odbila.
Winshullov sin je bil zelo prese-
na to, da so vodilni možje tudi sposobni časnikarji, tako da je vsak voditelj lahko tudi urednik. S tem pa
strani so se tega zavedali in zato so! nečen, ker ni imel pojma, za kaj
gre. Ko je pa pismo natančneje
poskušali vsa sredstva, da se izognejo cdkriti borbi. Fašistični vodi-
merjem konje in govedo zdravil.
Ko so bolniku to povedali, je rekel:
—	Dobro, pa ga pokličite.
Ko je živinozdravnik dospsl. se je za:el bolnik opravičevati:
—	Oprostite mi, in hvala, ker ste prišli. Volčjih jagod sem se najedel. jaz sem res velik osel. ..
—	Vem, vem, — je dejal živinozdravnik — toda nič zato. Včasi sem že tudi kakega človeka uspešno zdravil.
*
Mož si da lahko narediti na copate še tako visoke pete — copata
ostane vedno copata....
*
Nekateri moderni stariši smatrajo za svojo dolžnost da po ovinkih čimprej pojasne otroku fazne skrivnosti življenja.
Tudi malemu fantku jih je mati pojasnila še pred no ga je poslala v šolo.
Nekega dne pa pride iz šole ves jezen domov.
—	To je pa že od sile— je dejal in vrgel torbo v kot. — Človek niti lastni materi ne more verjeti. Moj Bog, kakšne neumnosti mi je na-klatila. Toda danes nam je učiteljica resnico povedala, namreč, da
štorklja prinaša- otroke....
*
Mož je iznašel nakovalo, žena pa kladivo.
*
Prijatelja sta se srečala na postaji.
—	No, kaj pa ti počneš tukaj?
—	O nič — se je glasil čemeren
je urednikom listov odprta pot do telji ^ le niso mogli otresti stra-najvišjih mest v stranki.	hu da ^ ne bi nekega ^ zopet
pojavila politična opozicija, ki bi se čvrsto organizirala pod plaščem Katoliške akcije. Stopili so v ofenzivo proti Vatikanu. Ob tej priliki se je šele pokazal v polni luči prepad, ki leži med obema taboroma.
Ker je italijanska država priznala, da je katoliška verska vzgoja osnova in krona narodne italijanske vzgoje, je Vatikan vztrajal pri svoji vzgoji, da je cerkev edina pooblaščena voditi verski pouk ter upra-

Obračunavanje s noži
fanti.
26. julija je (bdio proščenje v Ba-kovcidh iv obmorski vasi Vhm Mar-
Za naročnino in za oglase se v Rusiji ni treba nobenemu listu nič brigati, ker določa stranka, da mora biti vsak član stranke naročen na ta ali oni strankin list. Za denar skrbi vedno stranka in ker je trgovina podržavljena, so tudi o-giasi precej odveč.
Sovjetsko časopisje je organizir-rano po pokrajinah. Visoko zgoraj stoji centralno glasilo stranke za delavce, kmete in za rdečo armado. Tudi posamezni sovjetski komisar! jati imajo svoja centralna glasila. Glavno glasilo sovjetov je moskovska "Pravda". To priobčujejo naj odličnejši člani stranke svoja mnenja o vseh javnih vprašanjih in mnenje "Pravde" ima moč postave. In če "Pravda" koga "napade", ta je svojo karijero tudi že končal....
Na čelu celokupne časopisne organizacije stoji tiskovni odsek komunistične stranke. Ta nima vpliva samo na strankine liste, ampak na vse delavsko in kmetsko časopisje sploh. Tiskovni oddelek skrbi za to, da dobe vsa potrebna navodila, kako in kaj naj pišejo, da se razumevanje za cilje komunistične stranke vedno bolj širi. Tiskovni odsek seveda tudi liste "cenzurira kajti on ima pranrico, objavo gotovih vesti prepovedati, ali pa naroči, da se ta ali ona vest prav posebno podčrtava.
Posebnost sovjetskega 'časopisja je tudi to, da sprejema jako Tado pritožbe proti upravi. Vsako pritožbo vestno preiščejo, in če se izkaže kot utemeljeno, se dotičnemu grešniku ne god) dobro. Pritožb sicer ne objavljajo, pač pa jih zelo upoštevajo in tudi to je vzrok, da stranka še ni izgiibila • zsupanja
pregledal, je ugotovil, da je bilo poslano v marcu 1909. In tako je odgovor. — Od svoje ljubice sem se pošta zakrivila, da je ostalo dekle poslovil.
brez moža. Winshullov sin pa pravi, da je zelo verjetno, da se mora zahvaliti baš poeti za svoje življenje.
C00LIDGE SE JE VRNIL
NORTHAMPTON, Mass., 8. avgusta. — Calvin Coolidge in njegova žena sta se vrnila danes sem iz Coolidge-ovega rojstnega kraja v Plymouth, Vt., kjer sta preživela več tednov
tke Sobote. V (tej vasi pa še ni bilo med ljudstvom.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
'♦GLAS NARODA" članatvo, pač p« Tti Slovenci T
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
okoHctr
—	Ali je odpotovala?
—	Zdaj še ni, toda vsak čas bo.
—	Kje pa je?
—	Tam v kotu stoji, tista v beli obleki.
—	Čedna ženska, nimaš slabega okusa, prijatelj. Toda, kdo je tisti dedec, ki se ž njo pogovarja... Glej, glej, pazi nanjo, zdaj jo je objel in poljubil.... Če bi bil jaz mesto tebe, bi stopil k njemu in bi ga vsekal za uho.
—	Oh, saj ni tako hudo — je odvrnil zaljubljenec.
—	Če je njen brat, bi nič ne rekel, toda če je kdo drugi, — je dejaa prijatelj.
—	Ne, ni njen brat. Tisti, ki jo poljubuje, je njen mož.
Pred kratkim je izdala Wicker -shamava komisija poročilo glede razmer v ameriških jetnlfinicah.
Poročilo je tudi omenjalo, da se Je štavUo kaznencev po ameriških jetnišnicah in kaznilnicah v zadnjih desetih letih podvojilo.
Bog ve, za koliko se je v desetih letih .pomnožilo število tistih, ki sicer spadajo v jetnišnice in kaznilnice, pa navzlic temu uživajo zlato prostost?
*
' Neka rojakinja je Sla zdravniki* tožit svoje gorje.
. — Povedala mu je, da njen mož neprestano v spanju mrmra ter je hotela imeti kako adravilo.
—	Pri .tem se pa neha moje znanje — je dejal zdravnik. — Govorjenja v »panju p« ne znam odpravljati.
—	Pa če bi mogli že vsaj tako sko-mandirati, gospod dobtar, — ga je Prosila — dft M malo bolj govoril....?
"oni vnovr "
NEW YORK, MONDAY, AtTGtfST 1«, 1931
uran iluicui DAAS IS t.
J. RIBIČIČ:
SLIKARSKA RAZSTAVA
Bilo je 1. 1912. v Trsfcu. Sest u-
metnikov je hodilo dan za dnevom v permanentno razstavo najnovejših slikarskih del. Ali hodili niso uživat svojih lastnih umetnin, ampak gledat, kdaj se 'bo na eni ali drugi sliki zableščal listek: "prodano". Hodili so mesec dni, hodili dva in ko se jim želja še ob koncu tretjega ni izpolnila, jih je petorica sklenila, da obesijo umetnost na klin in se pofilistrijo. Sesti, najmlajši, pa jih je pregovoril: — Nikar! Tudi med filistri je že vse oddano. Poiščimo rajši vzrok, zakaj občinstvo ne mara naših slik. — Zaradi tega jih ne mara, ker ni v njih nič izrednega, nič senzacijo-nalnega. Slike naših manir vise že v vsakem salonu. Gostje so se nanje že tako navadili, da niti ne opazi -jo, če obesi gostitelj novo na steno. Nedavno tega je magnat importi-ral iz inozemstva sliko, o kateri živ krst ne ve, kaj naj bi predstavljala. Obesil jo je na steno v poltemo. Vse mesto je govorilo o njej. Vidite, to je senzacija in takih slik je treba današnjemu času.
—	No, — in? — je vprašala petorica ostalih umetnikov.
—	Kaj — in! — je zagodrnjal Benjamin. — Storimo še mi tako. Pričnimo slikati senzacijonalno, priredimo razstavo senzacij onalne smeri in potica bo stopila na mesto črnega kruha.
Te besede so izzvale hudo oporekanje. Pozno v noč je moral Benjamin dokazovati, rotiti, prositi. Šele proti (Jutru so se mu ostali vdali, mu obljubili svojo pomoč in mu prepustili vodstvo.
Že drugi dan se je delo pričelo. Benjamin je pripravil platen, postavil pred platna petorico umetnikov in dejal: — Tako, sedaj slikajte. Slikajte, kar vam pride na um. Pet minut. Po petih minutah zamenjajte prostore in slikajte svojo idejo na drugem platnu dalje.
—	Kako na drugem platnu? — Ideja prvega platna na drugem?— ."o se zgrozili umetniki.
Idejo prvega na drugem, idejo drugega na tretjem in tako dalje, — je pritrdil Benjamin.
—	Kaj pa ti? — so vprašali ostali.
—	Jaz bom slike retuširal in dovršil! — je odgovoril Benjamin in z metlico mešal barve v velikih posodah.
Umetniki so se smeje lotili dela. Vsak je delal na svojem platnu pet minut, nato s pod rinil soseda z njegovega mesta in slikal tam dalje. In tako so nastajali precudni umotvori. Tu kos bedra ob posodi, iz katere glede vrh razpetega jadra, tam napol odprta vratca smetišča, v odprtini dva prsta, držeča pisano okrašeno s poldrugim prebodenim srcem; sredi tretjega velika denarnica, iz katere kuka kos zemeljske oble — in tako dalje nesmiselnost ob nesmiselnosti. Ko so umetniki po nekaj dneh končali, so vprašali Benjamina: — Kaj sedaj?
—	Sedaj pa to-le! — je odvrnil le-ta in naložil na vsako sliko z metlico križem fcražem vse polno skrivnostnih črt, polkrogov in vili ug najbolj kričečih barv.
Ves teden je delal in popravljal, da mu je pot curkoma lil s čela.
Ko je bila petorica slik gotova, so se lotili novih. Delali so pridno od pomladi do jeseni.
Med tem pa je izfio v dnevnih listih in revijah nc polno skrtv-novtnih člankov. V* so napovedo vali. da ae pripravlja nekaj n»m ctjonakMga. Nekaj, kar bo narodi v ponos, nekaj pu—n novsga, re m ftn novi du
bo ogtartslo nove priprave is paten-ls sa prodajo. Zelo niske cene. Če
ta opit
(Resnična zgodba.)
ševnosti primernega. V začetku jeseni so listi že pisali določneje. Iz zanesljivih virov so bili izvedeli, da so se domači umetniki na težko 'prigovarjanje vendarle odločili razstaviti doma in ne v tujini, četudi so mnenja, da se bo doma težko našel ljubitelj nove, čiste umetnosti, ki bi kupil njihove slike. Taki fini poznavalci rafiniranega o-kusa da se dobe le v največjih svetovnih mestih. Zaradi tega slike najmodernejših smeri sploh ne bodo na prodaj, ampak se bodo razstavile. In tako dalje — sapo jem-ljaJjoč članek za člankom. Par dni pred otvOiritvijo razstave je bijo vse mesto nervozno in nestrpno, tako da so listi morali opominjati občinstvo, naj prve dni ne sili preveč v razstavo, da ne bo nesreč.
Res je bila ob otvoritvi huda gneča, da je le malokdo mogel do slik. Večina je morala oditi, ne da bi videla slike. Aii čudno je bilo to, da so ravno ti obiskovalci poznali največ podrobnosti v slikah.
Prišli, prav za prav pripeljali so se na razstavo tudi denarni mogotci. Videč gnečo, so rajši ostali v predsobi in se pogajali z umetnici za slike. Umetniki s se branili, se pa končno le vdali in razprodali do malega vse slike.
Uspeh je bil tedaj izreden. Razstava je bila odprta tri dni. Četrti dan so jo zaprli. Listi niso te tri dni ničesar poročali. Četrti dan pa so objavili izjavo šestorice umetnikov, da se .je zgodila na razstavi
huda pomota, ker so bile slike narobe obešene in niso prišle do pravega izraza. Občinstvo naj si jih ogleda v salonih kupcev, kjer bodo gotovo visele prav. Izjava se je končaia še z zagotovilom, da se bodo umetniki posvetili odslej spet pravi umetnosti.
Po tej izjavi se je začel lov zabave in smeha željnih na salone kjer so slutili, da vise senzacijo-jonalne slike.
Ali zgodilo se je čudo, da teh slik ni bilo nikjer več najti. Lastniki so jih zamenjali s slikami, ki so jih umetniki izdelali pred svojo novo orijentacijo. Nakupili so jih magnatje po zaupnikih in jih razkazovali svojim gostom, čes: mene pa niso pre varili!
Ne vem, zakaj sem se v teh dneh domislil te zgodbe.
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se j mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet j vzgoje in zabave.
KRASNO BABVAN	TRPEŽNO IZDELAN I
MOŽ, KI JE UŠEL KROKODILU
V premeru meri globus 6 inčev. — Visok Je 10 inčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE
roSTI ZA
CENA S POŠTNINO VRED
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA
"GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE.
OA DOBE ZA —
"GLAS NARODA
75
ntw«t 18 stmt
Tort, H. T.
Vsa Anglija žaluje za Finchom Drugič je zapeljal Halton avto-
H al tonom, ki je bil nedavno med Monbasso in Mairobijem treščil z letalom na zemljo in se ubil. Dj-u-dje so ga našli na tleh mrtvega poleg njegovega sluge.
Halton je bil velik pustolovec m športnik. Obvladal je nogomet prav tako izvrstno kakor plavanje in aeroplan mu ni bil nič manj pokoren od avtomobila. Kajpada je toil tudi velik dandy. Starši, ki so bili premožni, so mu vse dovolili. Njegova vsestranost pa mu je pridobivala prijatelje v vseh družabnih plasteh. Celo Waleški princ, ljubljenec angleškega ljudstva, se ni branil njegove družbe. Študirala sta skupaj na vseučilišču in odtlej ju je vezalo prav iskreno prijateljstvo.
, Z univerze je napravil Halton ogromen skok — v pustolovsko življenje. Odpeljal se je v Afriko, kjer se je hitro udomačil. Pravijo, da ni bilo kosa zemlje v tem svetu, ki ne bi bil dobro poznal. Prepotoval je črni kontinent peš in v avtomobilu. Kadar se je naveličal hoje, je sedel v voz. In kadar se je še ta ustavil, je prišlo ponj letalo, da ga je neslo naprej kamor si je želela njegova svobode željna duša. Na ta način se je bil seznanil celo z najbolj divjimi in odljudnimi afriškimi rodovi, ki so bili sicer belo-kožcem nevarni. Halton namreč ni poznal nobenega strahu in se je kretal med divjimi zvermi tako, kakor občani med domačo živino.
Ra-ume se, da je pri takem življenju moral priti večkrat v bližino smrti. Angleški listi- vedo povedati o njem marsikakšsn napet doživljaj. Nekoč si je želel pobliže ogledati krokodila. Vzel je fotografsko kamero in se mu zaupljivo približal. Krokodil pa, ne bodi len. popade hipoma Haltona za obleko in trenutek pozneje sta bila oba v vodi. Mož menda že ni upal več na rešitev, vendar pa mu je šinila v glavo misel, da bi krokodila s pestmi udaril v oči. To je pomagalo, reptil je odnehal. Halton je urno splaval na breg in ni nikoli več i-skal slične pustolovine.
mobil v deročo reko. Hotel jo je na ta način iprebresti. Prijatelji, ki so se vozili z njim v drugem vozu, so se ustavili na bregu, da vidijo, kako se kažipotu posreči prehod čez reko na valovih. Poskus se je ponesrečil. Avto je bil kmalu do strehe v vodi in Hal tonu je pretila nevarnost, da utone. Z veliko prisotnostjo duha je tedaj odprl vrata ki jih je tiščala voda nazaj, in splaval na površino. Bil je rešsn.
Ko je lani walesfci princ potoval po Afriki, si je bil izbral Haltona za vodnika. Boljšega ni mogel najti. Angleški dnevniki močno obžalujejo njegovo smrt, kar ni ču-
Iz Jugoslavije.
Zlato z neba.
Te dni je povsod deževalo. Dež je bil dobrodošel predvsem kmetovalcem, katerim je suša že uničeval-a polja in travnike. Iz Osijeka poročajo, da je deževalo po vsej Slavoniji. Meča bo koristila pred vsem kruzi, ki je glaven pridelek tj Slavoniji. Sušo so imeli že 6 tednov. V Osijeku je začelo deževati z gromom in treskom. Strela je udarila v neko hišo, požar so pa gasilci v kali zadušili, iz Sarajeva poročajo, da je deževalo tudi ;po vsej Bosni in so se kmetje oddahnili, kajti suša jim je delala že velike skrbi. Iz Splitu po-
dno, če vemo, da je bil pokojnik ročajo, da so po dveh mesecih vro-
taa najpriljubljenejših postav mlade Anglije, ki se pripravlja da vzame v roke krmilo domovine.
<<
Razstava
rož" v Gradcu



CENA
DR. KERKOVEGA BERILA
JE ZN1ZANA
Angleško-slovensko Berilc
'■NOUII ILOmi HUB)
KNJIGARNI UAS NARODA
na west is
Hsv Tscfc ONi
V nekem slikovitem delu Gradca, kjer stoje sanja ve gosposke vile v = dobrem sosedstvu s starimi hišica- I mi, leži eden največjih in najlep-j
ših avstrijskih rožnih vrtov. Za1
■
univerzitetnim botaničnim vrtom se razprostira slovita kolonija rožni vrt gospe Hofer. Vzorno zasajen, inzvrstno upravljan; tu se vidijo cela polja rož: rože na ograjah, na uticah, na lestvah, prave mojstrovine narave in vrtnarske umetnosti, v vseh odtenkih od naj nežnejšega pastelnega tona do najtemnejše purpurne barve. V vrtu je gotovo svojih 20,000 vrtnic. Že sami na sebi so ti rožni nasadi med prvimi znamenitostmi mesta, vendar imajo še svojo posebnost: plemenita posest-nica teh krasot, ki je v Gradcu splošno znana pod imenom "Frau Blumenhofer", odpre vsako leto, ko stoje vrtnice v najlepšem cvetu, za en teden s vej vrt, da si ga lahko vsakdo ogleda proti majhni vstopnin. Rože tudi prodaja.Ves izkuplje-ni denar se uporabi za siromašne matere, za slepce in za zveste o-nemogle služabnike. Letos je ta plemenita žena slavila svojo 70-letni-co ter jo je sam zvezni predsednik odlikoval s tem, da jo je obiskal in si ogledal njene rožne nasade.
čine in suše tudi dobili dež.
Samomor mladega bogoslovca zaradi nesrečne ljubezni.
V Novem Sadu se je ustreli! 22. letni teolog Stevan Novakovi! Vest o tem samomoru se je razširila bliskoma po vsej Mitrovici, kjer je Novakovih bil doma. V četrtek 23. juli- 1 ja se je Ncvakcvič vesel poslovil od svojih tovarišev na mitroviški promenadi in jim rekel, da bo odpotoval v Beograd. Sedel je na brzi vlak]
reku in vzljubila sta se. On se je odločilo za teologijo, ona mu je pa obljubila, da bo postala njegova žena takoj po maturi. Po maturi pa lepa Milka mladega teologa ni več marala. Mladenič je vzklikni: "Če ne Milke, ne maram nobene druge in mi ni vež do življenja". Zvedel je tudi, da se Milka namerava o-m oži ti z drugim, zato je sežgal njena ljubavna pisma, si kupil samokres in si končal življenje.
Dva avtomobila v prepadu. -
Na cesti iz Prijedora v Banjaluko se je pripetila huda avtomobilska ne?reča upravniku pošte Stevanu Bartunoviču iz ©ugojna.. Peljal se je z rodbino iz Basanskega Novega v Bugajno. Med vožnjo je šofer zaklicali "Izgubljeni smo!", ker je o-pazil nenadoma defekt na avtomobilu. V tem hipu je krenil avto v stran in strmoglavil v 26 m globok prepad ob cesti. Pokopal je pod seboj šoferja in Barutanaviča, ostale potnike je pu vrglo rv cestni jarek. Šofer in poštni upravnik sta se pri padcu hudo poškodovala.
— Pri Orni Rje ki se je na podo-
in se cdpeljal v Beograd, odtod pa *>en način ponesrečil advokat Islam
takoj v Novi Sad, kjer se je nastanil v nekem hotelu. Tretji večer se je v Novem Sudu zaklenil v svo-
Filipovio iz Jajca. Zaradi defekta v -motorju mu je avtomobil ušel v prepad ob cesti. Advokat se je na sre-
jo sobo in napisal poslovilna pisma |čo med padcem ujel na drevo in se očetu in rodbini, svojemu profesor- J rešil, ju in novosadski policiji. Okoli polnoči je pa vzel rervolver in si pognal kroglo v sence. Bil je pri priči mrtev.
Njegovi tovariši so izjavili, da je Novakovič zadnje č-ase obupal nad življenjem, češ da je življenje nesmiselno in da ^človek ni nikoli sre-
POZOR, ROJAKI
čen. Pred odhodem iz Mitrovice, je ( šel na pokopališče, kjer se je razjokal na grobu svoje pokojne matere. Ko so mu nedavno na Savi ukrad1! obleko in čevlje, so iga doma okre-gali. On je pa odgovoril: "Oprostite, saj vam ne bcm dolgo v breme. Samo do nedelje".
Vse kaiže, da se je bogoslovec odločil za smrt zaradi nesrečne ljubezni. Pred leti se je seznanil z neko lepo gimnazijalko v Vel. Bečke-
MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. P. Kobe Detroit, Frank Stular
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdsj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj,I MINNESOTA
da se Vas opominja, temveč obno. j Chisholm, Frank Gouže, Frank vite naročnino ali direktno, ali pa j Pucelj
pri enem sledečih naših zastopnikov
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftM Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA
Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar
imajo velik uspeh
i
i *
^ I -r * ■
* .v *
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI
St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA
Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO
Barberton, John Balant, Joe H:;i Cleveland, Anton Bobek, Karlinger, Jacob Resnik, Slapnik, Frank Zadnik Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
Trinajstletni deček ubijalec.
Te dni je v Sremski Mitrovici tamkajšnji trgovec Sekulič poslal svojega pomjirnika, 18-letnega Panto Bchunčeva nu vrt za melone z naročilom, naj mu prinese eno melono domov. Tamkaj je naletel na petcrico fantov, ki so stražili srOje melone. Začeli so se ruvati in Pan-ta je vseh pet pometal na tla. To Je 13-lctnegba Andreju Palinkarja tako razjezilo, da je potegnil iz žepa nož in ga Panti zabodel v ledje.
Panta je bil težko poškodovan In je peškodbi podlegel. Deček je bil aretiran.
Zaprta v goreči hiši.
Pretekle dni ponoči so prišli pred leseno hišo Stancja Mami-a v okolici Vrnjačke bane neki neznanci in zahtevali, naj jim Marič odpre vrata. Marič je to odklonil ker je med neznanci opazil svojega sina, s katerim je živel v sporu, ker je pred leti ubil svojo prvo žena. sinovo mater. Nsznanci in njegov sin so se kmalu odstranili. V tem pa je začela goreti streha Stanojeve hiše. Gospodar je hotel pobegniti z goreče hiše. a vrata so bila zaklenjen in za-barikadirana. Šele sosedi so rešili iz gorele hiše Stanoja in njegovo drugo ženo. Zaradi uboja prve žene je bil Stanoje svoječsano obsojen na 20 let ječe, nedavno pa je bil pogojno izpuščen na svobodo, požiga osumljeni sin je bil aretiran.
Velik vodovod v Kragujevcu.
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Be'ssemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, fiič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico. Frank Fe_ renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polanc. Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Ž ust Moon Ron, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar
Presto, F. B. Demsh&r Reading, J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj. Fr. 8chifrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peternsi
V Kragujevcu so te dni pričela Chas. dela za zgradbo velikega vodovoda. Math v to svrho se je uredilo umetno jezero v Jošanički reki, iz katerega se bo po vodovodu dovajala voda v Kragujevac.
Gradba, pri kateri je zaposlenih več sto dekuvcev, bo trajala dve leti. Stroški so preraJšunani na 40 milijonov dinarjev.
Umetno jezero je oddaljeno od Kragujevca 12 kilometrov; dolgo bo 1500 m, globoko pa 36 m.
UTAH
Helper, Fr. Krebs	4
WEST VIRGINIA
Williams River, Anton Svet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren
Sheboygan, John Zormsn
WEST ALUS Frank Skok
WYOMING	*-"*
Rock Springs. Louis Taucher Diamondviile. Joe RoUch
Vsak zastopnik izda potrdilo ta svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo.
Naročnina sa "Glas Naroda":
Za eno leto $6 ; n pol leta $8.; sa Miri mesece $3.; sa čsftrt mu $1.50.
New York City jo $7. celo 1eta.
Naročnina celo Isto.
Evropo W K. a
Lil I 1 ■ O » A«
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 10, 1931
ILOTKITI DAILY HU.S&
SPOKORNICA
SOMAN IZ ŽIVLJENJA.
Za Glas Naroda priredil G. P.
30
(Nadaljevanje.)
*• — On ljubi princesinjo, — si je mislila.
Nata -pa so pohitele njene misli zapet v Hainau, h knezu Herbertu. Če Jo tudi ljubi kot ona njega?
Hula je stal v svoji livreji, da spremi gospodo v Hainau.
Grof Harold je stal pred ogledadom ter ogrnil Juti svilen plašč.
—	Ali se bojiš evropske družbe? — jo je vprašal.
Ona ga je pogledala s svojim ljubkim smehljajem, v katerem je lei&la lahna melanholija.
—	Nekoliko strah me je res, Harod, vendar pa bom pogumna.
Vzel Je njeno roko.
. — Tako je prav, Juta. Pogumnim pripada svet! Danes pa si zelo DOgumnega razpoloženja, kot da ti ne more ničesar uiti!
Ona ga Je pogledala.
—	To me zelo veseli. Izza včeraj se mi Bdiš zelo dobre volje. Vse kaže, da je odpadlo od tebe vse, kar te je mučilo <v zadnjem času.
On je globoko vzdihnil.
—	Mogoče je tako. Na vsak način pa sem danes židane volje. Upam tudi, da si ti isto.	j
—	Če si ti vesel, sem tudi jaz.	'
Odvedel jo je k vozu ter jo dvignil noter.
Hitro se je odpeljal vez skozi gorko, poletno noč.
Bilo je že svetlo, ko so dospeli v Hainau.
Knes.M Herbert in njegova sestra, princeski j a Rovena sta z veseljem pozdravila geste.
Prtncesinja Roevna je bila danes nekoliko razburjena in nemirna.
Sedaj se ji je zdelo nekoliko sumljivo, da bi spravila skupaj grofa Nordegg-a s princesinjo Melanijo. Para nista imela nikake slutnje o njih namenu.	J
Grofica Melanija je bita. povabljena pol ure poprej.	!
—	Meni ne ugajajo slovesnosti, visokost, in moja žalost mi nalag*a gotove omejitve. Prepustite me meji samoti, — je rekla princesinji.
Princesinja pa jo je prosila tolliko čaca, odokler se ni kuloaiila.
Grofica je prišla kot prvi gost.
Princesinja jo je sprejela sama /ter ji rekla:
—	Dra&u grofica, jsz nameravam atentat na vas. Ne bodite hudi radi tega.
—	Atentat, visokost? Kako naj to razumem? — je vprašala Melanija presenečena.
Princesinja je globoko zadihni la.
—	Med našimi gosti danes zrveeer se nahajata tudi grof Harold in kontesa Juta.
Grofica je pre bledela ter se nato i vzravnala.
—	Ah, potem ne morem ostati. Prosim vas, pustite zopet na preči moj voz. Jaz jima ne morem stopiti pred oči.
Prince sin ju je pcmirjevalno položila svojo roko na tresočo se od razburjenja.
—	Vi morate ostati, — je rekla eenrgično. — To stanje je nevzdržno In za vas skrajno mu:no. Jaz nočem več gledati, kako se uničujete. Razmerje med vami in vašo hčerko je nenaravno. Naj leži med vama kar hoče, a tukaj je treba napraviti jasnost.
Grofica je brez moči omahnila na stol ter si obrisata čelo.
V istem trenutku je vstopil knez. Slišala je zadnje besede sestre ter je rekel, petem ko je pozdravil grofico:
—	Moja sestra ima prav, čestita (grofica. Vi se jima ne morete izogibati. Ker nočete iti k svojim otrokem, ostane le še eira pot, da se
sestanete ž njimi na tretjem mestu. Mi bomo takoj videli, ko vam predstavimo vašo hčerko.
Roki grofice so se skrčili.
Sedaj so prihajali že prvi gostje, katere je grofica bolj sočutno pozdravila.
Vrhovni gozdar von Lauenstein je skrbel za zabavo. Pri tem sta ga podpirali njegova žena in hčerka.
Ruzven Lauensteina je prišel tudi baron Rinkleben in njegova, žena. To je bil častitljiv zakonski par. Bili so tudi drugi, ki so skrbeli za zabavo.
Nato sta dospela brat in sestra Nordegg.
Vsi S3 ju zrli z zanimanjem. Vsi so čuli, kakšno čudno zanimanje obstaja med njirnu in grofico Melanijo. Princesinja je nalašč izbrala svoje goste.
Ko je bil prijavljen igrofovski par, je zašepetala gospa ven Lauenstein svoji hčerki:
—	Prosim, bodi v bližini grofice Nordegg, da ne bo saana.
Mati in hči sta bili že informirani od princesinje ter stopili nehote k grofici Melaniji.
Navidezno neprisiljeno so pozdravili brat in sestro Nordegg ter ju odvedli k ostalim gostom. Grofica Melanija je sedela sredi in poleg nje gospa Lauenstein in njena, hčerka. Bila je zelo bleda in si krčevito prizadeva ohraniti svoj mir.
Knez Herbert jo je epazoval neprestano in pri nato sledeči predstavitvi k on te se je is to tako ostro motril tudi grofa Harolda.
Knez je predstavil brata in sestro navzočim. Konečno pa je pokazal na grofico Melanijo ter rekel:
—	Grofice Melanijo Nordegg vama ne potrebujem predstaviti.
Grof Harold je napravil (grofici brezhiben po-kIon.
Njegov obraz je ostal miren in nepremičen. Le za trenutek so za-žarele njegove o*i in držal je sestro za roko, kot da išče pri njej pomoči.
Njegovo srce je presunila ostra bolečina, ko so se oči grofice povesile s trpečim izrazom.
—	Nesrečna je, — si je mislila ona.
Knez pa Je pogledal v obraz Jute z mirnim izrazom.
Stisnil Je skupaj ustnici ter jo pogledal z bolestnim pogledom.
Na vsak način je bila prva skala srečno obkoljena.
Knez in njegova sestra pa vendar nista bila zadovoljni.
Od vseh strani so si prizadevali spraviti v tek zabavo.
Grofica si je skrbno izogibala nasloviti kako besedo na svojo hčerko ali sina.
Grofica Melanija in knez Herbert sta sedela Juti nasproti.
To Je morala vedno gledati v bledi in skesani obraz grofice.
Skušate Je najti sllčnost z Marijo, a nI mogla.
Ve« čas je kramljala z gospo Plessen.
Grofu H&roldu Je bila navzočnost grofice mučna, posebno radi Jute. On ni vedel, da so bili gostje poučeni o odnošajth napram grofici. Na vsak način pa se Je bal trenutka, ko bo padla beseda ter Juti izdala. kdo da Je pravzaprav grofica. To je nekoliko omililo njegovo veselje, da sme sedeti poleg princesinje in da ne obstajajo več nikake melt katere bi moral vpodtavati.
Posebno Jo opazil, da ca je prin oesinja sedaj zelo pozorno gledala, ko* da pričakuje nekaj posebnega, od njega.
Po cfeedu so zapustili dbednlco ter se napotili na teraso. Bil je ču-
Princesinja Rovena je prijela za roko grofico Melanijo ter potegnila svoj stol v njeno neposredno bližino. Grofica ji je tajno stisnila roko. Pri tem sta se obe ženski pomembno spogledali.
— Prosim vas, visokost, — vprašajte grofa Harolda za mojo hčerko Marijo, — je prosila grofica.
Princesinja Rovena je nagnila glavo kot odobravalno.
Grof Harold je opazoval ta čudni, pomembni prizor, ne da bi si mogel razlagati.
Knez Herbert je odvedel Juto k stolu, ki je stal direktno nasproti njeni materi.
Pri tem je izmenjal pogled sporazuma s svojo sestro. Ta .pogled je Harold ujel in ga je zelo vznemiril. Imel je občutek, kot da se predejo nevidne vezi med knežjim parom, grofico in Juto. Kaj naj pomenja to?
(Dalje prihodnjič.)
RAZNE VESTI
Obvezni pouk v
gospodinjstvu.
V Zuerichu je bil sprejet zakon o obveznem gospodinjskem pouku. Zakon določa, da morajo vsa dekleta od 16. do 18. leta obiskovati nadaljevalne tečaje za gospodinjstvo; pouk se bo vršil enkrat na teden od 5. do 8. ure, torej letno 240 obveznih ur. Pouk obsega: šivanje, krpanje, kuhanje, prehrano, hišno gospodinjstvo in gospodinjsko računstvo. Šolskim vodstvom je pa dovoljeno, da raztegnejo ta pouk o vzgoji, higijeni in postrežbi bolnikov. Za vajenke in srednje-, šolske dijakinje, ki so že preveč zaposlene, se bo učni načrt prilagodil njihovim razmeram. Ljudstvo je sprejelo ta zakon z veliko večino glasov: 78,477 proti 21,556.
Ženski štrajk.
Iz nekega malega kraja blizu perzijskega glavnega mesta Teherana poročajo o svojevrstnem štrajku. Žene dotičnega kraja so bile že davno razdražene vsled tiranskega postopanja njihovih mož. Nekega dne so se zbrale v impozanotno povorko, odkorakale so v strnjenih vrstah pred šolsko poslopje in tam nabile na vrata proklamacijo, v kateri izjavljajo, da se ne vrnejo več k svojim možem in se ne podvržejo svojim zakonskim dolžnostim tako dolgo, dokler se vsi možje ne podpišejo na razobešeni dokument. Prav posebno so protesti-le v dotičnem proglasu proti temu, da jih možje tepsjo, kar je moderne perzijske žene nevredno.
Čarovništvo še vedno cvete.
V neki vasi v Italiji, v okolici Bolonje, se je zadnje čase često dogajalo, da je komu zbolela živina. Poklicali so nekega mazača ter ga prosili za nasvet. Ko je videl, da njegova "kura" nič ne pomaga, je izjavil, da je živina gotovo uroče-na. Prva oseba, ki bo prišla v hišo potem, ko je crknila žival, ki jo je on zdravil, je čarovnica, ki je živino urekla. Ko je poginila krava, je prišla na posestvo neka 70-letna vdova prosit dela. Kmetova družina in nekateri sosedje so se vrgli na starko ter so jo strašno obdelavah s pestmi. Policija jo je le s težavo rešila gotove smrti.
Suženjstvo otrok.
Na internacijonalni konferenci o položaju otrok v Afriki, ki se je vršila v Ženevi, je ugotovil neki član Društva proti suženjstvu, da se v nekaterih krajih še vedno vzgajajo otroci za trgovino s sužnji in sicer da se izmenjujeja za orožje in municijo.
Mr. Vernon iz britanskega kolo-nijalnega urada je zastopal stališče, ki ga je zavzela proti takim običajem britanska policija.
Temeljno načelo britanske vlade je bilo vedno, da se čim manj meša v šege in običaje domorodcev, ako ravno ne nasprotujejo zdravstvenim in policijskim predpisom. Vlada noče posegati v delovne prilike družine in rodov ter mora marsikaj spregledati, kar z druge strani ne odobrava. V splošnem, da se baje na vrše nikaka nasilstva napram otrokom.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domače banke.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 West 18th Street New York, N. Y.
RAZNE POVESTI in ROMANI:
V*

Kretanje Parnikov
New« —!
ji
S 1. AVGUSTOM bodo cene voznim listom za ven in nazaj (Round Trip) v III. razredu znatno znižane in ravno na isti dan priredimo mi
NAŠ SKUPNI IZLET
po FRANCOSKI PROGI s parnikom
'lie de France99
Cena voznim listom in. razreda do Havre in nazaj samo $147._,
do Ljubljane in nazaj samo $177., in do Trsta in nazaj samo $155.
PRIHODNJI IZLETI Z ISTIM PARNIKOM IN PO ISTI PROGI SE BODO VRŠILI NA:
26. avgusta_11. septembra	2. oktobra
PRIHODNJI IZLET	"
po COSULICH PROGI, ko bodo znatno znižane cene za tja in nazaj v veljavi, se bo vršil na —
21. AVGUSTA
Z LADJO
rrVulcania"
PRIHODNIJI IZLETI PO TEJ PROGI SE BODO VRŠILI NA:—
9. septembra 25. septembra 13. oktobra
Cena voznim listom m. razreda do Trsta in nazaj samo. $153._
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE JE C AS Prt druzi £ se enemu naših izletov, kdor želi XT _ x potovati v prijetni in veselo razpoloženi družbi Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let dajte nam priliko, da Vam dokažem o, da Vam zamo-remo dati vsled tolikoletne izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno pravilno o vsem podučeni.
^ Z^TOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CCNARD LINE. WHITE STAR LINE "J®	LINE. NORTH GERMAN LLOYD, HAMBURG-AME-
RICAN LINE. HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in druge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA. POTNIH LISTOV. CEN. VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Qakser
Cortlandt
State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Ana Karenina Cioistoj)
zanimivi roman <2 zvezka). .$5.50 Amerika, povsod ith«, tan
najbolje ..................... M
Agitator (Kemik) broi. ...... .8«
Andrej Hofer................... JO
Beneška vedeievalka ........... .35
Bel grajski biser ................ .55
Bell meeesen ................... ,41
Bele noti, mali ju oak .......... .68
Balkansko-TurSka vojska ...... .80
Balkanska vojska, s slikami .... .25
Boj in zmaga, dot*............... .30
Rlaeajna Velikega vojtjde.......C0
Belfegor ...........................................80
Boy, roman .................... .05
Barska vojska...................40
Beatin dnevnik ................ .60
Božični darovi.................. J5
Božja pot na Biedn ............ .2«
Božja pot na Šmarni gori ------- .20
Cankar:
Greinlk Lenard, broJL.
Mimo tlvijenja .....
Mrtvo mesto .......
Romantične duSe ....
Cvetke ....................
Cesar Joief IL ............
Cveti n« Borojcrajska ........
Čebelica ....................
Črtice Iz življenja mm Itmetik
.70 JS
.16 .60
JU .s«
JO
J5
J9
Drobiž, in razne povesti spisal MilClnskl ............
Darovana, zgodovinska povest
Dekle Eliza .................
.. .M .. M
Dalmatinske povesti ..
Dolga roka ..........
Do Ohrida In BItolja
Doli z orožjem ......
Don Kišot is La Manhe
Dve sliki, — Njiva. Stavka
(MeSko) ..............
Devica Orleanska Duhovni boj ....
.41
.55 Jt .70 JI .4«
.60
.50 J«
12.	avgusta:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg America., Cherbourg, Hamburg
13.	avgusta:
General von Steuben, Boulogne sur Mer, Bremen
14.	avgusta:
Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Na^oll, Genova
15.	avgusta:
I'aris, Havre
Columbus, Cherbourg, Bremen Homeric, Cherbourg
Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
19.	avgusta:
Deutschland, Cherbourg, Hamburg Aquitania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg, Ham-burg
20.	avgusta:
DresUen, Bremen
21.	avgusta:
Sa-turnia, Trst
Bremen, Cherbourg, Bremen Majestic. Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam. Boul'^cne sur Mer. Rotterdam
22.	avgusta:
France, Havre
Milwaukee, Cherbourg, Hamburg
24.	avgusta:
Reliance, Cherbourg. Hamburg
25.	avgusta:
Kurtipu. Cherbourg, Bremen
26.	avgusta:
He de France, Havre
New York, ClierUjurg, Hamburg
B»-rerigaria. Cherbourg
George Washington, Cherbourg, Hamburg
27.	avgusta:
Berlin, lioulogne sur Mer, Bremen
Dedek je pravil; Marinka In fikra-teljčki ....................... .40
Elizabeta ...................... JS
Fabijoia ali cerkev v Katakombah .45
Fran Baron Trenk ............. .35
Filozofska zgodba ...............60
Fra Diavolo.................... JU
Gozdovnik (2 zvezka) ...........UM
Gospodarica sveta..................40
Godtevskl katekizem............ JU
Gostilne v stari LjnbUanl ...... .6*
Grfia Mytologija .............. L—
Gusarji .........................75
Gnsar v oblakih ____________________________ .80
Hadži Murat <ToLstoj) ...................40
Hči papeža, vez. ............................1.—
broš.__________________________ .75
j Rektorjev mei.................. JMi
j Hedvika _______________________________________ .40
1 Hodi fesi, Blage dalo. veseloigra	.75
Helena (Kmetova) ....................40
Huda Brezdno (II. >*.} ................Jfl
Humoreske, Groteske la Satira,
vesano ..................... M
bro&lrano .................. .M
Izlet g. Brončka................l.jfl
Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....0«
Iz tajnosti pri rode.............. JW
Iz modern era sveta, trdo ves. L60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zvezka_________________________________1.50
Igračke broširano ............. Ji
•• •••so« •• «S§
Janko In Metka (sa otroke) ...-	J«
Jornat Zmagovat, Mod plazovi..	J4
Jutri (Strne) trd. v...........................T
bro«. ...............................................10
Jurčičevi spisi:
Popolna Izdaja vseh 10 sveakov.
lepo vesanlb..................10*—
Sosedov stn. brofl. .............. .46
0. zvezek: Dr. Zeber — Tigsssm broSlrano . ...... ........6*» .70
Joan Mi serija (Povesti Is Spnaskega
življenja .................... JO
Kako sem se jas likal
(AleSovec) L
Kako irn se Jas Uaal
(AleSovec) IL sv. ..
Kako sem se Js
(AleSovec) ILL
Korejska brate, pove nov v Koreji ..
Is mlsljo-
Knhinja pri kraljic! gosji notici jSO Kal so Jo Markam sanjalo...... JS
29. avgusta:
Olympic, Cherbourg
Rotterdam, iioulogne sur Mer, Rotterdam
31. avgusta:
Republic, Cherbourg, Hamburg
2.	septembra:
Paris, Havre
Albert Uallin. Cherbourg, Hamburg Mauretania, Cherbourg;
l*resident Harding. Cherbourg. Hamburg
3.	septembra:
tšiutigart. Cherbourg, Bremen
4.	septembra:
Roma, Xapoll. Genova Homeric. Cherbourg
5.	septembra:
St. Louis, Cherbourg, Hamburag Lapland. Cherbourg. Antwerpen Leviathan, Cherbourg
Yotendam, Ikiulugne Sur Mer, Rotterdam
6.	septembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
7.	septembra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg
8.	septembra:
France, Havre
9.	septembra:
Vulcania, Trst
Hamburg, Cherbourg, Hamburg Aqultania, Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg
10.	septembra:
General von Steuben, Boulogne Sur Mer. Bremen
Columbus. Cherbourg, Bremen
11.	septembra:
lie de France, Havre Majestic, Cherbourg I'ennland*, Cherbourg. Antwerpen Statendam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam
12.	septembra:
Kuropa, Cherbourg, Bremen
14.	septembra:
Sierra Cordoba, Bremen
15.	septembra:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg
16.	septembra:
Deutsrhland. Cherbourg. Hamburg FterenRaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg, Hamburg
17.	septembra:
Dresden, Cherbourg, Bremen
18.	septembra:
Olympic, Cherbourg
Belgenland, Cherbourg. Antwerpen
Augustus, Xapoli, Genova
19.	septembra:
Paris. Havre
Milwaukee. Cherbourg. Hamburg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
21.	septembra:
Re'iance. Chert ourg. Hamburg
22.	septembra:
Bremen. Cherbourg, Bremen
23.	septembra:
New York, Cherbourg, Hamburg Mauretania. Cherbourg
lleorge Washington, Cherbourg. Hamburg
24.	septembra:
Rerliu. Boulogne Sur Mer, Bremen
25.	septembra:
Saturn la. Tr.^t .Homeric. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
26.	septembra:
France, Havre Leviutlian. Cherbourg
28. septembra:	v
Europa. Cherbourg. Bremen	^
30. septembra:
Albert Ball in, Cherbourg. Hamburg Aquitana. Cherbourg
President Harding, Cherbourg. Hamburg
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot ia
potovanj« na ogromnih oarniklb: PARIS 16. angusta; 2. septem.
(1 A. M.); (10 P. M.) FRANCE 22. auffusta; 8. sept.
(Noon) (5 P. M.) lie de France 26. aug.; 11. sept.
c4.30 p. m.) (7 p. m.) NaJkraJAa pot po fakttdcL Vsakdo Je v posebni kabini x vsemi modernimi udobm•»;ml. — pijaCa. in slavna francoska kuhinja. 1 sred no nizke cene.
Vpra&ajt« katerecakoll pooblaščenega agenta aH
FRENCH LINE
1» STATE STREET
NEW YORK, N. Y.
Križe* pot patra Kapljenlka .19
Kaj se Je Izmislil dr. Olu.......«
Levstikovi zbrani sips! ......... JH
L zv. Pesmi — Ode In elegije — Bonetje — Romance, balade In legende — Toima« (Levstik) ...7«
i. iv. Bilka Levstika In ajecsve
kritike In polemike............ .?•
Trda vezano..........L—
Ljubljanske slike, HlSnl lastnik.
Trgovec, Kcpčijskl stražnik, U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, Itd. ................ .99
Lov na i eno (ruman) .......... .8®
Lucifer ..............................................1.—
Marjetica ...................... M
Materina žrtev ............................ .50
MoJe življenj«...................IS
Mali Lord .................... J99
Miljonar brei denarja...........75
Malo iivu^eje ................ M
tfaron. krSCanskl de£ek la Libanona- ......... ............ JU
tfladih zanlkerneioT lastni flvo-
i topiš ..................................73
VUlnarjev Janes ................ JM
Vlasolino ......................49
Mrtvi Gosta« .................. M
Mali HJatei ................... .19
Mesija ......................... JM
Malenkosti (Ivan Albrecht) .... .23 Mladim srcem. Zbirka povesti mm
slovenska mladino ............Jt
Histerija, roman ................1.—
Morski razbojnik .............................40
Možje ................................................1
\a različnih petih .............4«
Notar j v nos, humoreska
Narod, ki lzmira ...............4*
Naia vas. II. del. 0 povesti .... JO
Sova Erotika, trdo vea..........19
Naša leta, trda vez .........................70
broš...............................
Na Indijskih otoldh ............ M
Na« ljudje .....................40
Nekaj la ruske zgodovin ...... M
Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote a bojnih pohodov bivi»>
Ka slovenskega polka ........1J0
Ob 50 letnici Dr. Janeza L Kreka JES
Onkraj pragozda ............... M
Odkritje Amerike, trdo vezano ..
mehko vezana...... .5«
Praprečanove zgodbe_______35
Pasti ln sanld ................ M
Pater Kajetan ..................L—
Pingvinski etok ................ JO
I
Povest o sedmih ebeienlh ...... A•
Pravica kladiva .............. M
Pabirkl iz Boia (Albrecht) .... J65
PariSkl zlatar .................. M
Prihajat, ooveet ...............00
Poiigalec ..................... M
Povesti, [lesml v prozi (Baudelaire)
trdo vezano.................. L—
Plat zvona .................... .40
Pri stricu .......................00
Prst betjt .................... M
Patri a, povest la Irske Junaifte do-
dotoe ........................ M
Po gorah ln dpflnafe ............ M
Pol litra vipavea .............. J99
Poslednji Mehikanec .......... JI
Pravljico H. MaJar ............ M
Predtrianl, Predem In drugi svetniki v gramofsnu .............35
Pri godbe tebeUce Malo, trda vea...L— Ptice selivke, trda ves.......... 79
Pred nevihte .................. 18
Prva ljubezen .................................. JO
Popotniki ...................... .00
Poznava Boga.................. Ji
Pirhi .......................... Jt
PovodenJ ...................... .SO
Praiki Jndefc .................. iS
Prisega Hursaskega glavarja . ..JO
Pravljice ln pripovedke (KoSutnlk)
1.	sveoek .....................40
2.	ITMftk ssssssseesss	^^
PrvM'■ed^ladljnasi ............ M
Preganjanje Indijanskih sSUl—C
Jev .......................... -tO
Razkrinkani Dansbarftanl ...... M
Roman treh src ...........................110
Roman zadnjega cesarja Babs-
buržana___________________________lil
Robinzon ............................................JO
Robinzon Crusoe ..............................60
Revolucija na Portugalskem___JO
Rdete ta bela vrtsdea. opvsst .. Ji
Rdeča megla___________ .70
Rdeta kokarda..................L2S
Slovenski ialjivae .............. .40
Rloveazld RaMasa trd. vsa. ... ..71
Skrivnost najdenke_______________ iS
Skozi
Knjiga pošiljamo poihrins prosto
"GLAS NARODA"
SI6 W. IS- St.,
New^York