Listek.
59
veter, predno so obrodili plod. Diha pristne poezije, kakor so ga provzročile mogočne peruti Schumannove, niso prebili. Lepa doba za pevce, toda minila je že davno. Pojem o tem, kaj je melodiško, lepo, pojem, kakeršnega smo prejeli po Schumannu, Lisztu in Waguerji, prerazličen je od onega sentimentalnih skladateljev kapelniške in zabavnovečerne glasbe. Vse, kar se lahko poje, kar ,,gre na uho", ni že melodiško lepo, in zlasti ne v pesmi. Glasbeno popolnoma podajati razpoloženje poetiške podlage, teksta, takisto v petji kakor v spremljevanji, tako da sta glasba in pesem nerazločljiva, potem ozir na najnatančnejšo deklamacijo, ne posamičnih besed nego vseh besed v njih vzajemni logiški zvezi kot celotne misli, to so načela umetniške pesemske oblike, katerih se drže" vsi mojstri. Toda kapelniki (v operi), kar jih je bilo po Webru in Marschnerji, in skladatelji pesmij, kar se jih je pojavilo po Abtu, bili so drugih mislij. Prav takd g. skladatelj gorenjih slovenskih pesmij. Pesem mu ni bila prva stvar, to priča že snov izbranih pesmij. V vsem sešitku veje nekovo sentimentalno, sladkobolestno čustvo. Vzor mu je bilo to, da bi se pesmi lahko pele in da bi bile kolikor mogoče glasbeno jasne in preproste. Prav tega načela se je držal g. skladatelj pri spremljevanji; izmed vseh 12 pesmij jih je 10 spremljanih po duih razloženih akordih, katerih se dandanes izogib-ljemo, ako le mogoče. Kar se tiče harmonizacije, preprosta je tudi ta, vender pa je povsod dobro muzikališka, povsod harmoniško-logiška in blagozveneča, dasi se skrbno izogiblje moderni harmoniki. Nerazjasne so dne čudne paralele v kvintah (pg. 42.); osupniti morajo tudi njega, kdor bas ne preži na kvinte. — V tisti posebni vrsti, kateri pripadajo, uspele so izvestno te pesmi do cela In — saj jih je podala dna dobrotna roka plemenitega moža, ki je slovenskemu narodu posvetil vse svoje življenje in mu nudil toliko, da ga glasbeno izobrazi! Šopek aster je pač, onih lepih jesenskih cvetov, katere je povil slovenskemu občinstvu, in mnogo, jako mnogo takih prijateljev glasbe, ki bi ne prebili ostrega, monstroznega, da, strupenega vonja modernih glasbotvorov, veselilo se jih bode in se zabavalo s temi preprostimi cveticami, sosebno ker jih je vzklilo doslej tako ubogo malo na slovenskem glasbenem  vrtu!  —                                          K. Hoffmeister.
Zabavnik. Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. Celje 1893 1. Tiskal in založil Dragotin Hribar. Osmerka, 207 str. Cena 70 kr , po pošti 5 kr. več. — Gospod Brezovnik je v tej knjigi, katera bodi, kakor sam pravi, nekakšen II. del njega ,.Šaljivemu Slovencu", zbral precej družbinskih iger, torej priredil knjigo, ki je med nami popolnoma nova. ,,Zabavnik" prinaša v šestih oddelkih ,,Orakelj", ,,Igre za zastavo", ,,Družabne igre za v sobi in pod milim nebom", ,,Pikčanje", ,,Slepilne igre in umetnije" in ,,Uganke in računske naloge". Govoriti o vsebini se nam zdi popolnoma nepotrebno; omeujamo samo toliko, da utegne dobro ustrezati svojemu namenu, in zatd radi pritrjujemo g pisatelju, ki pravi, da bode zbirka dobro došla vsem rediteljem veselih večerov, kratkočasiiih izletov i. t. d., da pa se bode dala tudi marsikatera igra uporabiti pri telovadbi, pri šolskih veselicah i. t. d. Pisatelju in založniku želimo najboljšega uspeha; knjiga je vredna, da se kar največ razširi po naših narodnih rodbinah.
»Slovanska knjižnica« je dospela že do 7. zvezka. Peti zvezek obseza humoresko ,,Cesarja je bil šel gledat", humoresko ,,Pravdo" in povest ,,P re v ži t ka r". Vse tri je iz lužiškega poslovenil 61. Gtegorčič ml., ki je tudi spisal članek „0 baltiških Sloveuih in Lužičanih". Prevod se bere kaj prijetno in gladko. — Šesti in sedmi zvezek obsezata ,,Staro Romanko", poljski spisala E. Orzeszkova, preložil V. Benkovic. Te povesti še nismo utegnili prečitati. — ,,Slovanska knjižnica" si je doslej pridobila 21 sotrudnikov, ki so ji poslali povesti iz vseh slovanskih jezikov; obetali in poslali pa so ji tudi že izvirne povesti in druge spise. — Naj bi čim dalje bolje uspevalo to lepo podjetje \