Leto IV., šiev. to. V Celfu, čelrtek due 26. januarja 1922. PoitniRB plafond y gotovtm. vä"«tMttH*i^^ta^^^Hsii^^^ V *~l m\ I * m ^^^^^H^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B, l^l^^^^^^^^^^^^B^Hfll^^r ^flSS^^&flfltf^^^^^^^^^v ¦^^^^¦L«Hrf^fl^^|HH ^^^^^^H^^^HÜH^^^^^^HÜ^H ^&LLZa^^^^^^^^^^^l^^^^^^^^» K-/ f / *j * fl^HHI^H^^^^^HM^^^I^^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^IE^H^f ^HsU^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hv ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^^^b^^^H^H^BbI Stane letiio 48 Din, niesečno 4 Din, za inozeinstvo letno 120 Din. — Oglasi za /nm višine stolpca 40 p. Reklame in cd tekstoni, osnirtnice in zahvale 50 p. Posamczna številka stane 50 p. vsak lorek, čelrfek in sofcoio. Urcdniätvo Strossmajerjeva ul. St. 1,1. nadstr. Telefon št. 53, Uprauni&tvo Strossmajerjeva ul. St. 1 pritlifje. Telefon št. 65. Č=a Ročun kr. poStnega čekovnega urada Stev. 10.066. =3 Zidajmo! ' Celje. 25. iantiaria. j V svesti si, da je reševanje stano- j vanjskega vprašanja velika in bistvena j socijalna naloga in kot taka intosnijoci iic! moderne komimalne politike, je naše mestno zastopstvo-oziroma celiski ob- činski stanovanjski urad za sinoči sklical enkcto intcresentov iz najrazličnejšin j Mojev naroda iz Cclja in okolice; enketa j ie inicla nalogo se po.svetovati o sreci- stvih in potih, kako najhitreje priti dö } iiovih stavb oz. do lU'.jmani 100 iiovili ^anovanj, da se zadosti vsa.i najnnjnejši potrebi. Reči moramo, da je büa misei skMcanja enkete srečna. da ie bila raz- prava na enketi povečini stroffo stvarna in premišljena in z zadošeenjem moramo Pozdravljuti .sodelovan.ie zastopnikov o- beh narodnosti in vseh strank v tein va- žnem vprašanju. Kot rezultanto sinoč- njega posvetovanja moreino ugotoviti {; Jcn sklcp: zldatl moramo. kapital uio- raoic oskrbeti, mi.tti lnoramn vire za o- brestovanjc in ainortiziranje kapkaJa! Z zadošeenjem moramo konštatirati. da p-ojdete v Sloveniji zopct obc celjski komuni prvi konkretno na delo za omi- Iknje ozir. odpravo staiiovanisko bede. Knkcto je otvoril župan g. dr. Juro Hrašovec in pozdravil številno navzoee v imerm ccljskcga obč. sveta. Povdaria) jc da odROvornost za stanovaujske raz- merc ne Ieži samo na ramah «bčinc. limpak da je to zadeva sulošnosti. Podžupan g. Žabkkr v stvarnem in tesno zamišljencin ekspozeiu predlaga: Zidajo se naj 4 hige, vsaka z 12 nialimi ilelavskinii stanovanji (2 sobL H- kuhi- nja), poleg tign pa še-ena večia hiša *. 12 isradniškimi stanovanii (3 sobo r ku- Jjjnja). To bi bilo skupno 60 stanovanj. »eh 5 hiš bi stalo krog 10 mil.j. kron. Sta- noyiinja hi nesla povprečno ictno 144 tl- soc kroii, za obrestovanje pa bi trebaio krog 600.000 kroii. Kako kriti deficit, ka- ko aniortiziratt kapital in kako splon priti do kapitala? Dasi jc mestna občina vkliub veliki :ad<)Iženosti še vedno aktivna. vendar ne more svojega preinoženja še bolj ob- težiti in sania najeti takejra DOSOJila. Za- to ie mnenja, naj bi zu posojilo, ki bi je jiaicli mestna in okoliSka občina. jamčili ivsni posestniki. uj»imwju.iHiM^—.——_______ Za kriik dciicita pri obrcstili in za amortizacijo pa bi se naj pobirale od .strani obeli občin dokladc in sicer na ste- deOi način: Vsakdo. ki ima stanovanie, obstoje- Lc iz vcč kakor eiic sobc olača za vsako sobo prck'o one Ictno 60 K .stanovanjske dokladc. To bi pri približno 4000 takih sobah v Celjn in okolici znasaio Ictno 240.000 K; vsaka v podnaicm oddana oprcinljena soba bi sc obdačila z nadalj- nimi 60 K letno, knr bi znasaio pri pri- bližno 2000 takih sobah v nbch občinah 120.000 K; konečno bi se obdačila luk- suzna stanovanja, tj. sobe. ki presejiajo po stanovanjski naredbi donnstno štcvi- lo sob, z lctnimi 400 K; takih sob bo pn- licuo 500, kar bi zncslo 200.000 K; to bi bilo skupno kro.^ 560.000 K. torcj dovotj ¦//,,. kritje obresti in amortizaciie tei.- za davke in pöpravila. Tako bi se amortizi- ia!e zgradbe v približno 40 fetih. pc kn- tori dobi bi pri.šli obe občini do icpegn i/!'cniožcnja. Takozvana uradniškn hiša naj bi stala v Razlagovi nlici pole«: okoliške sole, ena delavska Jia Mariborski cesti pole« prejšiijega otro^kexa vrtci, druga delavska na Sp. Lanovžu. obc na zemlji- šeih mestiie občinc. dvc nadaljni de- lavski hiši pa na teritoriju okolišk^ ob- čiue. ü. dr. Ogrizek je zoper to. tla bi za dtlavstvo vse občinstvo pomagalo zidati stanovanja, češ naj zida indnstrija sama. Proti tenin reakcijonarnemu nazoni | si izjavijo ^s. Rebek, Pfeifer in Koren. j Vsi povdarjajo, da od dobrili stanovanj- j skih razmer nima koristi samo delavstvo I in indnstrija. ampak vse prebivalstvo, sploSnost. ! Ravnatelj g. Pfeifer v obširnem In j istotako strogo stvarnem ekspozeju I predlasa načrt, kakor si ga je on zamf- j slil: Zida se naj 8 stanovanjskih his po I \? stanovanj (2 sobi + kuliinja), kar bi sialo danes približno 4 miliionp dinarjev (16 milijonov kron). Dn. se krijejo obresti in aniortizacija, naj se naloži Jia stano- N'anja posebna dokiada, in sicer na sta- j Hovanja z 1 sobo 15 din., z 2 sobamj 'fn | din., s 3 sobami 75 din., s 4 sobami 125 din., s 5 snbasni 190 din., s 6 sobami 250 din. in z 7 sobami 400 din. letno. Ce ra- čiinamo. da ie v Celju in bliznji okolici I krojc 2200 stanovanj in če račimaino | Rovprečno 75 din. na vsnko staiiovanjc Demokratski diskusljsM večer se vrši v petek 27. jan. ob 8. uri zvečer v večjl soW hotela »BELl VOL« Referira zaiJr. ravnatelj g. Janko LeSniČar o valufitem problemu, o vzrokih padanja ju^oslovansl-e in naraščanja Češke valute. ¦ Po referatu sledi debata. Pozivamo vse sonriSljenike k obilni udeJežbi in k živahni debati. letiid, bi to dalo Ictnih dohodkov krog 170.000 dinarjev. Prodaialn;- in pisarne naj bi se obdačilc Še posebei. kar bi da- lo krog 25.000 dinarjev. Najemniiia zy pnbližno 100 stanovanj bi znašala prilič- Ut> 60.000 dinarjev letno. Skupni dohodki bi torej bili 250.000 dinarjev. Ce bi se do- bil kapital pri Upravi fondov no 2%, bi ostalo za aniortizacijo in vzdrzcvanje poslopij letno najmani 150.000 dinarjev, 1 tako da bi se stavbeni kapital v J5—20 letih popolnoma amortiziral. Seveda bi •iiorali stavbišča obe občini dati brcz- piaeno na razpolago. Hižc bi prcSle po potekn dobe v last občin- U. K^reii izraža svoje veselje, da j>e je koiično preko teoretizirania preSlo H ' konkretnim predlogoin. 0. Gologranc pozdravlja stavljenc pfedloge zlasti tudi s stališča obrtnikov. G. dr. Božfč povdaria, da se na delo države v tern poglcdu ne uioremo zana- šati, ker bi bilo nesmisclno. danes oc! države ka] takega zahtevati. V sniisht sianovaujske naredbe bodo morale zida- ti banke m industrije. Treba pa y: Se s»- delovanja kcui. ¦: in zasebnikov- Načrtl, ki so predloženi, so edina pot, ki vede do cilja. Priporoea za enkrat zidanjc 4 poslopij, ker bode itak s stavbami bank ! in Zadružne Zveze nastalo kakih 40 no- vih stanovanj. Priporoea razmišljanjc, da se v svrho kritja obresti in amortiza- ciie uvede progresivna dokiada od na- jemnin od neke gotovc letne najemninc uaprej. V principn se strinja, podrobno- sM se naj dogovore v manjsem iz enkerc voljenem odseku. J (i. üv. Kasan smatra, da bodi rešHčf vDra'sanjn rezultanta Ix obeh p-recHogov. Zadeva je nnjna. če liočemo letos zidati. Olede Uprave fondov nima veliko u- panja. Sklicala pa bi se naj enketa de- narnih zovodov, ki bi eventnalno dali kapital pod ugodnimi pogoji, če se nekaj popusti glede gradnje njihovih lastnfh his. Podžupaii gosp. Žabkar predlaga sklcp: Priznamo potrebo nujne rešitv* stauovaniskega vprašaiiia. Na» se izvoll akcijski odbor, ki naj vse danes stavlje- !ie predloge prouči. V kratkeui sc naj skllčc eiiako zborovanie. ki naj uaiiboJjSl predlo« sprejnie «i v obliki spoinviilce predloži občin?klma odboroma mesta i«i oKylice. yjc) sogiasiiem spi'ejenui orcdloga sc izvoliio v akeijski odbor gg.: dr. Bozii. ?abkar, Pfeifer, K":'cn, Oologranc. Mar- tinčič, V. Kukove dr. Hrašovee. dr. Ogrizek in Rebensche.ü'. ^ O. Žabkar izjavi, da takoj skliče eii- keto predsednikov in ravnateliev cclj- ; skih denarnih zavodov. i Dr Kalait želi, naj se v svrho po- ; spešenja akeije terminira sklicanje p!e- , name enkete za čez teden dni. i Z zahvalo za stvarno vazuravo in i lepo udeležbo zaključi g. žimaii enkcto. P^lifiLii^ vests« YL NARODNE SKUPŠClNE. Seja 21. januarja. | Zunanji minister dr. Nineič je oclgo- j voril na interpelacijo dr. Lukiniča. glede j nameravanega povratka Zite tlabsburg | na Madžarsko. Velesile kakor tudi mala I antanta so napravile v BudimDcsti po- | trebne korake, da se restavracija Mabs- j buržanov prepreči. Nage mnenje je: ali I naj bo Madžarska repnblika ali monar- I hija, je interna zadeva Madžarsko, v ka- I tero se ne sine nikdo vmešavati, vpra- } šanjc restavracik Habsburžanov pa je j stvar, ki se ne tiCe Je Madžarske, ainpak j vseh ujenih sosednih dižav. Nikakor r*e i moremo pripnstiti, da bi se vrnil na j Madžarsko režim, ki je povzrocil sira- 1 hovito svetovno klanjc. Ker hocc naša 1 ilržava živcti z Madžarsko v dobreni so- i sedstvu, je pa tudi naša dolžnost, da po- I vsvecamo vso pozornost korakom, ki bi | rnogli spraviti Madžarsko v novo avan- i turo. Zadnja mobilizacija nas je sicer j «¦Hll«>......I.....—Hiiiiiimin.....«HI 11 «I. _|___________________ Sveži grob. Vransko, dne 23. januaria 1922. Morana je zahtevala novo žrtcv. Ugasmlo je inlado življenje. poino -euer- ! gije in značajnosti. V vranski sokolski telovadnici leži "u mrtvaškem odm gospod Ivan Jakše, «citeij na Vranskem. Rajni Jakše je bll »nož idealov, niož neumornega dela in vnet ter iskren Jugoslovan. Z njim lcže ro? "^Silnejši in naisposobnejši na- ni delavcc v vranskem okraju. ^ajni Ivan Jakše je bil rojen leta 1880 L^T'r'Vf Novcm mestu, kjer je pc- secal ljudsko šolo. üimnaziio ie obisko- val v Novem mestu. toda pnstil je gim- nazuske studije ter odšel na nčiteljiSCe v Ljubljano. Leta 1900 je Drestal zrclost- ni izpit. Njegovo prvo službeno inesto je ojto Vransko, kjer je s prav kratkim pre- •s»edkom učiteljeval do svoie smrti. Tu ^ Je ravnal po geslu: Ne samo. kar vc- l^va mu stan, kar more, to mož je storitl uoižan. Bil je vzoren nčitclj. vesten v ^Pohijevaniu svojih službenih dolžnostl, ^ar je razvidno že iz deistva. da v dvaj- setih letih svojega učiteljskcga službo- ^anja ul imd nikdar kakega dopnsta. ^ajiu Ivan Jakše je bil duša vsega drw- _ ver>cga življenja na Vranskem. V vseh «wednih društvih ie deloval kot od- bornik. Knialu po svojem prihodu na Vransko je bil izvoljen v odbor Citalnl- ce, kjer je inarljivo deloval kot tajnik in I kjer je v Času, ko je počila sloga na biv- j »cm Štajerskein, v tcm društvn krcpkö zastopal napredno idejo. Na njegovo inieijativo se jc ustanovil Sokol na Vran- skem leta 1911. Sokol je sicer med vojno poeival, toda po končani vojni se je raj- ni JakŠe vrgel z vso viiemo na sokolsko delo ter ie kot podstarosta posvetil drn- stvu vse svoje moči. Od leta 1918 naprej do svoje smrti je bil predsednik pevske- ga društva »Vranskc vüe«. Kot izboren pevec je posvetil temu društvn mnogo casa in truda, pisal sam note, pridno uril svoje pcvce ter je prircjal ž njimi kon- certe tudi izven Vranskega. Polzela. Jt. Peter, Qornjigrad, Lukovica so krajl, kamor je rajni Jakšc povedel svoje VI- laSe in ž njimi delal cast slovenski pesn>i in glasbi. Rajni Jakše ie bil soustanovi- j telj Ciril-Metodove podružnice na Vran- skem in kakih 10 let njen predsednik. Bil je soustanovitelj Jugoslovenske ma- tice, poverjenik Slovenske matice in Hr- vatske matice. marljiv tajnik krajevnc organizaeije JDS, tajnik Državnc kra- I jevne zaščite dece in mladine na Vran- | | skem. Njegovi stanovski tovariSi so ga i izvolili za predsednika Učiteljskega dru- ¦ Stva za vranski okrnj, kjer je deloval kot ' takšen kakih 10 let, po prevratu pa ga l učiteljstvo poslalo kot svojega zatipnika i v okrajni šolski svet vranski. i Večino podrobnega prosvetnega de- la na Vranskem je opravil rajni gospoa Jakše. Bil je dober govornik izredne in- teligence. Z veseljem je bilo gledati tc- ga mladega inoža, ko jc z iskrenimi, og- njc;vitimi besedami bodril sokolski nara- ščaj k vztrajnemu sokolskemu dein, m« razkladal bistvo in pomen sokolske ide- je ter ga navajal k vztrajnosti v sokof- skein delu. Rajni Jakše je bil vnet Jugoslovan, zvest državljan. po političnem prepriča- nju pa zvest in zanesljiv pristaš Jugo- slovanskc deinokratske stranke. Ob prevratu se jc nemudoma vrni! na Vransko ter je kot predsednik Narosl- nega sveta na Vranskem vodil celo ra- kratno političuo akeijo v rrgu ter se pri tem izkazal energičnega moža, pred ka- terim so imcli nemškutarji strah in tre- pet in ga zato do njegove smrti sovražilf. Ko je klicala KoroSka na Domoč, je bil j zopet Jakše tisti, ki je priredil v sokolski telovadnici Ijudski shod ter tarn navzo- čenni ktnetskemu ljudstvu z ognjevitimi besedami sHkal bedo in trpljenK' koro- Ških Sloveucev ter jih pozivljal na po- moc. Ko sc jc pripravljal koroSki pl-ebis- cit, se je rajni Jakše po sklepu šolskega 1 leta o iistavi mo- rale storiii. (jovoril je o upravni razde- ütvi države, za kar bo v neknterili dncli PoK'kel rok. Seja 24. jaii. Zimanji minister dr. Ninčič je sprego- voril tople in odkrifc besede v cast «mi. leinn papežu Benediktn. Poslanci so govor poslušali stoje in koncem govora vzkliknili »Slava«! Finaricni minister dr. t Komamidi je odgovarjal na vprašanje posl. UroSa Stajiča in tov. glede investiciiskega po- sojila. fzjavil je, da jc posojilo v zneskii 500 mil. Din po bankah zajamčcno. Pod- pisovanje samo je doseglo 338 mil. Din. vendar še niso došli vsi podatki iz Sev. in Južne Amerike. Zavrača ot-itck, da se posojilo porablja za osebne ali drugc Iz- datke. Uporablja se izključno v namenc. za katere je bilo določeno. Prometni mi- nister je dobil 82 mli. dinariev. ostanefc posojila je nedotaknien. Nato je sledil velik go vor minist ra Svetozara Pribičeviča. OBCINSKE VOLITVE V MESTIH V PRIMOR.1U so se vršile minolo nedeljo v znamenju najhu.išega fašistovkega terorizma. V Trstu je volilo zavsem komaj 46% vo- lilcev. Jugoslovani so dobili 2051, nacl- jonalni blok 11.230, komunisti 4057, tc- publikanci 3185. socijalisti 2034, klerl- kalci oil in meščani 452 glasov. lei v Srbijö, da bi se bolje privadil srbo- hrvaščini, toda bolezen mu ie to zabra- nila. Iskal je zdravja v Oradcu, začel- kom tega meseca pa se ie Dodal v de- želno bolnico v Ljubljano. Toda rešitv>e ni bilo. Dnu 19. t- m. ob pol 12. uri po- noči je pozvonil strežnici. bil je žejen. Izpil jc kozarec mleka. nato je nagnil glavo in izdihnil v rokah usmiljenke. V nedeljo k bil prepeljan na Vran- sko. Rajni Jakše zapušča mlado sopro^o in dva malčka v ncžni mladosti, svojega Ljubana in svojo Ljubinico. Njegovo rocJ- binsko življenje je bilo vzorno. polno is- krene medscbojne liubczni. in bridki so bili trenotki, ko se ie raini Jakše poslav- lial pred odhodom od svoie Ijnbljene soproge in svojih dveh malih otrok. Ka- kor da bi vedel, da jih ne bode več vi- del v tern življenju, je nosil svoja mal- čka na rokah, jili poljuboval in prosil. naj bodeta pridna in na.i ubogata svojo mamico, čc njega ne bo več nazaj. Rajni Jakše je bil kot človek blaga In inirna du5a- Ce si se si-znanil z njim, pn- stal Ti je gotovo dober prijatelj. ki Ti je bil ob vsaki priliki pripravljen na nslti- ge. Sedaj ležiš na nirtvaškcm odm. dra- gi Ivan, na prostoru. ki je bil toriŠČe Tvojega sokolskega in tudi prosvetnegn dela. Tu v sokolski telovadnici si nav- duševal ljudstvo k narodni in politični zavesti, tu si vzgajal svoj sokolski nr«- raščaj. tu si prirejal zabave ob raznlh prilikah in razvijal svoj govorniški in orginazitorični talent. Danes ležiš tu nem, ob Tvoji krsti pa Ti nudijo zadnjo častno stražo Tvoji hvakžni Sokoli. ,Tu- tri Te spremijo Tvoji dragi Ijubljenöl, Tvoji stanovski tovariši, Tvoji prijatclji in znanci k večnernu počitkii. Spomln na Tebe, spomin na Tvojo vzorno ftrr- rodno prosvetno delo pa bo ostal med nami. dragi prijatelj, dokler tudi mi nc odidemo za Teboj iz te dolinc solz. Po- čivaj v mini! F. P. EMILE ZOLA: Za eno uro ljubezni, (Prevedel E. Šimnjc.) (Dalie.) Julien se je naučil flavto popolnoma sam brez vsakega učitelja. Dolgo časa je igral na stari flavti iz rumenega lesa, kl jo je kupil pri kramarju na trgu du Mar- che; bila mu je edina velika uteha od trpljenju eelega dnc. Kljub temu, da je imel denar, si je ni tipal kupiti iz strähn, da se bodo iz njega norčevali in se mu yiosmehovali. Nekega vcčera se je pa vendar ojunačil, sei je. kupil drugo. skril jo hitro pod površnik in jo orinesel kakor tat skrito na prsih domov. Prisedsi do- ivo\, je dobro zaklenil vrata in zaprl ok?- na, da bi vsaj nobeden glas ne prodrl na uiico. Začcl je igratl star-o melodijo, ka- kor otrok, ki išee pismenkc v knjigi: kupil je to skladbo, katere se ie že dve leti učil, v majhni zakotni knjigarni. Sest mesecev je šele, kar si je upal igrati pri odprtem oknu. Druzcga ni znal kakor stare, počasne in jednostavne napevc. romance iz prejsnjega stolctja. ki so za- htevale veliko fineso. Na svoji flavti pa jih je lomil s tako nerodnostio kakor kak prav zanikcrni učenee. V tiliih mirnih veeerih, ko je okolica že vsa spala, so prjhajali na ulico tihi glasovi iz sobe. ki jo je slabo razsvetljevala sveča; zdelo se je, da so to odinevi tihe liubezni, tako bojazljivi in trcsoči so bili. Tisini jih je zaupal in temni noči dobro vedoe, d"a jih ne bo izdala svetlemu dnevu. Iz varčnosti je pogosto Julien iign- snil hie, ko se jc priučil kakemu napevu na pamet. Sploh je ljubil mrak in temo. Pri odprtem oknu je sedel, gledal nočno nebo in igral v temno noč. Miinoidoči so vzdigavali glave in premišlicvali, od kod prihaja ta godba, tak-o slaba in vendar lepa, kakor daljni glasovi črička. Stam flavta iz rumenega iesa ie bila nekoliko poknjena, zato je odmevala tako otlo. kakor stara igralka. ki je hotela podati občinstvu se enkrat čiste glasove svoje mladosti. Pt>časi se je razvil ves uapev. Zdelo bi se eloveku. da gre vsa melodifa iz noči in da se spajaio glasovi s earob- no temo. Julien se je silno bal. da se morda stanovalci v okolici pritožuieio radi nje- ga. Toda na deželi spijo ljudje trdno spa- nje. Nazadnje niso stanovali na trgu (,'uatre-Femmes drugi, ko en notar. ucl- telj Savoiirnin, en star upokojen oroznik, kapetan Fidoux, dva soseda, ki gres'a spat že ob devetHi. Julien sc; je pa naj- bolj bal prebivalccv v hotelu Marsanne. ki je stal ravno nasproti oknom njegovc sobe. Bila jc to siva \n pusta stavba. po- dobna samostanu. Pet stopnic jü vodilo do glavnih vrat, ki so bile okovane z vc- likimi žcblji. Eno samo nadstropie k 1- melo deset oken, katera so se odpirala in zapirala rcdno ob istih urah. ne da bi sj moglo videti v st>bc za Sirokimi za- stori. Na levo so veliki kostanji na vrtn napravljali mogočen zid zelcnia, ki so razširjali valovje svojih listov do oko- pov. Ta impozanten hotel s svojim par- kom, to sivo zidovje z ozraejem kralievc dolgoeasnosti je dalo veliko misliti ubo- gemu Julienu; mislil jc. če bi prebivatci Marsannea ne ljubi flavte. bi rekli lahko Ie eno bosedo in bi mu prepovedall iffrati. (Dalie prihodnjic.) V Pulju je 43 občinskih svetnikov izvoljenih iz laške meščanske liste, dva so dobili komuuisti. •— V Gorici so fašistl doživeli velik poraz. Volilo ie 60 odstot- kov volilcev. Volitve so potekle lnirno- Oruppo di azione Frinlano. s katero so tndi Stoveuei glasovali. ie dobila 22 ob- činskih svetnikov, fa.sistovs.ki Cumitatc Cittadino Ie 8 svetnikov. Slovenci clo- bijo na podlagi kompromisa s furlansko skupino v Oorici samustojno slovensko ijtidsko solo. V koutrolo glasov so Slo- venci volili tndi svojo listo. katere nosT- lee ie bil poslanec Podgornik. ReŽimn dosedanjega /.upana Bombiga je konec. — V OpatiU so dobili Italijani 355, Jugo- slovani 69 glasov. V Voloski Italijani 305, Jugoslovani pa 56 glasov. Udeležba 79 wdstotkov voliluih upravičencev. Z ItolT- iani so glasovali vsi Nemci in Madžart v obeli teli občinah. —- V Postojni Te zmagala lista gcrenta Dougaiu. podpi- rana od Lahov. Naša delejsata za konfercuco v 22 ob '^. uri zvečer v gostilniških prostorih hotela »Balkan«. Ako ne bo občni zbor ob teni določ-Liiem času sklepčen, se vr51 eno uro pozneje. na katcreni je sklep- Cno vsako Število navzočih društveni- kov. Odbor vabi vse drustvenikf.- k poi- noštcvihii udelcžbi. Odjwava ivrodaje iiK-sa na ktijixice. Zadniga mesarjev v Celju iiam poroča: Kcr postaja nakup klavnc živine vcdno bolj otežkočen. se tudi točna prcskrba stalnih odjemalcev mesa s strain mc- yarjev n;j more več garantirati. Da se olajša strankani nakup mesa pri polju- bnem mesarjii. so vsi mesarski mojstrl niesta Celia in okolice v seji dne 20. tin. sklcnili, odpraviti in ukiiiiti s I. 2. 192*2 vsako prodajo mesa na kniižice. Šn-anske bolezni se ie — kakor čujc- mu --¦ tudi v Celju pojavilo nekaj sluča- jev. Tudi sicer so v veliko rodbinah slu- čaji raznili bolezni. Tako ie slikar g. V. Bevc obolel na pljučnici. pa ie že izven nevarnosti. G. stavbeni inoister V. Kn- kovec jc istotako — kakor čuicmo — precej težko obolel. Nepriietne vrenien- ske razmcrc ncdavnih dni so to povzro- Oile. Pri.ictvni urad celjske Doliciie išcc slcdeče osebe, katere naj sc zjrlasijo nice! uradnimi urami pri imenovanoni uradi:: Fischer Franc, ki bi imel bivati na SavT- lijskem iiabrcžju in Lapanja Gabrijel. Ušel je iz tukajsnjih zaoorov okrož- l'cga sodišča 1. jan tl. Ivan Vebcr. katc- rega so pa 24. tm. izsl-.dili in aretirali. Turistika in sport Športni klub Celje ic iinel v torek 24. tm. svoj II. redni občni zbor, ki se je vršil ob srednji udeležbi v gostilni Nar. doma. Poleg poročil funkcijonarjev so sc razdelile diplome zadnie plavalne tekmc in lahkoatlcticnega metinga. V dov od- bor so izvoljcni gg.: dr. Zoran Jo§t, predscdnik; D. Bernardi. podpredscdnik; tajnik L. Mahkovec, blagainik B. Rav- nikar, orodjar Kovačič, načelnik nogo- niL'tiie sekcije Hykei. načelnik zimskeg;i in letne^a športa L. Erhatič. Namcstnik!: tajnika g- Punccr, blagajnika g. Sedla- ček. načelnika nogometne sekcije g. Wagner. Natančncjšc poročilo slcdi \- prihodnji številki. Slovenskesa ribarskcka drustva drugi redni obcni zbor se vrši na SvcC- nico dne 2. febr. ob deveti uri dop. v rc- stavracijskih prostorih Nar. doma v Liu- bijani z običaiiiim dnevnim redom. Od- ! bor prosi za polnoštevilno udeležbo. — Vsak clan zastopa lahko pet odsottiln članov. Kot nooblastilo velja lanskoletna izkaznica. Samostojne predloge je pri- jrlasiti pisrneno pred občnirn zborom. Odbor. Planinski pies, združcn s Dohorskim sejmom priredi v sredo 1. februarja tl. Mariborska podrnžnica SPD v Klavni In v'sch postranskih Götzovih dvoranali v Mariboru. Ta planinska prireditev, zdru- žena s pohorskini scjmom. bo gotovo ena izmed noivečjih atrakcij sezije: v planinskcm stilu kar najokusnejše in u- nietniško okrašenc prostrane dvorane, 2 vojaški godbi, krasno okraštuii paviljonl z vinsko kapljico, prekašaiočo nektar, ter jestvinami in pecivom vseh vrst, dr- ca, planinska kramariia ter vsc polno drugih planinskemu slositi Dtilagojenih znanienitosti. Vsc pa bo združeval v i- d'ejno ecloto in harmoniio »Plauinski 3a- liivec«. svetovni list pod odgovornim uredništvom za ta večer posebcj osoko- ljenega planinskcga kozla: nrava prav- cata planinska nebesa z rajanjem v pla- ninski, narodni ali promenadni no^i. — Vstopnicc Ie po 10 Din so v predprodaji pri društvenili odbornikih ter v trgovi- nah. označenih na plakatih in zvečer pri blagaini. Na svädenje v planinskem raju! Sokolstvo. Brat.ic in sestre! Ne pozabite, da se vrši v nedeljo dne 29. jan. ob ool 10. uri dopoldne v drnštveni telovadnici (me- stna osnovna sola) 32. redni občni zbor ccljske.ua Sokola. Dncvni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. po- ročila funkcijonarjev, 3. sprememba pra- vil. 4. volitev. 5. slučainosti. Celiski Sokol je preiel že 4. številko Slelskega Vestnika. Kar ie uradom in uradnistvu iiradni list, je sokolstvu Slet- ski Vestnik. Nc sine biti Sokolice ne So- kola, ki bi ga ne imel. Seznanja nas s pripravami za 1. vsesokolski /let in oh- javlja navodila do naiuianjših podrob- nosti. Sletskih Vestnikov nc zavrzite, temveč jih shranitc kot spomin na veliki čas našega 1. vscsokolskega zleta v ujo- dinjeni domovini. Posamezna številka stanc 50 par. Razprodajo ie iz prijaznostl prevzela gospa Kovačeva. trafikantin.ia na Kralja Pelra cesti. Tclovadno društvo Sokol v Št. Jur- iu ob juž. žel. iiriredi v nedelio. 29. tm. v osnovni šoli letni občni zbor. Zacetek ob 3. uri pop. Zdravo! Sokolsko društvo v Mariheru nam poroča, da ie tamkaj na Silvestrovo 1921 umrl clan celjskega Sokola br. Stevo Skomina. Pokojnik jc bil nnš felovadcc. Blag mu spomin! Prvcsa JiirosIov. vsesokolskega zle- ta v Ljubljani sc po dozdainih prijavah udeleži tudi krog 500 ruskih Sokolov. Obrtni vestnik. Obrtniski sestanek se vrši dancs v cctrtx-k v «ostilni Nerad v Oaberju. Obrtni^ki pies se vrši nepreklicno T. svečana. Ne zamudite Ka »osotiti! Ntidil bo mnogo zabave in nizoearanj. -"¦>:'¦. 10 »N OVA Ü 0 B A* r>tra:i o. Obrtno drustvo za Prekiuurjc. V ¦ *t«fil)o cine 15. januaria se ie vrSilo v < Boltincih v Prjkmur.iu zborovaiiie obrt- j »'k-ov, tia katereni je predavai obrtno- ^ulruzni komisar Zaloznik iz Celja o vainosti prostovoljnih stanovskiii orga- wizacii za obrtništvo. Zborovanju je »tedsedoval mi?arski moister Ivan Neu- bauer. Vkliub $labim poštnim rn promet- *irn zvezam in neiigodnim vretuensklin numerani zbralo sc .ie na sliodu nad IOC' obrtnikov iz raznih občin dolnjelen- davskega sodnega okraia. Na sliodu so ..ie ustanovilo prvo prckinursko obrt no ilrirstvo s sedežtm v Beltincih. Kakor >« napovcdali navzoči obrtniki. sledijo \ kratkem slične organizaciio v vseii rtnisih večjuh krajih. posebno tudi v 'Vhrski Soboti. Novo drustvo si je z;i- tasno izvolilo slecteči odbor*. prcdsednik Stefan Raduha, namestnik .Josip Ska- tov. odborniki Josip Oaal. Ivan Pozde- ac, Ivan Sipos in Ivan Slavic.- Drustvo, kaicremu ic tako.i na sliodu pristopilo 'M članov, bosvojim članoin skupno na- rotilo Obrtni vcstnik in si ic nadclo fcbt .viavno nalogo podpiranje ¦ohrinega šo!- stva in ustannvitev obrtniSkn citalnice Ze'Hmo inn pri tern delu nailenših vspe- Hov. Zborovalci so prosili noiasnil v raz- *ftj. gospodarskili zudevah. »osebno v vrraSanjr. agrarnc reforme in gradbe Mckmtirskc žekzniške proce. V obeli /adevah so že svojceasno bili storjenl -¦nnrebni koraki na kompcteiitnih mestih • n bode novo ustanovljeno drustvo tudi ^•tutaj zopct s primernini pritiskoni nw ^crodajnih inestih zastopalo koristi bel- tmskega okoliša. Obrtno šolstvo v naši državf. Mini- -iz-stvo prosvete je izdolalo statistiko o s*snju obrtnega šolstva v nasi državi. V s'Sci državi je 260 obrtnih šol z 32.502 u- Cencema. V Srbiji ic 92 obrtnih šol z t2.30n učeiici. v Vojvodini 52 sol / 0292 nunci, na Hrvatskem 48 Sol z 5200 u- iJenci, v Slovcniji 42 Sol z 3800 nCenci, v Rosni In Hcrcügovin! 14 Sol in 1260 uČen- ccv, v Dalmaciji 8 sol (400 uecncev^in v ftrnigori -1 sole (250 ueeneev). Mestno glerteHšše v Celju. V mestiieni glcdališču celfckciu u- tffizori društvo »Bratstvo« v eetrtck 2b. Xm. ob 8. uri zvečer dramo - štiridejar- ko »Testament«. Gledalisee ho zakur- feiHo. JDS, ObčnJ zbor JOS v (iornjenwadu ?>e vrši v soboto 28. t. ni. ob 8. uri zvc- i'cr v sostilni Lospc Trobai. Sestanek krajevne organizacHc JOS v/ MrastiiJku se je vrsil v nedcljo 22. tm. V {fostilni jf. Dolinška. Uil je izredno le- po obiskan; posebno je bilo veüko obrt- nikov in delavccv. O. dr. Kramer .ic po- ročal o političneni položaju in proRramu JDS; nieffova izvajania so bibi sprejeta z velikim odobravaniein. O obrtniskih zadevah je govoril g. Rebek iz Cclja, o organizaciji pa tajnik ft". Maicen. Tudi ta dva poročila so navzoči Klasno odobra- vali. Po Tcferatih se je razvila živa in pbdonosna diskusija. v kateri )- g. dr. Kramer pojasneval razna pereča vpra- &inja. Ves sestanek je lepo voclii pr-jcU sednik organizacije JDS g. šolski rav- natelj Onus. Trajal je tri ure in napra- vil na vse navzoče prijatclje in nasprot- nike najlepši utis. Dobre poslediee jio- tovo ne bodo izostale. 70 letnica dr. An ton a Gregorčiča. ^.nani Koriški politik in borec za pravico Konških Slovencev dr. Anton OregorčIC Je slavil te dni 70-letnico svojeffa roj- stva. „ ^^«»Inl odbor za Lelcznlc0 Murska Sooota — Beltince — Lfatomer — Ormož priredi dnL. 26. ian. ob 14. (2. uri pop.) v ffostilni jr. Alojziia Hubert v Beltincih javni shod o železniškoni vprašanju ter volitev odbora novo usta- novljenega gradbenctfa dru^tva. Za Jußoslovensko inatico so daro- vali »sodavičarji« v znak hvalcžnosti za HKoduosti, ki sta jih pridobila minister dr. Gregor Žerjav in poslanec Josip Kušar. »Zadrugi sodavičariev- za Slo- venijo v Ljubljani 1820 K. Zaključek graške urometne konfe- **©nce. Kolikor je do sedai znano. skl-enc- h Avstrija. ItaJiJa. CehostovaSka in Mad- žarska skupno pogodbo. ki bo doioOe- vala v glavncm dve- ozironiu enoletni enotiii potni list, enolelni vi/nm za eno Potovanie. Vzdrževaliiina za ekscesariü Karia, Vuleposlanišku koiifereiica sc l>o v kra(- kein bavila z vpraSanjem vzdržcvalni- ne za bivsega cesarja Karla. njegovo if>dbino in spremstvo. Sanio za hiso, v kateri stanuje, je treba plačati 2000 fun. tov stcrlingov na.ieninine. /a prehrano vsakega claim pa dnevno J25 frankov. Karlovo spremstvo znaša 50 oseb. Vele- poslanibka konferenca ie mnenja, cla bodo morale kriti stroškc vzdrževalm- nL' nasledstveiie državc. Prohibicija na Ceškem. Ceškoslo- vaski parlament je v svoii seii due 17. januarja odobril z veliko večino zakon- ski prcdlog nemškega soc. deni. poslan- ca Hollitscherja, po katcrem sc strogo rrepoveduie prodajati mladini do 1f>., od"o.sno do IS. let;» alkohohie pijacc. Petdinarske novčanice. Finančni mi- uister jc odredil, da nioraio daveni ura- di tudi še naprej sprejemati nctdinarske iio\ čanice. Prlprave za volitev novoga papcža so se že prieele. Doloce'no ie. da se due 1. februarja zberejo kardinali h konkla- vii, ki se pričnc due 2. februaria. Tesar- ii in zidarii so že pridno na delu in bocki stall stroški poldrug miliion lir. V kulo- ar.iih in po koridorih se cuieio orvi gla^o- vi o volitvi novega papeža. Dozdaj ima najvee izgleda, da postane ixipez, ml- ianski škof Ratti. Drugi rescu kandidnt ie beneški patrijaih La Fontaine. Sedež svetoviic gospodarske kon- terence ne bo Genova? ltalijanski list! poroeajo. da je angleška vlada predložila italijanski, naj se sedež gospodarske konference premesti iz Genove v Rim. Italijanska vlada o tern predlogu se ni sklepala. Obligatni prazniki v Jugoslavlji. Po ])redpisih novega zakona inora v podje- Ijih i>bligatno poeivati delo cdino ob ne- deljah in na dan 1. decembra vsakega Ida. Praznovanje vseli ostalih cerkvt- nih in drzavnih praznikov je prepusce- no medsebojniin sporazuniom nicd de- lavci in delodaialci. Uradjiiške place se bodo od 1. lebr. naprej zaraeimavale v dinariili. Fochove aineriškc trofeie. Fran- eoski maršal Foeli je na svoiem povrat- ku iz Amerike prinesel s seboi .^8 redov in na J 50 diploiii častnili doktoratov. Vrh tefta tudi 6 vreč darov. med niimi zbirke iudijanskoga orožja in drunili nrcdnietov. Izgiiill. Janez Stritar. čevljarski u- čenec, 15. jul. 1906 v Sv. Rupertu na Dolenjskem rojen, v občino Podgora. ok raj Koeevje, pristojen. na Bregu št. 10, občina Loka pri Zidancvm mostu sta- mijoe, se je due 28. dee. 1921 odstranil ocl sNoje.^a dclodajalca firnaen Poliar v k'nciecah ter nexiiano ham ocfiscl. Jmc- nuvani je Sibkc postave, bledeca obraza. crnili las, zdravih zob in obleeen v rnja- vo obleko. V slucaju izslcditvc bi ime- novanega prevzel niegov očp Dominik Stritar. posestnik in gostilničar na Bregu -st. 10, občina Loka pri Zidancin mostu. Narodno zdraTje. Dr. Vladimir Moßilnicki: NOVO SREDSTVO PROF. F. F. FRIEDMANNA ZOPFR JETIKO. (Koncc.) Friedmann je nadalieval Kochovo misel. Vsi njegovi poskusi, da odvzamc palčicam jetike toplokrvnih živali stru- penost v svrho, da iz niih naredi cepivo zoper jetiko, se niso posrečili. Počel Je torej skušati s palčicami mrzlokrvnih In je dognal, da je palčica jetike morskc želve, ki je zelo podobna Kochovski pal- čici, za toplokrvne živali in za človeka popolnoma nestrupena (avirulentna In atoksična). To je Friedmann dokazal s cepljenjem sebe samega. V oričakova- nju pa, da bode ta njegova palčica so- rodna Kochovski palčici. vscbovala ana- 'ogno oni tudi antigenc Kocbovske pal- čice, je Friedmann najprvo poskusil na- cepiti toplokrvno žival s svoiimi palčf- cami, potem pa po poteku nckaj časa s Kochovskimi. Pokazalo se ie. da žival. cepljena poprej z njegovimi nalčicami, ni dobila Jetike, da je torej vsled cep- Ijenja dobila imuniteto zoper ietiko. Na >etiki bolna žival pa, kateri je vccpH svoje palčice, je ojj jetike ozdravila. Ta poskus so ponovili živinozdravniki in po- trdili. da je Fricdmannovo sredstvo spe- cifično zdravik) zoper jetiko domačih živali. Fricdmannovo -sredstvo ni torej | noben tuberkulin, noben serum (sirotka") anipak živa vakcina. icmulzija iz živili l>alčic, povzročiteljev ietike morske žcl- vc. Ko se ta emulzija vbrizga nod kožo zdrave toplokrvne živali. za katero so popolnoma avirulentne, se počnejo na mestu injekcije počasi Tiinožiti; vsled antigenov, ki jih vsebujejo. pa sPodbudT- 10 organizem k tvorbi vseli oiiih suovl v sokovih živali, v katerih .ie bistvo imu- nitcte. Se Ie tedaj, ko so sc poskusi na živalib obnesli, je Friedmann poeel cepi- 11 Ijudi z ravno tako dobrim uspeiiom in ko je stopil leta 1912 prcd javnost, se je žc opiral na več kot 1000 slueajev, delo- ma zdravih otrok. ki jih je bil nacepil •profilakticno zoper ietiko. rti'louia nol- nili ljirdi, eepljenih v svrho ozdravlienja od jetike. Za profilakticno ceoljenje jc Friedinann izbral otroke. roiene od je- tiČMiih staršev ali sPloh i/. ieticnega ml- lijeja: več iih živi in ie pri dobrcm zdra- vju, medtem ko so vsi drugi (necepljeni) udi rodbinc tekom 10 let umrli za jetiko. Ko so nekateri učenjaki poizkusili in po- trdili resnienost Friedmannovih podat- kov. je neinška vlada leta 1917 ustvari- la na berlinskem vsenčilišču izvanredno neiteljsko stolico za zdravlienie ietike po F'riedmannovi metodi in ga imenovaia za ekstraordinarncga profesoria- ^tevilo publikacij o ozdravljeniii ietičnikov s Fiicdmannovini sredstvom raste z vs'a- kim dnevom. Poniembno \r<\ ie. da se baS najvcčji nemški profesorii kot proi. Kraus, FJirlich. Kruse, Kölliker, Till- manns. Schleich, Diihrsscn — vsi prvo- vrstni znanstveniki — zelo ueodno. ne- kateri celo z entnzijazmom iziavljajo o sredstvu Friedmanna. Prof. Diihrsscn (Berlin) je eelo izdal na east Friedrnanmt knjigo (»Festschrift zu Rhren von F. F. Friedmann, zur Krinnerung an seinen vor 10 Jahren begonnenen Kfimpi zur Ausrottung der menschlichen Tuberku- lose. Zeitschrift für moderne Medizin. Mai 1919. Adler-Verlag. Berlin.) V tej knjigi objavlja.io vsi zgoraj omenjoni profesorji, a tudi veliko drugih itncnitniii zdravuikov dolgo vrsto s Friedmanno- vim sredstvom ozdravljenib slucaiev je- tike iz svoje praksc. Navzlic tej zelo ugodni oceni ima Friedmannova inetoda, — kot vsaka no- va nietoda — tudi nasprotnike. I'a se sliši in objektivno oceni tudi mnenje na- sprotnikov, jc »berlinsko medic, dni- stvo« due 24. nov. — 1. dec. 1920 prirc- dilo anketo (»Aussprache«), v kateri naj bi brez izjeme vsi zdravniki. ki rabijo v praksi Friedmannovo metodo. sporočili nstmeno ali pismeno svoja opazovan.ia In dosedanje rezultate ztlravljcnia s FrieJ- mannovim sredstvom — nekako gene- raliii pregled Friedmannovega dela! Po- kazalo se je najprej, da je nasprotnjkov Fr'wünintinovc rnctoüe Ie malo in da rrTT'- polagajo Ie z neznatnim številoin slu- cajcv, ki so jih opazovali samo tekom kvatkega časa. Privrženccv Friedmanna pa je ogromna ninožina in ti *;e opirajö na tisoče in tisoče ugodnih slučajcv; ne- kateri izmcd njih opaznjcio že I! let u- činke Friedmannovih injekcii. Ugotovilo se je, da je Friedmannovo sredstvo zelo priporočliivo za cepljenje otrok (tudi no- vorojenčkov) iz jetičnega mili.ieja; da po- maga (— ena sama injekciia —) pri za- cetnetu štadiju pljuene ietiko (v poznej- sih štadijih seveda nc!) in v vseh slnča- -ijih kirurgične tuberkuloze (tubcrkulo- ze kosti, kože, žlcz) s pretokom (fistula). Ugodiic vplive sredstva na kirurgicno jeliko priznajo celo nasprofniki mctode! l-'oznavalci mctode povdar.ia.io. da nobe- no dosedanjih sredstev zoper jetiko niti približno ne učinkuje tako ngodno kot Friedmannovo in pozivajo vsc zdravni- ke, naj uporabljajo v praksi na široko to sredstvo — in jetika bo iztrchljcna! Jaz rabim v praksi tudi Friedman- novo sredstvo, ki ga dobim iz Lipskega (Institut für Herstellung und Vertrieb des Friedmannmittels). Prcdnost sred- stva leži predvsem v njegovi enostavno- sti — samo cna injekeija zadostujc za o- zdravljenje jetike, torei ie dostopn» za vsakega. Nczmerno veejega pomena Pa je, da smo sedaj kos obvarovati otroke. Tojene od jetičnih staršev. s cepljenjem od okužbe z jetiko. Vpričo tega preosta- ja nam jugoslovenskim zdravnikom Ic cna naloga: uporabljati na siroko novo siedstvo. Saj ogromna večinn uaSih ko- legov v Nemčiji ne pričakuie iztrebljenja jetike od ničcsar drugega neeo samo od — Friedmannovega sredstva. čeravno Nemčija razpolaga z velikim številom ljudskih zdravilišč za jetiko, oskrbova- lišč, oddelkov za neozdravlüve jt'ticnike, gozdnih oddihališč, gozdnih šol za jeticue otroke in sploh z ogromno boino pripra- vo za drnzabni boj zoper jetiko. Nova kožna bolezen. Zadnic tri me- sece se pojavlja v Ljubljani in tudi dru- god pri moških kadilcih nova kožna bo- lezen, ki trdovratno kljubuie zdravlje,- nju, dokler se ne odstmui vzrok. Veči- noma se pojavi na stegnu kožno vnetjc, ki se često razširi tudi po rokah. obrazu in okoli trepalnic. Vnetjc povzroča mo^- no srbeuie, koža razpoka in se lušči. Do- gnalo se je, da so vzrok tei boleznl škatljice od vziRalic. ki vsebujejo na v-žigalnih ploščicah neko strupeno snov (losforseskvisulfid). Po dosedanjih po- skusih se je pokazalo, da povzroča tö bolezen fabrikat tvornice za vžigalice v Osjeku. Bolezen se naipreie pojavi na iakih mestih telesa. kjer ie škatljica bila shranjena v žepu, zlasti v hlačah in te- lovniku. Do pi si. Polzela. V št. «Nove Dobe« od 17. dec. 1921 je bil objavljen članek proti g. irženirju Lakotti, uslužbenem pri tvrdfci Kurka & Wildi. Izjavliamo. da je priSel elanek v list na podlagi popolnoma na- pačnih in neresničnih informacij. Ker ni- smo vajeni komti delati krivico. članek preklicujemo. Narodno gospodarstvo. Trošarina na vino. Opozariaino prc- bivalstvo, da mora vsakdo. ki-kupi vino, bodisi JO ali več litrov, nlačati po preje- nui vina v teku 24 ur državno trošarino 35 Din od 100 litrov. Prosimo da razum- iiiki med narodom o tern neuko ljndstvo poučc, da sc prihranijo l.iudem nepotreb- na pota in kazni ter zaplemba vina itcl. Upr'ava praških veleseimov priredi o priliki IV. velesejma dne 14. 15. in 16. marca 1922 v Pragi iugoslovensko - če- škoslovaško trgovsko anketo s splošntm sporedom: «Zboljšanje trgovskih stikov med kraljevino SHS in ČeŠkoslovaško republiko«. Da se ta nameravana anketa kar najtemeljitejše pripravi. se razpošl- ljajo žc sedaj vprašalne pole, ki naj bi pripravile material za uspesno in tcmc- ljito razpravo. Belgi.jski kredlt za našc trgovCe. Na podlagi postave z dne 7. avgusta 19ZI je bila bclgijska vlada upolnomočena, da prevzame garancijo za prodajo beljiij- skega blaga v inozemstvo na kredit do skupnega zncska 250 mili.jonov frankov. Postava ima namen, da podpira belgij- sko industrijo s tern, da omogoča oziro- nia olajša izvoz bel^r.fskih fabrikatov, Kakor tudi siirovin. ako so domače po- trebe zadostno krite. v države z razme- ronia slabo valuto. — Belgijsko poslanf- štvo razglaša o posameznih določilih. ki so bila izdana na podiagi Koriimenovanc postave: v splošnem mora inozemski uvoznik placati 10% fakturiranega izno- sa ter predložiti garancijo za ostalih 90%, koji se rnu kreditira.io. Vobce pa krije vlada Ic 55% kreditiranega zncska. Natančna tozadevna določila so intere- sentom na razpolago v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc. Curih, devize: Berlin 2.37, Newyork 5.15, London 21 67, Pariz 41.20, Milan 22.40, Praga 10.05, Budimpešta 0.72, Zagreb 1.70, VarSava 0.15, Dunaj 0.15. avstrijske žig. krone 0.08. Beograd, valute: dolarji 75, marke 37.50, leji 54. češke krone 148, napoleoni 250, devize: London 325, Pariz 620, Ženeva 1510, Praga 150, Budimpe§ta 11.25, Dunaj 0.76, Berlin 37.20, Milan 335. Razne vesti. Morilcl bankirjja Bolaffija v Trstu aretirani. Tržaški policiii sc ie iwsrecilo ])rijeti dva zločinca, ki sta sc udciežila roparskega napada v menialnici BolaffTo, ki sta priznala zločin. Tudi Sofer Pechiar. ki jc v aferi preoej obremenien, bil ]C odveden vr zapor. Josip Qherdol iz Ro- cola na hribu jc po nonovnem zaslišanju priznal, da je stopil z zločinci v Bolat- fijevo menjalnico. prijel bančnega nrad- nika Zaluttija za vrat in se no izvršenem napadu odpcljal z avtomobilom v Ro- col. (Iherdol, ki je bil konfrontiran s Šo- fwrjem Pechiarjem, je v začctka tajil, nazadnje pa priznal. da ie bil s šofer- jem dogovorjen. Do sedai ie v zaporili skupno 6 oseb: Trijc »rlavnt krivci in 0 tri osebe, o katerih Da še ni dokazano. da bi bile v kaki zvezi z zločinccm. Stran 4. »NOVA DOBAi Stev. 10 Poštni ček. rač. 10.598 oc&aja> specke dvžavne r»«,2sr»eclwLe loter»ije. -----------------------------------—————^^——^————————————^— - - '"..'Wwu^aMi^ Registpov. fcreriitna in stavbena tidrugazom.zav. f*AllaH Pi»e*ei»nova ul. 15 w UdJU Slanje roaeerve II 180.000. "LÄSTNI DOM" Radun Čekovnega urada fit. I0.3IB. Sprejemai fopanitae vloge in Lih obpeatuje po 41/2% štiri in pol K od sto, proti odpovedi (5%) pe* od sto Stanje hranllnlh vlog 1 ft 4,000.000. Zadnja poročila Iz Narodne skupščine. Beotfratl, 24. jan. Jutri govori v Nar. skupščini Pašič. Sodijo. da Doda ekspo- ze o ziinanji politiki. Nato bo glasovanjc o vladni deklaraciji, ter o znupnici ali nezaupnici novi vladi. Iz odseka za upravno razdelitcv državc. lieograd, 24. Jan. Danes oh 10. uri je imd sejo odbor za razdelitcv državc v obla.sti. Sprcjet je bil sklep. da radi pre- ' kratkcüa časa dela ni moffel dovršiti in J da predloži poročilo 0 teni, kar je dozdaj storil, Narodni skupščini v nadaljno Po- stopa nje po cl. 135 ustave. To pomeni. da l'i'idc upravna razdelitcv države ali pred zakonodaini odbor ali da io reši v skraj- nein slučaju vlada v smislu cloločil ustave. Iz ogrskega tfarlamenta. Budimpešta, 24. jan. Danes popold- iie ic zopet prišlo do ostrejxa nastopa rnecl Friedrichom in Rakovskim na cm ter min. preds. grofom Bethlenom na drugi strani. — Proračun ie bil sprejet v I. branju. — Poslanec Kordy ie interne- liral ministra za znnanje zadeve radi krtitosti jngoslovanskili vo.iakov, ki so . jih izvršili nad madžarskimi državljant na madžarski meji pri Subotici. Minister Banffy je obljubij, da uvede preiskuvo Ih da bo nastopal energično. če se izkaže.io navedbe poslanca kor. resniene. Mediiarodni tnvalidski kongres bo v Beogradu. Hcograd. 24. jan. Na zadn.ieni incd- narodnem kongresu za proučevanje in- vaHdskcga vprašanja v Parizn se je . 1z- razila zclja, da bi se letos vršil kongres v Beogradn. Ker koncem teea meseca poteče rok za določitev sedeža kongre- sa, je ministrstvo za soc. politiko pred- lagalo, da se sPrejmc zavezniško poro- cilo. da se vrši kongres v Beogradn. Angleži kiiplio neniške ladle. Pariz, 24. jan. »Petit Parisien« po- roca, da je sklenjena med nemSko in an- gleško vlado pogodba triede odkupa 70 bivših nemSkih ladij. Belgi.ia za revizijo francosko - belgijske obrambne zveze. FaTiz; 24. jan. »Chicago Tribune« po- ioča: Belgija ie zaprosila francosko vlado za revizijo francosko - beigijske defenzivne zveze od avgnsta 1920. Konferenca v Genovl. Washington, 24. ian. Senatorji. predsednik Harding in drž. tainik Hughes so odklonili sodelovanje Amerike na konferenci v Qenovi, dokler bo Francija vztrajala pri vzdrževanju sedajne velike arniade. ki ji oneinogoeu ravnotežje proračuna. Isto stališčc zastona Ameri- ka glede ruske rdeče arniade. Riga, 24. jan. Dne 27. tin. so vrši kon- ferenca članov vseriiskejfa osrednjega izvrSevalnega odbora sov.ietov. Sklepali bodo, ali se Rusija udeleži konference v ("ienovi. kamor ie povabljcna. I Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Vckoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Cclju. Proda s@ žensko [^^¦^B o Š* dobro ohranjeno. IflMIII Naslov v upravništvu. ^^ 103 2-1 sem dne 30. nov. na potu od Oosposke ulice do kolodvora Celje eno žolto list- nico iz kože z 25.000 1< in 2 objavama. Pošteni najditelj dobi za vrnitev krön 10.000'— nagrade. - _ F' ane Remic, 101 3-1 Šmrtno ob Dreti. Sprejme se trgovski sotrudnik vešč popolnemešane trgovinc. Ponudbe z označbo referenc in zahtev na tvrdko Josip Pauer, trgovina, Braslovče Sprejme se tudi zdrav učeneo z dobnmi šolskimi spričcvali in iz po- Štene kmetske hiše. 102 2-1 z dobrimi spričevali, se takoj sprejme v modno trgovino R. STERMECKI Celje. Stanovati mora pri stariših ali sorodnikifi. 96 2—2 Prodajalko sprejmem takoj v manufakturno trgovino. Hrana, stanovanje in vsa oskrba v hiši, plača po dogovom. Ponudbe na trgovino : J. Smigovc, Soštanj. 2—2 Ücenka se sprejme v trgovino mešanega blaga; stara mora biti najmanj 14 let Naslov v upravi »Nove Dobe«. 94 2—2 Vsak Jugoslovan mora biti i član »Jugoslovanske Matice«! Blagajničarka in prodajalka se sprejineta v trgovini Flo<*sjan Ga|änk, Loka pri Žusmu. 46 2—2 i Trgovina pohištva Morijo Bsumgnrfnor CEL3E, 6osposlsa li ZS. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega pohištva vseh slogov. Vedno bo- gato sortirana zaloga v različnih — 0— slogih. —0 — GOZDNA RESTAVRACIJA prirodi v nedeljo dne 2. svečnna domačo veselico z godbo in plesom Za mrzla in topla jedila, .^v Začetek toöno ob 15. (3 ) krape ter izvrstna vina bo- ^i^^ 0000 uri popoldan. 0000 de najboljše preskrbljeno. >ÄjiZiw\ 00 Vstopnina prosta. 00 Za obilen obisk <1 7 CnnflClßsltl se topFo priporoöa |1 WUI 11 IV^CI I II. HORÄNIT asbestni škriljevec, najboljšc sredstvo sedanjosti za pokrivanje streh in obloženje zidov. Tövarna v KARLOVCU (Hrvatska) glavno zastopstvo za Slovenijo : Fran HOČevar, MOSie p. ŽirOVIiiCa Qorenjsko. Stavbeniki, podjetniki, pokrivači in vsi, ki hočetc imeti dobro pokrito streho, 33 sigurno proti de2n, toči, sncgu, požaru in viharju, zahtevajtc; oferte. 5 -3 se išče za poslopje, zemljišče in industrijalno podjetje, vredne 8 milijonov krön. Ponudbe na pisarno advokata Müllcrja, Maribor. Globoko potrt, javljam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretužno vest, da nas je po kratki, mučni bolezni . danes ob 7. uri zjutraj zapustila moja preljuba soproga ozir. mamica Heda Mt m\. Zittei-er Popreb nepozabne ranjke se vrši v petek. 27. tm. ob 3. uri popoldne iz hiSe Žalosti, Cankarjeva ulica 3. MaSa zaduSnica se bode brala v soboto, 28. januarja ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi. CELJE, dne 25. januarja 1922. Nadgeometer Franc Osole Tatjana, Jellca, Pranc soprog. otroci. Brez vsakega posebnega obvestila. Vsak d&n sveža kvas C^^ože) iz najboij sloveče tovarne Jugoslavije, tvornice špirita in drož, Savski Marof razpoSilja in razprodaja po originalnih togarnishih cennh Glavno zaloga huasa ANTON KOLENC & DRUGOVI 89 3-3 VELETBGQV1WA - CEi-JE. Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah -v Celju, nxa. Kpalja Petx»a cesti, Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.