St. 2.                                                    7 Gorici, v torek dne 5. januvarija 1904                                    Tečaj XXXIV.
IihftJ« dvakrat m tedea, is eioer t sredo in •oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti   prejemana  ali v  Gorici   na dom poSiljana:
Vae leto.......13 K 20 h. ali gld  «60
pol leta ........   6 , 60 .   ,    .   3-30
četrt leta.......3,4«.,     ,    l',»
PosamiSne številke staneja 10 vin. '. . - ;,f Naročnino sprejema npravniŠtvo v Gosposki aM Stv. 7. t Gorici v eGoriški Tiskarni* A. GabrSSek vsak dan od 8. nre zjntraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do 19. nre. Na naroČila bres dopn«l*-M naročata« »e ne oziramo
Ogl«'I I* peslknlc* se rečunijo fo petit-vretah 8e tiskano l-kw 8 kr., 2-ir*t 7 kr., 2-krat 6 kr. vsSfc vrsta. leSki&t po pogodbi. — Večje drle po prostora. — Reklame in spisi v nredniikeni dela 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
-»-V-ae-za-omikOr-Bvobodu in napredek U    thr. K. Lavni.
Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi it 7 v Gorioi t I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnižtvn s* nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
NaroSntao in cglaso Je plaeatl loco Gorici.
Dopisi n.J se poSHJtJo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvn.                ______
,*PRIMOREC*»
izhaja neodvisno od «8o5e» vnuk petek in staue vse leto 3 K 20 h aii gld. t-60.
«Soča» in «Primoroo» se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8ohwarz v Šolski nlioi 'u Jollersita v Sunski. ulici; — ^ Iretu v tobakarni L a v r e nč i č na trgu della Caserma.
»Gor. Tiskarna« A. GabrŠfiek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Po dveh letih.*
Po leti 1902. je imel naš deželni zbor daljše zasedanje. Tisto zasedanje je bilo za nas jako poučljivo, ker takrat se je pokazalo, kako vlogo igrajo naši klerikalci v de-Želnozborski konatelaciji ter koliko veljajo. Pred vsem se je priCakavalo, da pridejo na dan z dobro preudarjenim programom o delovanju za tako hirajoče kmetijsko gospodarstvo v deželi. Saj so vendar ob volitvah toliko ob* Ijubavali prav na to stran. Obljuba pa dela dolg, in dolg treba vrniti z obrestmi vred. Ali kaj je prišlo?
Trije momenti so, na katere se mora* ' mo posebno ozreti v onem zasedanju, ker ti so nam  pokazali, kaj imamo pričakovati od onih, ki so toliko  obljuba vali  g našemu  dobremu ljudstvu*.
Strašno so bili glasni pri verifikaciji na Krasu izvoljenega poslanca dr. Treota. Z vsemi svojimi močmi so gibali proti potrditvi, v zbornici pa sta bila glasnika tega gibanja poslanca Berbufi in Gregorčič, ki je šel celo tako daleC, da je uCil zastopnika vlade, kako je postopati v tem slučaju, ko je bil isti opozoril gospodo na to, da deželni zbor ima izreCi samo, aii se volitev potrdi ali ne. Pokazalo* se ~ je jezuitsko naeeio, kako bi delali s svojimi nasprotniki, ako bi imeli odločilno moC v svojih rokah. Preobrnili bi vse zakone tako, kakor bi jim kazalo. Ako bi bil fcvoljen pod takimi okoliščinami kak njihov pajdaš, pa bi bili govorili za potrditev. Vedno: kakor kaze. Nič možatosti, niC resnosti. Takrat so bili glasni v zbornici, v »Gorici- pa so bili zaceli briti norce, ker se je od narodno-napredne strani stavilo veC predlogov, tikajocih se prav živo naših gospodarskih potreb ter krivičnega postopanja proti Slovencem od strani vlade. Povedati pa niso hoteli, za kaj jih imajo Lahi. Laški poslanci so postopali možato pri verifikaciji dr. Treota, le klerikalci so glasovali proti potrditvi. Klerikalci so mislili, da spravijo laške poslance na  opolzko  pot nepotrditve,
*) Glej St. 97., 93., 99. iu 100. iz L 1.
ali namesto tega se je pokazalo, da v takih slučajih, kjer je angažovana ocito Čast moža, ne pojdejo ž njimi, pokazalo se je, da so privesek, s katerim delajo, kakor hoCejo. Kadar gre za njihove interese, ali kadar imajo črpati oni kaj iz postopanja klerikalcev, takrat strnejo skupaj, drugače pa ne. Pokazalo se je, da ne veljajo niC ter da se igrajo ž njimi Lahi poljubno. To bi bil prvi moment.
Drugi pa se tiče debate o norišnici. Lahi so šli za tem, da se postavi norišnica v Gorici, da bo imelo glavno mesto dobiček "od nje, način sestave norišnice pa so si izbrali, kakor jim je baš prijalo. Leto poprej so bili utekli klerikalci iz dvorane, ker se ni bilo ugodilo želji iz njihove srede glede deželne bolnišnice, ki naj bi se »pojila z norišnico, potem pa so glasovali za odsekov naCrt 1,200.000 K, to pot pa za 950.000 K, vedno, kakor so hoteli Lahi, le eno toCko so jim bili stavili v predlog za parado, da so imeli tudi oni »raždti*. Takrat je bila paC situacija v deželnem zboru tako, da jo bilo odvisno v glavnem od slovenskih klerikalnih poslancev, kaka usoda zadene norišnico. Lahi so imeli svoj naCrt in svoje stališče, da mora stati nova deželna norišnica v Gorici. Od narodno-napredne strani se je kazalo na dejanske potrebe glede nameravane bolnišnice ter na deželne finance. Ako bi bili klerikalci s tem vprašanjem sploh kolikortohko na Cistern, potem bi se bili pridružili akciji iz narodno-napredne stranke ter delali na to, da se ne izpolnijo načrti Lahov, kateri so stali v nasprotju z vsako zdravo sodbo, kaka naj bo norišnica in kje ima stati. Tu je šlo za interese slovenskega dela dežele, kajti ako bi se bilo vprašanje o deželni norišnici razvilo normalno ter rešilo po dejanski potrebi, potem bi je ne postavili v Gorico, marveC kam drugam, in sicer le v kak kraj slovenskega dela dežele. Ali dr. Gregorčiča veže beseda, da ne sme v takih reCeh delati težav Lahom, marveC da se mora lepo pokoriti ter svoje pristaše poučiti, kaj je prav in kaj ne, pa Čeprav je v srcu prepričan, da je prevrgel prav v ne prav. Tako paC je. Pribiti moramo le to žalostno dejstvo, da klerikalni poslanci v tem oziru niso znali ali
niso hoteli varovati interesov Slovencev na de^lif marveC so naklonili norišnico mestu, kakor so hoteli Lahi. O norišnici smo razpravljali svoj Cas že obširneje; zato je našim Citateljem gotovo še v spominu, kako so se zavzeli za naCrt, po katerem sestavijo norišnico, le ne podlagi »se-adi* izjave že pokojnega psihijatra Krajatscba in kako so lani drugega vešCaka iz Nemčije grdo nabrisali ter zj» nos vodili. Klerikalci so bili pri tem le pasivni, dasi je gotovo, da, ako bi se bili ganili, bi se bila morala vsa reč rešiti drugače. Pa preidimo k tretjemu momentu. V onem zasedanju je bil obljubil zastopnik vlade, in sicer v seji 4. julija, da se izplačajo brezobrestna posojila v kratkem, Jedno leto in pol jo poteklo od takrat, ali te „kratke* dobe še vedno ni konec, kajti posojila še sedaj niso izplačana. Kdaj se sploh izplačajo? Ali imajo vinogradnika res le za norca s temi posojili ? 1 Prepričani smo, da bi se bila taka posojila v mnogo večjih zneskih, kakor so Slovencem obljubljeni, izplačala že zdavnaj, ako bi šlo za Lihe in Fur-lane, Ker pa tega ni, je vlada počasna, ker je tako prav Luhom. Celo v taki teci, ko gre samo za gospodarsko korist kmetovalca, ki je steber dežele, celo tu se delajo ovire ter se rečeno po pravici: norce brije z našim slovenskim kmetovalcem. Lahi ne dajajo radi Slovencem denarnih prispevkov, vlada istotako ne, no, 5>; slabše bo, ker so obema faktorjema priskočili na pomoč tudi slovenski klerikalci. Znan, predobro znan je slučaj, ko je predlagal pri proračunu poslanec Štrekelj, naj se poviša znesek 20.000 na 50.000 kot prispevek toliko oškodovanim vinogradnikom. Z besedami, v srce segajočimi, je govoril — ali glas njegov je ostal glas vpijočega v puščavi. Pokazalo se je, da goriški deželni zbor nima volje, pomagati slovenskemu kmetovalcu. Lahi so glasovali proti, ko se je še poprej njihov govornik obregnil ob Slovence, glasovala pa je tudi veČina slovenskih klerikalcev proti. To je bil škandal, nezaslišan škandal. V taki dotiki so s Pajerjem, ali res niso mogli ziniti nikake besede že poprej ter se že iz svoje inicijative pobrigati malce za vinogradnike, saj so vendar Vipavci in Brici volile nje v deželni zbor?! Ali nič! Molčali,
so, in večina je glasovala proti. Ko smo pa na to osvetlili v javnosti ta njihov škandal, so imeli drzni jezik, reči v »Gorici*, da so glasovali tudi njihovi poslanci za štrekljov predlog. Nov škandal! Lažnjivci po poklicu 1 Pokazalo se je v onem zasedanju, da se ne da prav zbog slovenskih klerikalnih poslancev v našem deželnem zboru za kmeta doseči — nič Izdatnega!
Dopisi.
Iz GradlSča. — (Spominek trnovemu letu 1904.) — Nehote sem vsklik-nil, ko sem za pero prijel: tTužna majkaV Premišljevaje razmere v tukajMi, rekel bi skoro neznatni občni, polastiti se mora raz* sodnega in treznomislečega človeka neprijetna otožnost.
Dovolite mi, gosp. urednik, da Vam kolikor toliko te razmere opišem: Imamo pri nas tudi gosp. nunčka, kateri pa nam ni prav iobro d o sel, Ima neko samotarsko življenji., ker ga je le malokdaj v javnosti opaziti, in rekel bi kdo na te besede, da je to res stanu primerno življenje, a varal bi se,
Ta nunček ima tudi svoje zveste podrep-nike, kateri mu po vzorcu nuSih politikujocih nuncev donašajo v farovž vsako najneznat-nejše dejstvo, koje seveda umetno razširijo« dostavki, ali pa sami kaj iztuhtajo, kako laži podobno spako, in gosp. nunček ima potem dovolj povoda premeniti hišo božjo v politično zbornico, kjer žali, napada in udriha po županu in starešinih, kakor tudi posameznikih. Občinstvo postaja jako nevoljno radi teh razmer, in mnogo se jih odteguje cerkvi in službi božji. Zbegano je ljudstvo tako, kakor še nikdar, a vsa krivda leži na gosp. nunčku, ker preveč zaupa svojim pod-repnikom Franceku, Pepeku, Karolčku in morda Se enemu takemu tercetu. Naš pevček Francek je res lahko ponosen na plemenit misijon, katerega vrši tako nataCno on in so-drugi, da s pomočjo nunčka je napredek v ozadje že tako očiten, da so neizogibne žalostne posledice.
Gospod nunček! položite roko na srce in izrecite pravično sodbo, ne očitajte drugim krivost pokvarjenosti našega ljudstva.
Trye mušketirji.
Napisal Alex;tm\re Dumas.
(Dalje)
»Torej vzame gospod svojega konja,« pravi Anglež.
»Gotovo,« odvrne d'Artagnan.
»Torej ni nikake nasprotne partije?«
iKakor se pa5 spominjate, so naši pogoji izključili nasprotno partijo.«
»To je res; naj vrnejo konja vašemu slugi, goapod.«
»Samo trenotek,« pravi Athos ; »z vašim dovoljenjem, gospod, želim prej majhen pogovor s svojim prijateljem, c
»Pogovorite se.«
Athos potegne d'Artagnana na stran.
»No,« reče d'Artagnan, »kaj hočeš Še od mene, skušnjavec ? Ni res, ti hočeš, da bi še igral ?«
»Ne, ampak želim, da pomisliš.«
»Kaj?«
»Ti hočeš vzeti konja nazaj, ni res?«
»Brezdvomno.«
»Ti nimaš prav, jaz bi vzel sto pištol; saj veš, da si stavil sedli poljubno ali proti svojemu konju ali sto pištolam ?«
»Da.<
»Jaz bi vzel sto pištol.«
»Jaz pa vzamem konja.«
»In jaz ti ponavljam, da nimaš prav. Kaj naj počneva z jednim konjem za naju oba? Jaz vendar ne morem sedeti zadaj! Sicer bi bila taka kakor Haj-monova otroka, ki sta izgubila svojega brata. Nemo-( goče je tudi, da bi me hotel ti ponižati s tem, da bi jezdil poleg mene, in poleg tega še na tem krasnem, konju! Jaz bi vzel sto pištol, ne da bi se obotavvial le trenotek; da se vrneva v Pariš, nan.a je tr ja ] denarja.«
»Jaz vstrajam pri tem konju, Athos.«
»In nimaš prav, prijatelj moj; konj si pokvari pljuča; konj se spodtakne in rani; konj je iz jaslij,iz katerih je jedel drug konj, bolan na smrklju: potem je konj, ali boljše potem je tristo pištol izgubljenih. Gospodar mora rediti svojega konja, dočim nasprotno sto pištol redi svojega gospodarja.«
»Toda kako naj se vrneva?«
»Vraga, na konjih svojih slug. Saj nama bode citati na obličjih, da sva odlična moža.«
»Lepa bova na teh kljusetih, dočim bodeta Aramis in Porthos ponosno jezdila na svojih konjih.«
»Aramis! Porthos!« vsklikne Athos in se prične smejati.
»Kaj naj to pomeni ?« vpraša d'Aftagnan, ki ni niti najmanj pojmil veselosti svojega prijatelja.
»Prav, prav, govoriva naprej,« pravi Athos.
»Torej tvoje mnenje je... ?«
»Da vzameš sto pištol, d' Artagnan, s sto pištolami moreva živeti do konca meseca veselo in razkošno; prestala sva težke napore, in dobro nama bode delo, če si nekoliko odpočijeva.«
»Da bi si jaz odpočil! O ne, Athos; takoj po svojem prihodu v Pariš pričnem poizvedovati po moji ubogi gospe j.«
>Ali si domišljaš, da ti pri tem pomaga konj toliko kolikor pošteni zlati ? Vzemi sto pistdl, prijatelj moj, vzemi sto pištol.«                                             ~"
D'Artagnanu je bilo treba le jednega vzroka, da se je udal. Ta se mu je zdel dovolj tehten. Poleg tega se je bal, da bi se vsled daljšega obotavljanja ne zdel Athosu sebičen. Uklonil se je torej in izvolil sto pištol, katere mu je Anglež na mestu izplačal.
Nato sta mislila samo še na odhod. Podpis miru je veljal razun starega Athosovega konja še šest pištol. D'Artagnan in Athos sta vzela Planchetovega in Gri-mandovega konja; sluge so se s sedli na glavi odpravili na pot.
Dasi sta jezdila prijatelja tako slaba konja, sta vendar kmalu prehitela svoji slugi in dospela v Ore-veeoeur. Že od daleč sta zapazila Aramisa, ki Be je melanhonično opiral na okno in zrl otožno* proti hori-contu.
»Hola! Ej, Aramis! Kaj, za vraga, delaš tu?« mu zakličeta prijatelja.
»Ah, to si ti, d' Artagnan, to si ti, Athos,« pravi mladi mož: »razmišljal sem, kako hitro minejo dobrote tega sveta, in moj angleški konj, ki se je ločil od mene in ravnokar izginil v oblaku prahu, mi je pripeljal pred oči živo sliko minljivosti zemeljskih stvarij. Življenje samo Je mogoče označiti š tremi besedami: Erit, est, fuit.«
j i »liko zla je napravila VaSa trmoglavo^ -. no glede orgijavea in cerkvenih pevcev. Ali bi ne bili Vi prav storili, pomirljivo in vzajemno z občinskim starešinstvom stopiti v dogovor glede imenovanja in plačevanja orgljavca in cerkvenih pevcev, pozna-vaje razburjenost tukajSnega ljudstva. Odklonili ste vsako tudi najuljudnejše vabilo k spravi, celo gosp. Zupanu, koji se je bil potrudil v naso občino prav zaradi pomirlji-vosti, ker je spoznal, da je ta boj skrajno Škodljiv in škandalozen za celo občino. Hvalevreden ni tak odpor in nastop z izjavo: Jaz imenovati, vi pa plačati. Menim, da s pametnim dogovorom bi bilo vse lepSe izteklo. Gosp. nuneek! Vi sejete veter, pazite, da ne boste želi vihar!
Gosp. pevcek Francek, potrkajte se skesano na prša in slecite tisto pavje perje, katero ste kakor sraka bili nataknili, koje se Vam je tako pristno prilegalo sosebno za božične praznike; pazite le, da ne boste osramoten in okljuvan, kakor sraka, zavržen od svojih tovarišev.
Imam le več drugega gradiva, a za zdaj naj zadostuje toliko v resen opomin prizadeti strancici, ker niste Se dosegli tega, o čemur je bila v Vasem taboru srCno veselje, meneči, da ste pripognili k sebi steber napredne stranke; v resen opomin pravim, da bi ponehali razburjati mirne sosede z VaSim netaktnim nastopom toliko v cerkvi kakor zunaj nje.
Ako želite Se kaj več zvedeti, pa oglasite se in ne ostanem Vam dolžan odgovora.
Počil je glas, da gosp. nunček dobi nagrado za svoje previdno pastirovanje, in sicer za odhod. Gospoda privrženci, koji so mu to odliko pomagali nakloniti, pomagajo naj mu jo tudi odnesti!
Koliko je na tem resnice, ne vem gotovo, a ta resnica ne bila bi napačna, ker drugače ne bo več miru v našej občini.
Iz DutovelJ. — Dne 31. decembra pr. 1. so z godbo voscevali godci dutovljan-ski prihodnje novo leto 1904. veljakom občinskega zastopstva in drugim v vasi Dutovlje.
Ne vem, iz kakega namena da godci v Dutovljah s tisto neubrano, razglašeno godbo delajo to ter občinarje nadlegujejo, ker dobro mi je znano, da njih ne briga, da bi oni, ki mu kako staro polko zagodejo, imel prihodnje leto veliko zadovoljnost, sreCo in zdravje, marveč gledajo le na to, da si pri-beračijo kako kronico v žep.
V prihodnje naj bi g. župan prepovedal tako godbo in beračenje po vasi. Kdor je potreben kron, naj si jih zasluži na drug način.
Domate h razne novice.
Dr. Josip Vošnjak, odličen slovenski politik in pisatelj, je praznoval 4. t. m. sedemdesetletnico svojega življenja in petdesetletnico
svojega literarnega delovanja. Brat mu Mihael Vošnjak, bivajoč v Gorici, pa praznuje ž njim dvajsetletnico svojega narodnogospodarskega in političnega delovanja. Vrlima bratoma-boriteljema za prospeh slovenskega naroda vseobče čestitke. Na mnogaja ljeta!
Namestnlštvenlml kancellstt v Trstu so imenovani orožniški narednik Alojzij Kotter, računski podčasnik Karol Strenar in narednik na vojaškem oskrbovalnem maga-zinu v Trstu Luka Pasterk.
Občinski odbor občine Podraga pri Vipavi je v svoji seji dne 30. decembra 1903. soglasno izvolil sledeče gospoda za svoje Častne občane: Dr. Ivana Tavčarja, dr. Andreja Ferjančiča, dr. Iv. Nosa n a iz Vipave, Franca K a v č i Č a ml. iz Št. Vida nad Vipavo, Frana Punčuha, nad-učitelja iz Vrhpolja pri Vipavi, in Antona Hrovatina st. iz Vipave.
•AdrUa". — Opozarjamo novic na sestanek akad. fer. društva »Adrija", ki bo drr?i vhotelu .Sudbahn" v dvorani ta levo ob 8. uri.
Za pevsko In glasben® društvo se je »priigralo« v soboto na »jour fixu" v hotelu južne železnice K 5*60. Srečna hvala vsem igralcem!
Za »Narodni sklad* je zbrala kotornska družba K 16*40 po lovu ob podznožju Sv, Valentina v prijaznem St. Mavru.
Odbor moškega In ženskega abora »Pevskega In glasbenega društva" se zahvaljuje tem potoni najsrčneje vsem onim, kateri so s svojo radodarnostjo prispevali bodisi z dobitki ali v denarju za srečkanje na Silvestrov večer. Derovali so naslednji gg. L Kregau, trgovec, ulica sv. Antona, Anton Pečenko, vinotržec, kavarna Central (Pečenko Filip), Konjedie & Zajec, Gigoj & Nemec, vinotržca, Josip Medved, trgovec, Anton Je-retič, Hedžet & Koritnik, Saunig & Dekleva, A. GabrSCek, Martin Poveraj, Anton Jerkič, I. Drufovka, I. Zornik, Karol Drašček, Anton Koren, Jernej Kopač, Josipina Fon na Solkanski cesti, Josip Kutin, Peter Cotič, Anton BreSCak, konsorcij hotela »Jelen", dr. Turna, dr. Treo, gospa Pavlina Seidl, Dra-gotin GilCvert, dr. Piki, Anton Krušič, J.Ma-rušič, I. Hausner.
Enako prav srčno zahvaljujemo sode-Iovatelje »barnuma" ter vse rojake iz mesta in z dežele, kateri so s svojo udeležbo počastili naše društvo, da je bil gmoten vspeh tak, da si je društvena blagajna opomogla za okroglo svoto 150 kron. Vsem prav iskrena hvala!                                     Odbor.
Gg. pevke In pevce pevskega društva se opozarja na pevsko vajo, ki bo drevi ob », uri za ženski in ob 8. uri za možki zbor.
Smrtna kosa. — Umrl je gosp. Fran V alen čič, mladenič 23 let, katerega so bili poslali od vojakov domov bolnega, zajetiko po dolgem bolehanju. Sledil je svojemu bratu, ki ]e pred par meseci umrl za  isto
boleznijo. Toliko prizadeti rodbini Valenčičevi naše iskreno sožalje!
Deželna hipotečna banka. —Kmetje so mislili, da je ustanovljena deželna hipo-tečna banka za to, da bo njim pomagala, ali če pojde tako naprej,,kakor gre, se prične misliti, da je ustanovljena tudi radi tega, da se redijo od nje — klerikalne ničle. V ku-ratoriju sedi tudi deževni poslanec Janez Lapanja iz Kobarida. Seja je vsak teden, in Janez Lapanja prihaja redno k sejam, ker se tako služi lepe, svitle kronice, in sicer v prav obilem številu. Lapanja je doma v Kobarida, in ker prihaja vsaki teden v Gorico kimat, spat in se ženit, dobiva za svoj »trud* pri seji in za dijete 3 dni (tako mu računajo) vsak teden 105 E. Leto ima 52 tednov; torej zasluži Lapanja kot »kurator' deželne hipotečne banke na leto 5460 K. Ali sedaj razumete, zakaj je tako ošaben ter zakaj se tako petelini po Kobaridu ter daje nauke drugim in jih kara ? 1 Saj ima plačo kakor kak visok uradnik.
Lapanjo poznamo, da je velik ignorant ter da nikakor ne pritiče v kuratorij takega zavoda, kakorsen ima biti hipotečna banka, ali odkar so prišli slovenski klerikalci v deželni zbor, od takrat dalje volijo v vsa zastopstva, kamor pritiče tudi kak Slovenec po milosti Lahov, edinole klerikalne čučke, in čim večji nevednež je, toliko rajši ga sprejmejo, dobro vedoC, da bo lepo molčal. Plačujejo jih pa imenitno 1 Kaj pravi k temu vodstvo klerikalne stranke? Ali res ni imela ta stranka na razpolago nikakega drugega sposobnega moža, in sicer kje bližje, da je moral priti v kuratorij nevednež Lapanja. Slabo, jako slabo, ako ga nima! Tako pa stane ignorant Lapanja deželo na leto 5460 K, in na tem je sokriva klerikalna stranka, ker je pustita v kuratorij Lapanjo iz Kobarida, mesto koga drugega v Gorici ali bližini. Zavod je imel biti ustanovljen v korist kmeta, klerikalna stranka pa redi pri njem svoje ničle. Ali je to delo za kmeta ? S krvavečim srcem in z obupom zapušča slovenski zadolženi kmet, ker mu povedo, da mu ne morejo pomagati, prostore deželne hipotečne banke, slovenski, deželni poslanec pa dobiva iz te banke teden za tednom po 105 K, kar znaša na leto 5500 K, in .sicer za molk in kimanjs. Kak razloček! Poraja se človeku misel, kakor da je ustanovljen tudi ta zavod le za izmolžanje že tako čez glavo zadolženega kmeta, pri čemur igrajo veliko vlogo tudi slovenski klerikalci I
Sedaj pa še to vprašanje: Ali je v pravem skladu z deželnimi financami, da se iz baš ustanovljenega deželnega zavoda izplačuje take dijete? Odgovor na to more biti le eden: Nel Zato pa je tudi gotovo, da zavod pri takem gospodarstvu ne bo mogel vspevati na nikak način, ter 'a bo mogla dežela zalagati iz drugih dohod* >v deficit pri banki, da  more tako  rediti  tako klerikalno
nido, kakor je Lapanja. Za vse to, ti slovenski kmet, se imaS zahvaliti v glavnem klerikalcem. Ti puščajo, dasi stojijo na poklicanih mestih da delajo Lahi, kar hočejo; no, zato jih plačajo. Dokaz Lapanja I Klerikalcem je le za lastni žep. Da je le njihov žep poln, pa je dobro, ti, »dobro ljudstvo«, pa molči, delaj in moli!!
Volilci, ki ste volili klerikalne poslance, tu vidite, kaj ste privolili. Tudi vaša je krivda! Za kmete nič, za svoj žep vse — taka je parola klerikalnih mogotcev. Po tej se ravnajo. Le malce pomislite, kar smo tu napisali.
Trgovska In obrtna zbornica. — Kakor smo že sporočili, je bil na mesto g. Juretiča izvoljen svetovalcem te zbornice g. A. Obersnel v Divači. Na to naznanilo od strani zbornice je poslal g. Obersnel predsedništvu tako-le pismo:
Spoštovanemu predsedništvu »Trgovske in obrtne zbornice"
y Gorici,
Z dopisom dne 23. decembra 1903, št. 4297 mi je naznanjeno izžrebanje za vstop kot pravi član v »Trgovsko in obrtno zbornico".
Toda z ozirom na eklatantno kršenje zakona v vsem volilnem postopanju, obrazloženem prav obširno v protestu od strani mojih goriških tovarišev, ne priznavam veljavnosti sedanji zbornici, sestavljeni le s pomočjo samovoljnosti in brezpravja, zato tudi ne morem sprejeti časti, katero mi je naklonil žreb.                 *
Sprejmite, velopoštovani gospod predsednik, izraze mojega osebnega spoštovanja ter bilježera                               udani
A. Obersnel.
Iz Devlna. — Za otroški vrtec sta darovala »Zvan in Mirko" 2 K. Živela onadva in posnemovalci!
Koncert Jaroslava Koclana. — V četrtek bo napovedani koncert tega velikega pa še tako mladega virtuoza na goslih, in sicer v gledališčni dvorani v Gorici. Pričetck ob 8. uri zvečer. Kocian je umetnik svetovnega glasu ter je koncertoval že na Dunaju, v Londonu, na Ruskem z največjim vspehora. Kritike po raznih listih so polne hvale in občudovanja tega mladega umetnika. Kocian je rojen na Češkem 1. 1883. Njegov oče je bil ljudski učitelj, ki je nadari*»nega dečka že v 4. letu njegove starosti t.ii gosti. S 14. letom je stopil J ar osla v že v konservaiorij, kjer si je v naglici pridobil srca vseh profesorjev, komaj pa je vstopil v svet, si je priboril splošno veljavo, in danes, ko je star 20 let, je umetnik svetovnega glasu.
Koncert bo torej brez dvoma velikanskega umetniškega užitka. Zato je pričakovati tudi prav obile udeležbe.
Vstopnice prodaja I. WokuIat v Ra-štelu, pred koncertom se bodo prodajale tudi pri blagajni.
(Dalje v prilogi.)
»Kaj naj to pravzaprav pomeni?« vpraša d'Ar-tagnan, ki je pričel slutiti resnico.
»To pomeni, da sem se dal pri kupčiji prekaniti: šestdeset zlatov za konja, ki v jedni uri čisto lahko prehodi pet milj.«
D'Artagnan in Athos se spustita v smeh.
>Moj ljubi d' Artagnan,« pravi Aramis, »ne za-. meri mi preveč, toda sila kola lomi. Poleg tega zadene kazen najbolj mene samega, ker me je opeharil ta nesramni trgovec najmanj za petdeset zlatov. Ah, vidva silno čuvata svoja konja! Sama prihajata na konjih svojih slug in lepša konja pustita voditi ob roki in v kratkih dnevnih pohodih.«
V tem trenotku obstane pred njimi tovorni voz, ki ga je bilo že nekaj časa videti na cesti od Amiensa sem, in ž njega stopita Grimand in Planchet s sedli na svojih glavah. Voz se je vračal v Pariš, in slugi sta se zavezala, v povračilo, da ju vzame seboj, vzdrževati voznika tekom celega pota.
»Kaj naj pomeni to?« vpraša Aramis, ko je videl, kaj se je zgodilo. »Ničesar razun sedel?«
»Ali zdaj končno razumeš?« pravi Athos.
»Prijatelja, napravila sta tudi tako kakor jaz Instinktivno sem obdržal sedlo. Hola, Bazin, prinesi moje sedlo k onima teh dveh gospodov.«
»In kaj si napravil s svojim duhovnikom ?« vpraša d'Artagnan.
vMoj ljubi, za prihodnji dan sem ju povabil na obed,« pravi Aramis; »mimogrede rečeno, imajo tukaj izborno vino; popolnoma sem ju opijanil; nato mi je Župnik prepovedal, sleči uniformo, in jezuit me je prosil, naj mu izposlujem v sprejem med mušketirje.«
»Brez teze,« vzklikne d'Artagnan, »brez teze! Jaz zahtevam, da se teza opusti.«
»Izza tega časa,« nadaljuje Aramis, »sem živel
prijetno. Pričel sem pesem v jednozložnih stihih, sicer je to precej težavno delo, toda pri vseh stvareh je zasluga tim večja, čim večje so težkoče. Vsebina je okusna, prečitam ti prvi spev, ki obsega štiristo verzov in traja jedno minuto.«
»Pri moji duši, moj ljubi Aramis,« pravi d' Artagnan, ki je sovražil verze skoro tako kakor latinščino, »pri moji duši, tukaj združuješ uslugo težkoče z zaslugo kratkosti, in na ta način živiš v gotovosti, da ima tvoja pesem dve zaslugi.«
»Razun tega,« nadaljuje Aramis, »vejejo v nji samo plemenite strasti, o čemur se prepričaš. Ah, prijatelja, zdaj se vrnemo v Pariš? Izborno, jaz sem pripravljen; zopet bomo torej videli tega ljubega Por-thosa; tim boljše. Ali si pač moreta predstavljati, da sem močno pogrešal tega velikega tepca ? On gotovo ni prodal svojega konja, za celo kraljestvo ne. Rad bi ga imel že pred svojimi očmi na njegovem konju in njegovem sedlu. Svest sem si, da bode tak kakor Veliki Mogul.c
Počakali so jedno uro, da si odpočijeta konja. Aramis je plačal svoj račun, spravil Bazina na tovorni voz k njegovima tovarišema, in napravili so se vnovič na pot, da poiščejo Porthosa.
Našli so ga manj bledega, kakor ga je videl d' Artagnan pri svojem prvem obisku, sedečega pri mizi, na kateri je bil pripravljen obed za štiri osebe, dasi je bil sam. Ta obed je sestajal iz dobrih mesnatih izbranih vin in izbornega sadja.
»Ah, za Boga,« pravi in ostane, »ravno o pravem času prihajate, gospodje: pravkar sem jedel juho, in lahko jeste z menoj.«
»O, o,« pravi d' Artagnan, »takih steklenic si ni osvojil Mous^aeton z lassoni, potem fricandeau in goveji filet...«
»Zopet postajam močnejši,« pravi Porthoš, »zopet postajam močnejši; nobena bolezen ne slabi človeka tako kakor ta vražja zvitja; ali si si že kdaj zvil kak ud, Athos?«
»Ne, toda spominjam se, da sem v našem poboju v rue Ferou dobil rano, ki je imela po preteku štirinajst do osemnajst dnij iste posledice.«
»Toda vse te jedi vendar niso bile pripravljene samo za te, moj ljubi Porthos ?« vpraša Aramis.
»Ne,« odvrne Porthos ; »pričakoval sem tri plemiče iz bližine, ki so mi pravkar odpovedali. Vi jih bodete nadomestovali, in pri tej zameni jaz ne bodem na slabšem. Hola, Mousqueton, stole, in prinesejo naj še enkrat toliko steklenic«
»Ali veste, kaj jemo tukaj?« vpraša Athos za deset minut.
»Kaj, jaz za svojo osebo,« odvrne d'Artagnan, »jem kislo teletino s španskimi artičokami.«
»In jaz koštnmovino,« pravi Porthos,
»In jaz kokošje prsi,« pravi Aramis.
»Vsi se motite, gospodje,« reče Athos resno, »vsi trije jeste konjsko meso.«
»Prokleto!« pravi d'Artagnan.
»Konjsko!« vsklikne Aramis z izrazom studa.
Jedini Porthos ne odgovori ničesar.
»Da, konjsko meso; ali ni res, Porthos, da jemo konjsko meso? Morda poleg celo konjsko odejo!«
»Ne, gospodje, sedlo sem obdržal,« pravi Poithos.
»Pri moji duši, vsi smo napravili jednako,« pravi Aramis. »Kakor da smo se dogovorili.«
»Kaj hočete,« odvrne Porthos »ta konj bi bil osramotil moje posetnike, in jaz jih nisem hotel ponižati.«
»Poleg tega je pač tudi tvoja vojvodinja še vedno v kopališču, ali ni res?« vpraša d'Artagnan.
Notarjem v Senožečah je imenovan notarski substitut g. Jak. K o g e j.
Antonlo Klobasa sleparl po današnji .Gorici', da ni bilo nikakega načelnega vzroka za razkol, ampak da sta ga vprizorila Gabršček in dr. Turna. Kaj nic ne ve slepar Klobasa, da je »Prim. list" javno povedal, da se je dr.Gregorčič spreobrnil? Svoj 'I čas je vodil dr. Gregorčič akcijo in pisal proti kardinalu Missiji, potem pa mu je zlezel pod škofovski plašč. Nastala klerikalna stranka se je hitro oprijela ljubljanskih klerikalcev, in dr. Žlindra je hitro poslal denar za »Cs*--trifugo l* Ali tega ne ve Klobasa ? O ve, ampak ker hoče clepariti, govori, kakor mu kaže. Ne verjamemo, da je še kak razsoden človek v deželi, ki bi mu verjel, da je razkol le sad dr. T. in A. Gabr. Saj »Prim. list" pogonoma povdarja, da načela nas ločijo. In »Prira. list" in .Gorica" je vse ena klobasa. Ali kljubu temu se drzne A. K. tako grdo slepa riti javnost,
Hod duhovnimi gospodi. — Hud peresni boj se je bil koncem decembra med »Primorskim listom" in listom »II Popolo*. Duhovni gospodje so si bili prišli v lase ter so se semtertje oštevali in si podtikali razne reči, da jih je bilo veselje videti v tem boju. Znano je namreč, da si znajo klerikalci seči prav pošteno v lase med seboj ter se znajo pričkati še vse drugače nego z »liberalci* in drugimi njihovimi nasprotniki. Na Tirolskem je tak boj v polnem cvetju...
Mi bi tega boja ne omenjali, če bi ne prihajala v poštev okolnost, da stoji za listom ,11 Popolo" višji cerkveni dostojanstvenik, za »Pr. listom* pa možje, nekoliko nižji od njega. Ali kako so ga ošteli, samega gospoda prosta! Ne oziraje se na prejšnja prerekanja, poglejmo le v »Prim. listu", kjer pravi, da je drugi konec pravde. Tam pišejo med drugim, da ako bi dvomil pisec v »11 Pop.", koga so mislili,... »vprašaj goriške vrabce ali pridi k nam in mu posodimo za kratek čas čud ovito zrcalo. Treba mu bode le na glas prečita ti svoje vprašanje v »Pop." in potem v zrcalo pogledati. Tam dobi odgovor*.... V »Pop." se je reklo gosp. pri »Prim. listu", da imajo klobuk iz stekla. Na to pravijo, da je njihov klobuk cel (ali res, g. dr. Andr. ?), »vi pa ležite na tleh"! Potem pišejo zopet: »V svoji bogati zalogi hranimo o zo-fistu dobro zadete fotografije iz raznih dob in različnih stališč. Kakor smo pa že rekli, porabili bomo te d e-likatnosti v sili*.... Tako so pisali proti samemu gospodu proštu, ki stoji za listom ,11 Popolo*. Kar tikajo ga ter zahtevajo, naj vpraša goriške vrabce, in ponujajo mu čudovito zrcalo, v katero naj se pogleda on, sofisti Na tleh jim leži prost, v zalogi pa imajo o njem dobro zadete fotografije, in delikatnosti porabijo v sili! Gorje ti, ubogi prost, gorje U
Našega kmeta učijo velikega spoštovanja duhovnikov, pa naj bo tak ali tak. Ge
je še tako neroden, duhovnik je, svet mož. V vsem ga morajo slušati. Ali glejte njih 1 Vzdignili so se proti višjemu cerkvenemu dostojanstveniku ter ga ošteli kakor kakega šolskega paglavca, in celo delikatnosti hočejo pisati o njem. Hm, hm! In vendar je ta mož prost svete katoliške cerkve, ki nosi ^miUr67U61č!bT"svelefa^slim; bivšM*meniški profesor, mestni starašina, deželni poslanec, izvrsten organizator klerikalne struje v Lahih itd. Vrhu vsega tega pa kaže nanj — božji prst. V cvetoči moški dobi je že prost — prst-božji je pokazal nanj, in za škofijsko stolico v Tridentu je bil kandidat na drugem mestu. Prst božji je_že kazaL nanj, ali to pot se še ni povsem stegnit, bržčas pa se ne motimo, da pride trenotek, ko pokaže nanj v prvi vrsti ter bo sedanji goriški prost škof ali celo nadškof, Ej, ta prst božji 1 Kadar jim ni všeč pri »Prim. I.", kar očitno pokažejo svojo ne volj o proti osebi, na katero je pokazal. Ko je bil imenovan nadškofom monsg. Jordan, so to kar na kratko omenili, in sedaj se izgovarjajo, da Ust ni imel nikakega urednika, ali ako bi bil prst pokazal na koga drugega, pa bi bili izdali slavnostno številko, in vsi bi bili-hoteli biti takrat uredniki »Prim. lista*. Poznamo jih tičke!
Umevno, da nimamo namena, potegovati se morda za tega ali onega, marveč omenjan-o te reči le radi tega, ker so pre-
..značilne, in ker gospodom pri »Prim. listu* ni šlo v tem boju toliko za stvar, kolikor za osebo, po kateri so hoteli udariti. Priliko so izrabili mojstersko, ali nič jih ni strah in nič se ne bojijo kazni iz neba in božje strele, ker so se vzdignili na tak način proti višjemu cerkvenemu dostojanstveniku ter ga ošeškali v listu, ki ima biti pouči ji v za slovensko ljudstvo. Ali so hoteli dati izgled ljudstvu, kako naj se bori proti neljubim duhovnim gospodom?!... Najbrže premalo molijo, ali pa njihova molitev nič ne izda pri Bogu, da božji prst tako pogostoma kaže na druge, le nu tiste ne, na kttero bi ga oni radi obrnili. Odtod ta jezica, to znašanje nad višjim duhovnom, in odtod nimajo nič strahu pred peklom, jokom in škripanjem z zobmi I Taka strašila so le za kmeta. Oni imajo drugo vero!... Ej, ti politikujoči nunci in pa ta prst božji 1
Razglednice v prospoh vscsokol-skega Izleta v Ljubljani je založil »Sokol* v Gorici. Gotovo je važno za vsakega so-kolskega delavca, posebno pa za one obmejnih sokolskih društev, da se udeleže tega pomembnega sestanka, kjer bo, prilika videti vspehe vsega dosedanjega sokolskega dela med Slovenci, kjer se nam bode pokazala natančno določena pot, vodeči do sokolskih ciljev in kjer se bodemo navduševali za na-daljno naporno delo. — In da se bode mogel »Goriški Sokol* vdeležiti tega važnega sestanka mnogoštevilno, je sklenil poleg tega, da napravi  pred izletom  veselico  z veliko
i javno telovadbo skupno  s »Solkanskim So-
kolom", izdali sokolske razglednice. Razgled • niče so lično izdelane, opremljene s sokol-skimi izreki, je šestnajst vrst in sicer deset predstavljajočih telovadbo vrste na orodjih, tri proste vaje in francoski boks, dve skupini in štiri alegorične. Ker je »Goriški Sokol« založil zanje precejšno svoto — kar ni malenkost za društvo — in vendar prodaja'raz-' gledalce tako ceno, da bodejo nabrali raz-prodajalci za br. društva lahko lepe svote v podporo izletnikom in ker so razglednice v vsakem oziru sokolske in vsestransko zado-voljujoče, apelujemo na brate »Sokole«, naj skrbe, da se bodo prodajale po vsej Slovenijiin ob vsaki prilikir — StortemiadoT stane 5 kron. — Naročila sprejema načelnik brat Jos. Zadel. — Naročnino je poslati naprej ali se pošlje po povzetju, le br. so-kolska društva dobe proti poznejšemu plačilu.
Se kremo mu treba, potem Ima vse, — Očka župan Pavlica v Rihembergu, oče dr. Andreja Pavlice, bi rad vse sam zaslužil ter vse sam snedel. Zdaj hoče imeti tudi krčmo, na ime sina; hoče še zaslužek ob gradnji železnice, dasi ima že drugod več kot preveč. Krčem pa je v Rihembergu že tako preveč, še te nimajo kaj opavila, ali vse kaže, da glavarstvo dovoli to krčmo. Župan ima že tako vse v krempljih, sedaj hoče imeti še krčmo, češ: to jih bomo obirali, vsi bodo k meni hodili, vsi me potrebujejo. Krčem pa je ob cesti 12! — torej bi bila nova županova prav nepotrebna in le v kvar drugim, ki so potrebni zaslužka. Ali so klerikalni veljaki in vlada res tako spojeni, da se jim dovoli vse, kar hočejo, pa če imajo pri tem tudi drugi škodo trpeti ?! Kaj takega vendar ni prav, in če je pravica, ne sme dobiti krčme očka Pavlica. Je ne potrebuje ne on ne sin, ima drugega dovolj; le škodoželjnost in požrešnost ženeta Pavlico do tega, da se poteguje za krčmo,
Dr. Andrej Pavlica, ki je poln dobrih svetov za druge, bi storil prav, če bi podučil svojega nerodnega očeta, da tako poče-njanje ni krščansko — seveda če ni sin istega mnenja, kakor oče!!
V »geta* t Gradila se je moralo vršiti nekako pohujševanje, ker pred sodnika je bil klican 70-letni M. Sonson in deklica Marija Zilli. Obravnav* se je vršila pri zaprtih durih, zašli? ita bili kot priči dve deklici. Starca so obsodili na 6 dnij, deklico pa na 4 dni zapora. »Gorriere*, ki stakne vsako otročarijo pri Slovencih, ne poroča o tem škandalu 1
Vsled poledice je zdrsnil voz gosp. Doljaka iz Solkana pri Ročinju pod pot, potegnil konje za seboj ter se prevrnil, da se je naloženo pohištvo vse poškodovalo. —O veliki poledici poročajo posebno s Krasa.
Oproščen, — Poročali smo o razbojniških nemirih delavcev v Hudijužni, ko je bil glavni izzivalec vstreljen. V ponedeljek se je vršila obravnava, in med drugimi je bil obtožen tudi krčmar gosp. Kavčič radi
pregreška po § 335. k. z. Toda bil je oproščen, kakor drugače sploh ni bilo pričakovati. Čudimo se, da je bil sploh tiran pred sodnijo! — Zagovarjal ga je izborno in energično g. dr. R. Grunt ar.
JKagloma amrl je 73 letni Andrej Strgar iz Čepovana, stanujoč v ulici sv. Antona. V Židovski ulici pred hišo št. 12. je padel na tla. Prenesli so ga v hišo, kjer pa je takoj umrl.
Konsuu t Sferbini. — Iz Škrbine so nam sporočili pred kratkim, da nameravajo ustanoviti kohsumno društvo z gostilno in prodajalmcp jestvin. Kako mnenje imamo o konsumih, smo povedali že opetovano, in kaka usoda doletava taka društva po Kranjskem in Štajerskem, smo tudi že dostikrat obširno poročali. Ali hočejo Skrbinci poskusiti vse to na svoji lastni koži P Radovedni smo, kaj bo.
Dezertor proti svoji volji. — Neki vojak tuk. 47. pešpolka se je bil nalezel »brica" tako pošteno, da je prišel namesto v Gorico v — laški Videm. Tam seveda so začudeni gledali avstrijskega vojaka. Na kve-sturi je izpovedal, da ni begunec, ampak da je bil pijan, in sam ne ve, kako je prišel v Videm, iz Vidma so ga peljali v Benetke v avstrijski konzulat, ki ga je poslal po morju v Trst, Kjer ga je zopet sprejela v svoje roke vojaška oblast.
V   ličilo napravi izlet dne 0, t. m. »Zidarsko in tesarsko društvo" iz Ljubljane z zastavo. Dohod z vlakom na Volcjodrago ob 9, uri 36 m zjutraj; tam sprejem po tam-buraškem in pevskem društvu »Svoboda" ter odkorakanje s Sokolsko godbo iz Prvačino na čelu v Renče,
»Svoboda" priredi bratskemu društvu v čast banket, hiod in po katerem bo godba, tamburanje in petje, Ob 3 Vi popoldne prične ples. —
Dekle napadeno na cesti. •— Neka mlada šivilja iz Dornbergn, ki stanuje v ulici Orzoni, je bila napadena v petek zvečer na poti proti domu v ulici proti Soškemu mostu. Nagloma jo je prijel neki moški ter jo stisnil, ker je kričala, jej je utaknil prst v usta. Šivilja ga je ugriznila. V borbi se mu je končno izvila ter padla v jarek ob cesti. Prišla je na stanovanje vsa iz sebe. R»je je napadalec - jak. Po tisti ulici in sploh tam okoi: < mnogo premalo razsvetljave pa tudi premalo varstva.
V  Štanjelu napravijo po odredbi železniškega ministerstva železniško postajo daljšo in širšo, nego je bila v prvotnem načrtu. To pa radi namere, zgraditi sčasoma stransko progo iz Štanjela do Postojne.
Delavske knjižice. Beda. — Delavcev sedaj kar mrgoli tudi po progi, ki se dela iz Gorice do Kanala. Razni jeziki, razne noše, pa tudi ljudje raznih značajev. Policija v Gorici vodi točno kontrolo o vseh delavcih, ki so pri delu. Podjetniki morajo predložiti vse knjižice policiji, kjer se natančno preiščejo ter potem popišejo delavci. Policija pa
»Še vedno,v; odvrne Porthos. »Poleg tega je gu-l verner te pokrajine, jeden izmed plemičev, katere sem pričakoval danes k obedu, obračal po njem oči tako poželjivo, da sem ga mu podaril.
»Podarili« vsklikne d'Artagnan.                          I
»O, moj Bog, da, podaril; to je pravi izraz,« reče Porthos,« kajti brezdvomno je bil vreden stoinpetdeset | zlatov, in oderuh mi je hotel dati samo osemdeset.«   I
»Brez sedla?« vpraša Aramis.
»Da, brez sedla.«
»Videli bodete, gospodje.« pravi Athos, »da je napravil Porthos še najboljšo kupčijo izmed nas vseh.«
Pri teh besedah postane ubogi Porthos predmet splošne veselosti, kateri se končno po svoji stari navadi pridruži mrmrajoče tudi sam.                             j
»Na ta način smo torej vsi dobro preskrbljeni?«! reče d'Artagnan.
»Izvzemši mene,« pravi Porthos. »Meni se je zdeio! špansko vino pri Aramisu tako dobro, da sem ga dal j prinesti šestdeset steklenic na voz k slugam: to me i je posušilo popolnoma.«                                              i
»In jaz,« pravi Aramis, »sem podaril poslednji! novčič cerkvi v Montdidierju in jezuitom v Amiensu; poleg tega sem se zavezal, da izvršim neke stvari, kar sem moral tudi storiti; a da vam povem kratko, gospodje : plačal sem za vas in za se maše, ki porosijo na nas brezdvomno velik blagoslov.«
»In mislite, gospodje,« pravi Porthos, »da moje zvitje ni veljalo ničesar? In to brez ozira na Moti-squetonovo rano, zaradi katere je moral prihajati zdravnik dvakrat na dan. Zahteval je od mene za to obiske dvojno plačo, pod pretvezo, da si je pustil tepec Mousqueton vstreliti krogljo v del telesa, katerega sicer ne kažemo lekarnarjem j tudi sem mu zdaj
izrecno zapovedal, da se ne sme nikdar več izpostav-! ljati takim ranam.«
»Glej, glej,« pravi Athos, nasmehnivši se d'Ar-tagnanu in Aramisu, »vidim, da si se pokazal velikodušnega proti ubogemu * mladeniču; to je znamenje dobrega gospodarja.«
»Kratko,« nadaljuje Porthos,« ko poplačam vse, mi ostane še kakih trideset tolarjev.«
»In meni kakih deset pištol,« pravi Aramis.
»Glej, glej,« pravi Athos, »zdi se mi, da sva midva Kreza cele družbe. Koliko ti še ostaja od tvojih sto pištol, d'Artagnan?«
»Od mojih sto pištol? Pred vsem sem jih ual petdeset tebi.«
»Misliš ?«
»Seveda.«
»Da da, res je, spominjam se.«
»Potem sem, jih plačal Šest krčmar ju.«
»Kako nesramen je ta krčmar! Zakaj si mu pa dal šest pištol?«
»Saj si mi rekel ti sam, naj storim tako.«
»Res, jaz sem mnogo predober. Kratko, koliko ti je ostalo?«
»Petindvajset pištol,« odvrne d'Artagnan.
»In meni,« pravi Athos ter potegne iz žepa nekoliko drobiža, »meni...«
»Tebi nič.«
»Pri moji duši, ali vsaj tako malo, da se ne splača prišteti* k celoti.«
»Torej preračunimo, koliko imamo vsi skupaj.«
»Porthos ?«
»Trideset tolarjev.«
»Aramis?«
»Deset pištol.« I       »In ti, d'Artagnan?«
»Petindvajset.« \
»To je skupaj ?« pravi Athos.
»Štiristopetinsedemdeset frankov,« reče d'Arta-gnan. ki je računil kakor Arhimed.
»Po svojem prihodu v Pariš jih bodemo imeli razun sedel še štiristo.«
»Toda naši služabniški konji?« pravi Aramis.
»No, za štiri služabniške konje dobimo čisto lahko dva konja za gospode, za katera bodemo srečkali. Štiristo frankov je tudi polovična svota za jednega, in vse, kar dobimo potem po svojil žepih, poverimo d'Artagnanu. Ta ima srečno reko in mora igrati s tem v prvi igralnici.«
»Jejmo torej,« opomni Porthos, »sicernam omrzne.«
Štirje .prijatelji, zdaj že nekoliko bolj pomirjeni glede svojo bodočnosti, so jedli z izbornim tekom ter pustili ostanke gospodom Mousquetonu, Bazinu, Plan-chetu in Grimandu.
Ob svojem povratku v Pariš je našel d'Artagnan v svojem stanovanju pismo gospoda de Trčville, ki ga je obveščalo, da ga je kralj na njegovo prošnjo milostno sprejel med mušketirje.
Ker je bilo poleg želje, najti gospo Bonacieux, za d' Artagnana to vse, po čemur je hrepenel na svetu, je vedno k svojim tovarišem, katere je zapustil šele pred pol ure, ter jih našel v veliki žalosti in skrbeh. Zbrali so se pri Athosu na posvetovanje, in to je bilo vedno znamonje, da so se pripetili dogodki velike važnosti.
Gospod de TrSville jim je dal javiti, naj se takoj opravijo za vojno, ker je namen Njegovega Veličanstva, oditi prvega maja v vojno.
Štirje filozofi so |e pogledovali zelo obupno: z ozirom na vojni ted ni poznal gospod de TrGville ni-kake šale.
je pri tem konstatirala že večkrat, da je kaka knjižica ponarejena ter da delajo tudi s knjižicami na droga imena. Ko je bil neki delavec zvedel, da so pridržali njegovo knjižico na' policiji, jo je popihal kar nemudoma, niti plačila ni počakal. Slaba vest ga je gnala proč.
Neprestano slabo vreme pa je bilo spravilo nekatere reveže-delavce tako nizdol, da niso imeli kaj jesti ter so trgali po njivah ^berzote« ter jih jedli surove —za praznike! Izpred sodnjje. — Carlo Zotti je 23. letni Lah iz kraljestva. Sedaj je delal Pod-brdom. Obtožen je bil, da je i. 1898. ponaredil svojo delavsko knjižico ter jo rabil doslej. Dobil je 10 dnij zapora.
Brata Iv. in Fr. Dilena iz Moše sta bila obtožena težke telesne poškodbe in prestopka proti varnosti življenja, ker sta v gostilni ranila nekega Fr. Marega, zadela pa tudi v prsi pri metanju kozarcev T. Medeota. Bila sta obtožena radi prestopka Iv. na 3, Fr. pa na dva tedna v ječo.
25 let stari radi tatvine že kaznovani Al. Nemec iz Vrtojbe je bil obtožen, da je ukradel 11. okt. uro za 12 E. Al Križniču. Tatvino je obstal ter dobil za njo 7 mesecev ječe s postom vsak mesec.
PavSin Ant. iz RobediSča je bil obtožen javnega nasilstva, ker je proti poljskemu čuvaju, ki je pregnal njegove koze s prostora, na katerem se niso smele pasti, vzdignil sekiro. Obsodili so ga na 4 mesece ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Občinske volitve v Locnlku so skon-čale tako, da so zmagali klerikalci. Ločoikje laska, potujčena občina. Sicer je se dosti zavednih Slovencev v ločniški občini, ali da bi prišli Se kedaj do kake veljave v občinskem zastopu, to je menda izključeno. Zato je pač edino prav le to, da se Slovenci ne mešajo v tamkajšnje občinske volitve, ker njihovi nasprotniki so laški liberalci toliko, kolikor laski klerikalci. Od nikakega izmed njih nimajo pričakovati ničesar in nijedna stranka jim za pomoč ne da ničesar, seveda pred vsem ne kakega zastopnika v staraSin-stvu. Ali kljubu temu so posegli v zadnje volitve tudi Slovenci in bržčas odločili, da se je nagnila zmaga na klerikalno stran. Slovenska nunca v Podgori in Števerjanu sta gibala in pridigala, da je bilo kaj, tako pač "^ bila pridna, kakor so ob volitvah pridn. naši politikujoči nunci, zlasti se je pehal prosluli podgorski pridigar. Zmagali so klerikalci. Ali kaj imajo Slovenci od tega? Ali so jim kaj obljubili? Nič. Ali so jim dali kakega starašino? Nobenega. Čemu torej so se pehali za furlanske starašine ? Ali je bila vera v nevarnosti ? Menda ne!
Slovenski volilci v mešanih občinah, spametujte se vendar ter ne hodite delat tlako politikujočim nuncem in furlanskim re-akcijonarcem, in to Se brez vsakega plačila! Pamet, pamet!
Bralno druStvo .Zarja" v Koprivi vabi k letnemu  občnemu zbora,  ki se bo
vršil dne 10. jan. t. I. točno ob 1. uri pop. v društveni jcin.
Bralno In pevsko društvo »Caven* v Skrlljah vabi k občnemu zboru, ki bo dne 10. t. m. v društveni sobi ob 3. uri pop. z dnevnim redom po pravilih.
Pozabil je nekdo tobačno dozo na Silvestrovo v hotelu pri .Jelenu*. Oglasiti se je v naSi tiskarni
Klobuk se je zamenil v kavami .Central" pretekle Božične praznike. Klobuk je črn ter ima zarezo čez .sredo. Kdor ga je zamenil, naj se oglasi v naši tiskarni«
Zlato zapestnico je našla sobarica hotela »pri zlatem jelenu" ob vhodu z ulice. Zapestnica je. lepa in se ceni na 40 K. —_ Kdor jo je zgubil, naj se oglasi pri hišniku g. Mahniču.
Plinov motor, ki je služil doslej v naši tiskarni, je na prodaj. Moči je za poldrugo konjsko silo. Je Se skoro nov. Oddamo ga za manj kron nego je stal goldinarjev.
Stanovanje sredi mesta za večjo rodbino se takoj odda v najem. Več v uprav-nistvu.
Razgled po svetu.
BIskup Strossmaver. — Z radostjo Citamo v reškem »Novem listu" brzojavko iz Djakova, ki naznanja: Biskup je okreval popolnoma in se počuti izborno. Na novega leta dan je vsprejemal čestitke ter je bil jako dobre razpoložen.
Trgovinska pogodba z Italijo. — O tej trgovinski pogodbi se sedaj mnogo piSe in govori. Gotovo je to, da je čla avstrijska vlada na roko Italiji, kar je le mogla. Klavzule za sedaj ni mogla pustiti, ker bi to vzbudilo preveč hrupa po državi, ali zatekla se je k drugi zvijači. Navidezno je izjavila vlada, da klavzule ni več v provizoriju, ali pustila pa je ta mesec prost za uvoz vina iz Italije po stari carini. Italija je s tem popolnoma zadovoljna. Le do 20. decembra 1.1. se je uvozilo iz Italije v Avstrijo 1,300.000 hektolitrov vina, koliko pa se ga uvozi Se v času provizorija? Brezdvomno prav obilo, ker je vse na delu za izvažanje vina v Avstrijo in Ogrsko ter je dala italijanska vlada celo svoje Iadije v tako svrho na razpolaganje. Res, da se je v zadnjem časii izvozilo iz naSe države mnogo lesu in konj, ali ta Izvoz od daleč ne doseza uvoza vina iz Italije. Toliko ga je uvoženega, da ga nimajo več kam spraviti, pa tudi toliko, da ga bo dosti za par let. Sedaj je tako, in Italija je s tem zadovoljna — do oktobra se pa že zopet dobi modus, po katerem se bode dalo zopet uvažati v Avstrijo pod ugodnimi pogoji ! Trozveza, prijateljski od^oSaji s sosedi, niso v preveliko korist avstrijskim državljanom !
Občinske volitve na Koroškem In Nemei. — Zadnji mesec so se na Koroškem v raznih krajih vršile občinske volitve.
Slovencem se je posrečilo, da so zmagali v različnih občinah velikovSkega okraja. To je Nemce zelo vznemirilo. »Grazer Tagblatt" se je zaradi teh zmag razjokal v posebnem članku in bodri svoje pristaše, naj delajo, dokler je čas, sicer bo velikovSki mandat za Nemce izgubljen. Pri tem je rečenemu listu uSlo priznanje da je Nemcem pri zadnjih volitvah, pri katerih so nam vzeli velikovSki mandat, jako mnogo pomagalo, da so bile razne slovenske občine v njihovih rokah.
Velika tatvina na poŠti. — Na glavno pošto v Rimu sta se ulihotapila dva malopridneža preoblečena za poštna uradnika ter odnesla vrednostnih papirjev za 300.000 lir.
Po požara v Clkaga. — Javlja se iz
ranjenih kakih 30 s smrtjo in ker se je danes Se mnogo mrtvih trupel našlo, računa se Število mrtvih, oziroma onih, ki najbrže umrejo, na osem sto. Javlja se iz Cikaga: Požar v gledališču je provzročil tako vznemirjenost v mestu, da je nastala v restavraciji Broadw»y, ko se je zraven vozil neki gasilec, taka panika, da je vse bežalo ven in da so pri tem razbili steklena vrata. Newjor5ki požarni poverjenik je izjavil, da se more chi-oaška katastrofa ponoviti vsaki dan, ker da so skoro vsa gledališka zidana brez oziranja na zakonite predpise in da občinstvo ne podpira oblasti v provajanju naredeb. — Lastnik Chase-gledaliSča v W&shingtonu je aretiran, ker to gledališče ni dovolj zavarovano za slučaj ognja.
BusI Id Japonci. — V Berolinu in v Parizu se vsprejemajo zelo skeptično vznemirljive vesti iz Londona, po katerih se smatra vojna neizogibnom. Upa se Se vedno, da se konflikt poravna mirnim potom. — Nemški cesar se je izrazil nasproti generalu Hollmanu, da upa, da se ne bo rušil mir v vzhodni Aziji. Oboroževanje Rusije in Ja> pana da so samo mere opreznosti, ki pa ne smerajo na vojsko. Brzojavka iz Tokija poroča, da se Sirijo vesti, da je namen pričakovanega odhoda japonske ekskadre pod poveljstvom admirala Raminura-Leheha ta, da zasede Masampho. Poučeni krogi dvomijo, da se bo storil tak korak. Reuterjeva pisarna je ovlaščena od japonske strani potrditi v polnem obsegu vest ruske brzojavne agen-tiire, da ni Japonska stsvila nobenih pogojev Rusiji z ozirom na določen rok za odgovor na zadnjo japonsko noto. Dvanajst morna-ričnih inženirjev je dobilo od japonske vlade poziv, da se takoj vkrcajo za Japonsko. Tajnik državnega departementa je dobil od deveto-rice zastopnikov združenih držav v inozemstvu, med njimi tudi od onega na Japonskem, nesiužbeno p*oroč'Io, po katerem da vlada v službenih krogih mišljenje, da se lahko iz-begne rusko-japonski vojski.
Prlmankljaj t tržaški bolniški blagajni. — Okrajna bolniška blagajna v Trstu je imela v prvih 10 mesecih preteklega leta primankljaja 140.000 kron. Mestni magistrat je vsled tega v sporazumu  z namestništvom
skleni, da se prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci, letos zvišajo za 4i%. Primankljaj se opravičuje z nenavadno velikim številom bolnikov 11
Kako se Menellk sabava. — Abe-sinski .cesar" Menelik, ki je zaslovel izza vojne z Italijani, in ki trdi, da izvira iz modrega Salomona in kraljice Sabe, se je začel zabavati po starorimskih običajih. Nedavno je prišel v njegovo prestolnico neki grški zdravnik s svojo nenavadno lepo mlado ženo. »Cesarju* je žena dopadla ter si jo je dal pripeljati v svoj dvor. Drugo jutro so naSli pred Meneliko spalnico grozno razmesarjeno mrtvo truplo zdravnikovo, ki je hotel svojo zaplenjeno ženo s silo rešiti.
T^nee^FT^ Vesti iz Pariza so sporočile, da je tamkaj umrla princezinja Matilda. Pokojnica je bila sestričina cesarja Alojzija Napoleona in je bila rojena leta 1820 v — Trstu, v vili Necker. Tam je živel nje z vestfalskega prestola pahnjeni oče Jeronim Napoleon. Živel je v pregnanstvu pod imenom grof Montfort.
Sarafov o Macedonlji. — vTemps* je priobčil razgovor z macedonskim vodjo vsta-Sev Sarafovom. Sarafov je izjavil: ,Mi izročimo svoje puške francoskemu ali italijanskemu polkovniku, ne pa ruskemu ali avstrijskemu. Macedonija naj se razdeli v sekcije, katerih vsako naj zasede ena izmed Šestih velesil. Vpelje se naj federalistični sistem, okoli kat:rega se naj priklopi velika balkanska zveza. Srbija, Rumunska, GrSka in Crna-gora naj se spoje z Macedonijo v državo, ki bi štela do 15 miljonov prebivalcev in. pol milijona vojakov". Nadalje je izpovedal, da na spomlad vstaja znova napoči, a obenem izbruhne tudi armenska vstaja. Razen tega korakali bodeta najbrže tudi Srbija in Bolgarska. Končno pa tudi avstro-ogrske čete v Novem Bazarju čakajo le na to, da odkorakajo v Staro Srbijo.
Reorganizacija orožulštra v Macedonlji. — Častniki avstro-ogrske armade, ki se prostovoljno javijo za vstop v turško orožnistvo za Macedonijo, se pomaknejo v turške službi takoj pri vstopu za eno Saržo višje, dočim ostanejo v avstro-ogrski armadi za tri leta na dopustu ter obdrže svoj čin za avanziranje. Le ako bi ostali v turški službi nad tri leta, se v avstro-ogrski armadi izbrišejo. Tudi podčastniki, ki se za turško orož-i * prostovoljno javijo, dobe po?'^ e . .losti ter se takoj izpuste '<. aJttivne službe.
Književnost
Zlatorog. — Narodna pravljica izpod Triglava. Ljubljana 1904. Založil L. Schwentner. Cena K 1-60, po pošti K 1-70. Sloveči naš pesnik Aškerc je obdelal znano narodno pravljico o Zlatorogu v lepih, blagodonečih stihih. Lepo zanimivo berilo. Toplo priporočamo.
»Kako visoko cenite bojno opravo?« vpraša d'Artagnan.
»Ah, o tem ni niti govoriti,« odvrne Aramis. »Pravkar smo računili s špartansko varčljivostjo, in vendar pride na moža še petnajst sto frankov.
»Štirikrat petnajst je šestdeset, to se pravi šest tisoč frankov,« pravi Athos.
Po mojem mnenju,« pravi d'Artagnan, »bi mogel, shajati vsak s tisoč franki. Seveda ne govorim kot Špartanec, ampak kot prokurator...« Beseda ,proku-rator' vzbudi Porthosa.
»Stoj, jaz imam neko idejo!« pravi.
»To je že nekaj; jaz nimam še niti sence kake ideje,« pravi Athos hladno. »Toda d'Artagnana je čast, da je od zdaj naprej jeden izmed naših, napravila popolnoma neumnim. Tisoč frankov! Povem vam, da jih jaz sam za svojo osebo rabim dve tisoč.«
»Štirikrat dvoje osem,« pravi Aramis ; »za svojo opravo, od katere sedla seveda že imamo, potrebujemo torej osem tisoč frankov.«
»Več,« pravi Athos, ko odide d' Artagnan, ki se je šel zahvalit gospodu de Trčville, in zapre za seboj vrata, »več nego toliko je vreden ta lepi demant, ki se blesti na prstu našega prijatelja. Kaj vraga! D'Artagnan je predober tovariš, da bi pustil v zadregi brate, če nosi na svojem sredincu odkupnino, s katero bi mogel rešiti kralja.«
XXIX. Iskanje oprave. Izmed štirih prijateljev je skrbela oprava najbolj d'Artagnana, dasi mu je bila kot gardistu mnogo cenejša kakor mušketirjem, ki so se šteli k visokim gospodom; toda naš mladi Gaskonec je imel, kakor je bilo že  mogoče videti, previden in skoro  lakomen
značaj ter je bil ob jednem — nasprotstva si je težko razlagati — tako nečimern, da je mogel glede tega tekmovati skoro s Porthosom. S to skrbnostjo in ne-čimernostjo je združeval d'Artagnan v tem hipu manj sebičen nemir. Kljub vsemu poizvedovanju po gospej Bonacieux ni izvedel o nji popolnoma ničesar. Gospod de Trčville je govoril zaradi nje s kraljico ; kraljica ni vedela, kje jo mlada drobninarica, in je obljubila, da bode dala poizvedovati po nji. Toda ta obljuba je bila zelo negotova in d' Artagnana ni nikakor pomirila.
Athos ni zapustil svoje sobe; sklenil je, da ne napravi niti koraka z namenom, preskrbeti si opravo.
»Ostaja nam še štirinajst dnij,« je rekel svojim prijateljem; »dobro torej, če tekom štirinajstih dnij ne dobim ničesar, ali bolj«* rečeno, če me nihče ne pride iskat, pričnem, ker sem predober katoličan, da bi se vstrelil, s štirimi gardisti Njegove Eminence ali z osmimi Angleži boj ter se bom bil tako dolgo, da me jeden izmed njih usmrti, kar pri njihovem številu ne more izostati. Potem se poreče, da sem umrl za kralja, da sem izvršil svojo dolžnost, ne da bi rabil še skrbeti za opravo.«
Z rokami na hrbtu in kimfije z glavo, je hodil Porthos gori in doli po sobi ter neprestano ponavljal:
»Držati se hočem svoje ideje.«
»Aramis, poln skrbij in slabo friziran, ni rekel ničesar.
Iz teh žalostnih posameznostij je mogoče izpre-videti, da je v krogu prijateljev vladala pobitost.
Sluge so delili kakor Hipolitovi konji žalost svojih gospodarjev. Mousqueton je nabiral skorje kruha; ,Bazin, ki se je zanašal vedno na zunanjo pobožnost j ni teč zapustil cerkva; Planchet je gledal, kako so I letale muhe, in Grimand, ki ga splošna sila ni mogla
pripraviti do tega, da bi prelomil molk, ki mu ga je naložil njegov gospod, je vzdihoval, da bi omečil kamen na cesti.
Trije prijatelji — kajti kakor omenjeno, je Athos sklenil, da ne napravi niti koraka za svojo opravo — trije prijatelji so odhajali z doma na vse zgodaj in se vračali šele zelo pozno. Blodili so po cestah in gledali po tlaku, če ni kdo, ki je hodil todi pred njimi, izgubil kake mošnje. Tako skrbno so gledali na tia, da bi bil človek mislil, da zasledujejo kako sled. Kadarkoli so se srečali, so se spogledali žalostno, kakor bi si hoteli reči: »Ali si kaj našel ?«
Ker je prišel Porthos prvi na neko idejo in se je je trdovratno držal, je bil tudi prvi, ki je prišel z dejanji. Kajti mož c* unja je bil ta častitljivi Porthos. Nekega dne je opazil d'Artagnan, da je krenil proti cerkvi Saint-Leu, ter mu instinktivno sledil: stopil je na ta sveti kraj, navihavši si svoje brke in pogla-divši si svojo brado, kar je vedno kazalo, da ima najdrznejše namene. Ker je bil d'Artagnan tako previden, da je ostal skrit, je mislil Porthos, da ga nihče ne opazuje. D' Artagnan je vstopil za njim; Porthos se je naslonil na steber, in d'Artagnan, še vedno neopazen, na drugega.
Baš se je vršila neka propoved, in vsled tega je bila cerkev dobro obiskana. Porthos je porabil priliko in se zaljubljeno oziral po ženskah. Mousquetonovo prizadevanje je imelo vspeh, da Porthosova zunanjost ni razodevala njegove notranje pobitosti; njegov klobuk je bil p*č nekoliko slab, njegovo pero je pač nekoliko izgubilo barvo, njegovo vezenje je bilo pač nekoliko madežasto in njegove čipke na robih natrgane; toda v polsenci se izginile vse te malenkosti, in Porthos je bil Še vedno lepi Porthos.
(Dalje pride)
Zahvala.
Podpisani odbor bralnega društva »Svoboda* v Staremaelu izreka tim potom g. Mihu Skočirju, c. kr. stotniku v pokoju, nsjfskrenejo ' 2a« ; hvalo za društvu podarjene razne knjige, katerih je nad 30 kg.
V Staremseiu, dne 1. jan. 1904.
Odbor          '  "*""
Bralnega društva .Svoboda* v Staremaelu.
„Die Freisinnige Zeitung"
je socialno-proslornisleCe mlado-avetrljsko glasilo, ki zastopa  politično  konsolidacijo in gospodarsko prerojenje  Avstrije na podlagi narodne, verske in socialne
jednakopravnosti vseh državljanov.
V domači politiki zastopa list političen in socialen
napredek,
v zunanji pa brani in množi politično In gospodarsko moč državo. List »Freisinnige Zeitung* ni namišljeno liberalen, ampak stremi po sporazumljenju istinito prostomislečih elementov
vseli narodov in stanov drŽave.
Letna naročnina   po  pošti   znaša: za Avstro - Ogcrsko  12 kron;  za  Nemčijo 12 Mi»rk. Administracija listi „0ii Freisinni§f Zeltn-f"
Dunaj, IX. Pcrzellangasse 50. • Na zahtevo se pošlje list zastonj sa oglel
Odprto pismo.
Gospodu lekarnlčarjn
K. Germanu
v Belovaru (Hrvatsko.)
S pomočjo Vaše živi jonske esence sem popolnoma ozdravil od-svoje dol-^lotoo^^ezMr-Aa. kar-^sa^Vam tem potom najsrčneje zahvaljujem ter dajem splošno na znanje, da je Germanova življenska esenca najboljo zdravilo za bolezni v želodcu in proti hemoroidom (zlati žili).
Prosim Še 6 steklenic za svojega prijatelja.
Spoštovanjem se zahvaljujem
Ante Gregorič
c. kr. poštni poduradnik,
V Trstu, dne 11. dec. 1903.
:: :: :: :: :: :: :: :: ti n\
Gorica # Gorica
Hčtel
jri zlatem jelenu"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem Času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe, — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj»- pivo.
C. kr. notar
Dr. Marij Pascoletto
o tvori  svojo  pisarno  4   januvarja   1904.
v hiši št. 9. I. nad. v ulici Vetturini (bivša
pisarna pok. notarja Jos. Kavčiča.)
** Mizarska zadruga "¦¦><«
v Gorici - Solkanu
^rzzzzirzziZI    vpisana zadruga z omejenim jamstvom     " '
tovarna s strojeviiiin obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
• ^eh slogov
-                  ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.   .:.......::. ';:„..-.........—
Podružnica v Trstu Via di Piazza vecchia 1. Zastopstvo v Spljetu ter Orijontu.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
Veliko  zalogo  istrskega vjna
Fran Macarol - Sežana
Izvrsten nadomesU kraškega terana, kakor tudi vseh vrst Isterskih vin.
Cene nizke postrežba točna. ===== =   Razpošilja se na vse strani.
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimj =
= brizgalnicami
nove sestave, koje od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče Iretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Smekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovanj 11
Doslej je izšlo o zalogi „Goriške tiskarne fl. Gabršček"
u Ooricl
? knjig ,,0enca slovanskih pouesfij"
b a
I.  knjige.: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev .  na Poljskem. — 3. SlepČovodja. — 4.
Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Oeenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K 1*—
II.  knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji
dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost. — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaSka nevesta. — 7. Žywila ali moc domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hiljakih. ~ Cena . . . . K !•—
III.  knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar
pridem z vojne!« — 4. Pomladni mraz«.
— 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1*20
IV.  knjiga: 1. Rusinja. - 2. Prve rože. —
3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. —
5.  Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena                        .......K 1*20
V.  knjiga: 1. Lux in tenebris lucet. — 2.
Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu.
6.   Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1'20
VI.  knjiga: 1. Črtice z ogljem. —2. Ta tretja.
—  3. Poroka po pomoti. — Cena K 1*20
VII.  knjiga: 1. Bolnik. — 2. Dež. — 3. Svetla prikazen. — 4. Pripovedka o ošabnem Ag"ju. — 5. Stari oče Zahar. — 6. Go-rolomov. — 7. Strašna osveta. — 8. Dva sina. — 9. Zakaj ? — Cena K 1*20
»Venec slov. povestij« prinaša prevode iz ruščine, poljščine, 5eS5ine, slovašSine in srbohrvaščine. — Izhaja v nedoločenih rokih.
Kdor naroči po pošti, naj pridene 10 ui,t. zn po i^ino.
¦tw   Pošilja se jedino po povzetju ali naprej poslanim zneskom.   -**a
I na"zahtcuanje pošiljamo cenik naše knjižeune zaloge.
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi ae vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
vzajemno zavarovalna banka v Pragrl.
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine In kapitallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s viaskozl ¦lovnniir.o-Basro-lno uprava.
Vsa pojasnila d«]et
Seneralnl zastop v LJubljani, Segar pisarne so v lastnej banSnej hiši
Gtxpodskih ulicah štev. te.   ___
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode eenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.                    j
Dovoljuje Iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristaej
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu se naznanja, da se bode prodajal od novega leta naprej smodnik na drobno samo v prodajalnici Via Bo-schetto št. 7 in sicer vsak dan razun nedelje in praznika od 9—12 predpoldne. Na debelo se bode prodajal smodnik v velikem skladišču ob Soči samo ob pondeljkih in četrtkih od 12—2 popoldne. Pri naroČilih od 500 kg naj se blagovoli poslati znesek naprej,
C. in kr. glavna zaloga smodnika;
veščega zomljeknjlžnih poslov.
Karol Čibej
• c. kr. notar.
Karol -prasaH,
pekovski mojster in sladdifiar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu obcimtvu za tmogobrojna naroČila ter obljublja lolldn. postrežbo po jako zmernih cenah.
Kerševani & Čuk
v Gorici
v ulici Riva Castello štev. 4 (konec M\»\\i)
Priporočata slavn. občinstvu iz mosta in  z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokoles Is tovarne „Puch" ter drugih sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonatru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov.
Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z ozirom na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles toCno in dovršeno.
Posojajcva tudi dvokolesa.
Zahtevajte
v svoj prid vselej
pristno Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
samo v zavojih z varstveno zi ž» p uka   Kncippa  in  z  i Kaihreiner ter se skrbno izogibajte vseh   manj   vrednih   posnerakov.
Zahtevajte
moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih Id mnzIkallSnlh. predmetov, katerega pošilja zastonj in poStnlno prost«
Hrnns Konrad,
tvornioa  ur   in  eksportna   hiBa ¦•¦I it. 348.   — (Češko).
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadrega z omejenim jamstvom.
NaČofstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni šefi dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po 47,%.  Stalne vloge cd 10.000 kron dalje z odpovedjo l leta po 5 %. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila i na vknjižbe po 5l/,#, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, a Vs% uradnino. Glavni deleži koncem leta 57t%.
Stanj*  81.  dec.  1902. (v kronah): Članov 1S53 z deleži K= 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. — Posojil a 1,443.030*10 . _ Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St. 79.
Anton Pečenko
Vrtna ohca 8 — GORICA — Via Oiardinu priporoča pristna bala In Črna vina iz vipavskih,
furlanskih,
briških, dalmatinskih in Istorsklh vinogradov.
V Ameriko potujoči
Agenturo Zwilchenbart
v  Buchsu alt Baslu (Švica)
Vožnja čez morje samo 6 dni.
R.     Na vsako vprašanje daje se kretom poŠte in brezplačno odgovor in pojasnila.     -^
Dostavna na dom in razpošilja po železnim na v-e   kraje  avstro - ogerske   mnoarnije » solih  od 5S i':rov naprej. Na zahtevo paSUJa tudi uzor.n • i             Gen« sajara*. Pasflraifca poltena.
Naznanilo preselitve.
Podpisani naznanja slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele, da je
preselil svqjo gostilno
iz Gosposke ulice št. 19
v ulico Municipio št. 9.
Svojim rojakom se toplo priporoča mlani                              ' Fric Šimenc,
gostilničar.
Naznanilo.
D. Zalaznik, Kanfa-nar, preskrbuje že več let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in pošilja tudi malim odjemalcem naravna istrljanska vina po nizki ceni.
Stvarna pojasnila brezplačno. Narodna gostilna z prenočiščem v lastni hiši nasproti postaji.
Pokusite jih
in prepričali se bodete, da so postale Ilirske testenine
— ne vsled  reklame,  temveč vsled  posebno  finega
okusa, redilnosti in jednostavne priprave priljubljene
v vseli slojih.
Pazite na napis Ilirske testenine!
! ! ! Pozor ! ! !
Vsem, kateri bolehajo na želodcu  • • •
• •••••••in težkej prebavi,
daje gotovo
in povrača zrušeno zdravje
|p*jr* jedino pristna
Germanova zdravilna življenjska esenca,
katera je nenadkriljivo sredstvo in deluje z največjim uspehom pri vsih žel dčnih boleznih? kakor: slaba prebava, pomanjkanje teka, želodčna oteklimi, napihovanje, podrJgo« ranje, zgaga? zlatenica, omotica, glavobol, kri? itd, German ?va zdravilna življenjska esenca pomaga proti jeternim In sleznim t ole/.nini, proti liemerojdam, čisti pokvarjeno kri in izločuje vse nečiste sokove iz krvi.
Germanova zdravilna življenjska esenca odganja zastale vetrove in neznosne gliste, a onim, kater m povrpča izgubljeni tek in voljo do jedi, donaša mnogo za okrepljenje telesa!
Germanova zdravilna žlvlSan|«ka esenca pomagala ježe več ljudem, kateri so jako veliko potrošili za razna zdravil« brez uspeha, kateri se pomoči niti več nadjali niso.
Germanova zdravilna življenjska asanca pripravlja se iz blagodelujočih, povser« neškodljivih rastlinskih sokov, je jako pr jetnega okusa, tako da "a lahko uživajo tudi občutljive osebe, žene in otroci, kateri drugih zdravil jemali ne P)orejo.
Cena steklenici 1 K 40 vin , s pošto se ne pošilja menj nego 2 steklenici, za vozni ist in odpravo 40 vin. več, in to samo po povzetja ali v naprej doposlanem znesku.
Slavna zaloga kamor naj se vse naroebe nastavljajo
Lekarna „pri črnem orlu" K. German v Belovaru, Hrvaško.
{par* Znamenje pristnosti ima vsak zavitek tiskano ime tvrdke Ljeka na „k crnont orlu" K. Germana u, Betovarn. Zato išči izključno pravo Ge manovo zdravilno življenjsko esenco, in ako se ti ponuja druga, navad so bolja ati ravni tako dobra, ne vzemi jo, ako jo tam ne dobiš — naroči po pošti.
Dobi se povsod!
Schichtovo hranilno jedernato milo
z varstveno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •    Pri nakupu naj se pazi na ime ,,SchiCllt" in na gornjo varstveno  znamko.      0   #
Zastop na debelo: Humbert Bozzini -¦ Gorica.
Pfaff-ovi šivalni stroji
¦V 10 najooiji. ~Wm
To sliši kupec sicor o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je Šivalni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušeji raznih tovarniških strojev se prepričali, da so res Pfalfovl šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uveriii da se ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim.
ffaflovi šivalni stroji g&Lpo 10"Ielni dobi še vedno f faffnvi šivalni stroji SJZSŠSS? za domafo rab0 !n
'Sfaffnili  ŽlValni Strnil   3°PoseDno pripravni za umetno vezenje | 718111111 eliailfl olIUJI   (recamirenje) ter se poučuje brezplačno.
ffaffovi šivalni stroji St ^io" vsak0 tovamo |
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje.           j
laloga Ffaffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via MuniGipio štev. 1
SMINIG & DEKLEVA.
Fopravljalulca šivalnih strojev, drokoles Nunska ulica 14  j
Tr^o^ko-obrtr\a re^ijtroVar^a zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranil** vlog« obrestuje po 4%$,       večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube
obresti. — Renta* davek plačuje zadruga sama. Posojil« daje na poroštvo au* zastavo na  5-letno odplačevanje v tedenskih ali
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
letih. Fo zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stenje 31. avgusta 1903:
Oalail: a) podpisani.........K 1,210.300*-
b> vplačani......     ...    405.188 —
Dana posojila.........>  1,631.164'—
»laga................» 1,203.438-—