VSAK DELAVEC IMA PRAVICO POSTATI ŠTU-DENT. VPRAŠANJE NAGNJENJA IN SPOSOBNO-STI ČLOVEKA JE, ALI SE ODLOCI ZA DELO V TOVARNI ALI ZA DELO NA UNIVERZI. Vsi dru-gi razlogi so znaki socialno nepravične družbe, ki jo odklanjamo. Mi nismo v težjem položaju od študentov drugod po svetu. Toda DEJSTVO, DA SMO PRIKRAJŠANI ZA PRAVICE, KI USTAVNO SLEDE IZ DELOV-NEGA STATUSA OBČANA, JE V NAŠI DRUŽBI TEŽJE SPREJEMLJIVO, KOT KJE DRUGJE. POUDARJANJE IN UVELJAVLJANJE NEENAKE-GA SOCIALNEGA POREKLA POSAMEZNIH ŠTU-DENTOV NASPROTI PROLETARSKO ENAKO-PRAVNEMU STATUSU ŠTUDENTA — DELAVCA JE KONSERVATIVNO IN OGROŽA SOCIALI-STIČNO DRUŽBO. študent, ki izhaja iz bogate družine, se bo tej prednosti težko odrekel in tudi študent, ki je doma v revni družini, bi rad preko študija predvsem dosegel privilegiran status. študij sam je obema drugotnega značaja in je le sredstvo za dosego čisto drugega cilja. Čim manj naporov zahteva, tembolj je spre-jemljiv. Zahteva po priznanju takega študija kot dela je dvomljiva, dvomljivo pa je tudi samouprav-ljanje, ki temelji na takšnem »delovnem odnosu«. Ljubljana, 16. IV. 1969 ŠtevHka 13 Letnik XVIII ZAHTEVAMO DEKLARACIJO ŠOLSTVA, TO PO-MENI, ENAKOPRAVEN POLOŽAJ VSEH ŠOL, ENAKOPRAVEN DRUŽBENI POLOŽAJ VSEH UČITELJEV IN ENAKOPRAVNE MOŽNOSTI VSEH UCENCEV. DEMOKRATIČNOST IN FUNKCIONALNOST SI IZVORNO NISTA V NASPROTJU. TUDI PRI NAS JE TO NASPROTJE RAZREŠLJIVO, ČE JE NA ENI IN DRUGI STRANI UPOŠTEVAN JAVNI IN-TERES. UNIVERZA KOT TOVARNA KADROV ZA NAS NI SPREJEMLJIVA. ODKLANJAMO JO TUDI KOT SVETIŠČE PROSVETLJENOSTI. PRIPRAVLJENOST BOGATEJŠIH DELITI Z RE VNEJŠIMI, VOLJA RAZVITEJŠIH NARODOV, DA SE ŽRTVUJEJO ZA NERAZVITE — TO JE ENO NAJLEPŠIH IN NAJREVOLUCIONARNEJ ŠIH DEJANJ V SOCIALISTICNI JUGOSLAVIJI REAKCIONARJI SO TISTI ŠTUDENTJE, KI BOJ ZA DELOVNI STATUS POJMUJEJO KOT ZAHTE-VO PO VEČJI PRIVILEGIRANOSTI, KER V RE-SNICI HOČEMO POPOLNO NEPRIVILEGIRA-NOST. NE KRITIZIRAMO EKONOMIJE, NJEN POMEN ZA DRUŽBENI OBSTOJ JE NEDVOUMEN. KRI-TIZIRAMO ODNOSE, V KATERIH JE EKONO-MIJA VSILJENA KOT VSEOBSEGAJOČI IN NE-DOTAKLJIVI PRINCIP DRUŽBE. ZNANOST NE POTREBUJE OBLASTI IN NOCE NA OBLAST. NJEN INTERES STA DEMOKRA-TIČNOST IN SAMOUPRAVNOST, KER LE V TEM PRIMERU JE VELJAVA RESNICE ZAGOTOVLJE-NA. ^kateri univerzitetni ucitelji se se 3dno obnasajojcot plemiči in so še po-:bno plemeniti v mbdsebojni »kriti-«. znanost prehitro napreduje, da bi >ttverzitetni profesor se lahko ute-<:šal vecno avtoriteto znanja, in štu-j je postal preveč vsakdanje opravi-), da bi bilo mo2no nepoznavanje pe-\goške (delovne) metode nadomešca-r z mtsterioznostjo univerzitetnega tEDAVANJA. NE TERJAMO RAZUMEVANJA ZA VPRASANJA POLITIKE RAZVOJA ZNANOSTI OD TISTIH, KI NISO BILI TE SRECE, DA BI SE Z NJO SEZNA-NILI. KAR SO ONI RAZUMELI, JE MINILO. DA-NES ŠKODIJO ZNANOSTI V PRVI VRSTI RE-AKCIONARNI »ZNANSTVENIKI«. OSNOVNO VPRASAIJE DANASNJE STOPNJE RAZVOJA SAMOUPRAVLJANJA NISO POMANJ-KLJIVI VODSTVENI SISTEMI (management), AMPAK NA RAZNE NACINE OKRNJENA IX> SLEDNOST V IZVEDBI SOCIALNE REVOLUCI- volilna priloga — volilna priloga — volilna priloga — volilna priloga — volilna priloga POROCILO 0 PREDVOLILNI AKTIVNOSTI študentje smo se v letošnjo predvoUi-no dejavnost vkiljučila kat posebefn samo-upravni suibjekt družbe. Z vključitvijo y predvolilino dejavnost smo želeli poudari-ti pomen tiste smeri raevoja družbenopo-Kitičmega sistema, ki uveltjavlja skupščjne na vseih nivojih k*>t osrednje kvalificirane in reprezentafcivne samouipraviie organe. Na drugi strani pa smo želeli posebej poudariti samoupravni status visokošol-skih zavodov in izjamno odgovornost uni-veraLtetniih delavcev in študemtov za smer Jn tempo družbenega življenja. V vsebin-ski orientaciji smo podzkušali izostriti ti-Ste elemente volilnega programa SZDL, ki se nam add še posebej pomemben in v tem okviru aktualizirali zahteve po kom-pileflcsinean delovnem statusu študentov ter oflftale programske zahteve &tudemtskega gibanja. Zato je predvolilna afefcivnost študen- tov v prvi fazi bila usmerjena pred/vsem na predlog po samostojmi volilni enoti uni-verze. Ta predlog je bid z volilnim zako-nom onemogodem. Zato je grupa študem-tov nastopila pred republdško skupščino z zatotevo po samcfetojni kandidacijski araoti. Skupščina ta amandma po daljši raapravi ni sprejela. Volilni zakon pa je za študente prine-sel bistveno spremembo, da je za posJan-oa prosvetno kuilibuTnega zbora med dru-giim lahiko tudi iEVOljem redni študent vi-sokošoOskega zavoda in redni uč&nec srednje šole, ki ima to svojstvo po statu-tu šole. Seveda pa mora imeti aMivno vo-ldlno pravico, se pravi, da je star 18 let. Izvršni odbor Skupnosti študentov se je, v želji, da nas čdm več spcteobnih ko-legov zastx>pa v Republiški skuipščini, vključtil v predvoliJno akcijo. VOULNEGA PROGRAMA 1, — USTAVNE SFREMEMBE: omogo-Cajo skuipš6iind, da po svoji notoranjji struk-toiro, odmosu do občin, kakor tudi do po-sameznih področaij družibenega dola v večji meri kot dosiej postane osredniji tovaHficirara, poditično sarooetojen in ust-varjalen samoiupravni subjekt družbe. Po-udarjen fimlkcdonalni princip v volitve-nem sMemu in delegatski sistem kot me-toda dekraunja republiške skujpščine odpi-rajo več^je možnosti delovnim ljudesn iz gospodarsfcva, prosvete, kuslitnu-e in znano-sti, zdravstvemh tn družbenih služb, da pridojo uoiijovi družbeni interesi ter po-trebe rassvoja teti detjavnosti neposredne-je in ceJovii^je do izraza, da se v skup-Sčini enakopravno obravnavajo specilične potrebe nosilcev posamezaiih faz in ravni združenega dela in da se objektivna pro-ttelovja razrešujejo predivvjem v sdruipšSin-fiikem sistemu na detomasamoupravru <»novi. Univerzalnost samoupravnega siste-m& in sbupščina kot oerednji, kvalificira-ni, odgovomi in iniciativni politični dejav-n& krepi notranjo enotnost &'cwenske družbene stoupoosti na samoupraTmito te-meljh in prispem k dfeiamičnemu in v več- ji meri c«rgansikeinu usikJajevainiju posamecr-nih področij in dejavnosti. Sestavni ded teih šdrših procesov so tu-di pxizadevain3a uaiverzitetnih delavcev — profesonjev in študemtov, da se v sestavi repobdiške skupščine uistrezneje issrazi ob-jektiven pomen in odgovornost univerze (visokili itn višjih šol) kot osrednje nacio nalne zmamstvene, kulturne in pedagoške ustanove. Preko svojth predstavnikov po-slancev in z neposrednim delovnim pove-zovanjem z vsemi fazami iagrajevanja in iBvajanja dmžbene politike v skupščini se bo zagot»viila vefija sbrokovnost, avtemtič-nost, univerzalncsit in družbemo poliitiona učdnkovitost skupš^inskega sistema na eni strani, visokošolski zavodi pa bodo preko poudarjenega statusa mogli učinko-viteje vplivati na smer in tempo družbe-nega razvoja, na medsebojno povezovanje družbene politike in znanstvenih spotsnanj na drugi sta-ani. Z delovno integracijo viso-košolskih zavodov v samoupravni sistem na vseh ravneb družbene organiziranosti se bo pospešil proces medsebojnega vpli-vanja, dogovarjanja in povezovanja viso-košodske^a sistema zjnanstveno-razislkoval-nega dela in djružbene prakse. RAZVOJ DRUZBENO-POLITICNEGA SISTEMA Temeljno vprašnje družbeno-politič-nega sistetna samoupravne družbe je de-janska družbeno ekonomska in politična moč vpliva odločanja in kontroJe delov-nega človeka v vseh bistvenih problemih družbenega razvoja, v vseh fazah politič-nega procesa. Odklanjamo birokratkso manipulaoijo, diktaturo elitnih struktur v pogojih anarhičnih dmžbenih odnosov. Politični sistem mora amogočiti dejansko in nepa&redno upravljanje delovnih ljudi v vseh fazah družbenega produkcijskega procesa in v vseh sferah družbenih odno sav. V tem smislu je tudi intelektualno delo faza združenega dela, kar mora pri-dobiti tudi ustrezni dnižbeno ekonomskl lxi pravnopolitični izraz. Za raavoj družbe-no-politi<5nega sistema na samoupravnih asnovah so še posebej pK)membni nasled-rnji elementi: — krepitev principa neposrednosti v silstemu socialisti6ne demokracije v na-sprotju s tendencami poditičmo — posred-niške demokraoije; — uveljavljanje dejanske materialne vsebine socialističnega demokratizma na-^>roti »samoupravnemu« formalizmu; — odgovornost kot koristruktrmi ele-ment samoupravnega sistema; — univerzalnost samoupravnega siste-ma in v tean sklopu uveljavljanje delov-nega statusa studenta; — znanstvena utemeljenost politiike in u&tvarjalna vloga znanosti v usmerjanju in preverjanju družbenega razvoja; — demokratizacija kadrovske politike; — socializacija sredstev množičnega ob-veščanja; — demokratizacija sistema komttnicira-nja s stališča samoupravnoisti družbenih struktur; — dTužbeno-politično združevanje in or-ganiziranje s stališča potreb samoupravne politike v sodobnih pogojih. Od stopnje neuveljavljenosti teh kon-stiifcutivnih elementov političnega sistema ye odvisna njegova dejanska družbena vse-bina, stopnja samoupravnosti družbenih odnosov. ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV V OKVIRU SOCIALNE PROBLE-MATIKE PRI NAS V oitoviru posipešeinih razprav o social-no adravstveni palitiki pri nas sirto vide-ležend tudi šbudentje kot specifična popu-lacdja, spedifična po poklicu, starosti in obolevanju. Dej&tvo, da iimamo vse te specifičnosti, zahteva tudi specifičen pri-«top k reševargu položaja študeotov v o&- viru socialnega zavarovanja. Dokončna re-šitev zdravstvenega varstva na podlagi statusa študenta predstavlja tntegralm deJ v reševanju položaja študenta v naši druž-bi. Delna rešitev, do katere je prišlo v za-četku letošnjega leta, z ozirom na obst-oje-če pravne predpise o socialnem zavarova-nju pri nas ne predstavlja dokončne re-šitve. Pričakujemo, da bo do tega prišlo v skladu z dogovorom z odgovomimi repub-liškimi organi do konca letošnjega leta. Naša pričakovanja so naslednja: 1. Enotino zdravstveno varstvo študen-tov na podlagi stafcusa študenta; 2. Zbiranje sredstev iz vs^i treh virov (komunalni zavodi, univerza in študenti) pri Skladu na univerzi; 3. Večje samauipravne pravice pri raz-polaganju s temi sredstvi in organizaclj zdravstvenega varstva za študente; 4. Samostojnost adravstveraega zavoda za šfcudente {sedanjega dispanzerja za šfcudente) ali določitev posebnega statusa te u&tanove v akvini adravsfcv z vso bru-talnostjo uresničila na ČSSR,. štmdentje se bomo skupaj z vsemi delovrnmi liud-mi naše dežele upirali poskusom, da sd taka in podobne teorije (prakse) nadene-jo socialistiono krinko. Uspehi in napre-dek jugoslovanskega samoupravnega soci-alizma pomenijo na.jmočnejšo oviro takim psevdosocializmom in rapostavljanje i2?vir-nega socialističnega obraza. ' V zainteresirani mednarodni &ituaciji, ko si blokovske inšititucije še vedno razde-Ijuijejo, podelju.iejo in »ščitijo« ma.ibne na- ¦ rode, podjpiramo ter vkljudujemo v vsa tista prizadevanja, ki krepijo obratnbno sposobnost skozi osveščanje delovnih lju-di o naravi sodobne vo.me m konceptu vsesplošnega Ijudskega odTX>ra, ki ga bodo jiigoslovanski narodi razvili v odporu zo-per vsakega mo^žnega okupatorja. Prispe-vek študentov v teh pripravah vid>rno v zraščanju stalnega in po-klicnega voja-škega faktorja z l.judskim, v krepit^H fi-zičnah sposobnosti mJade genejracije. V na-šem univerzitetneim prostoru pomeni to. da se iaboljšajo m raizširiio imožnosti za rekreati/vno udei.s-tvovanje štiidlentov Cinve-stiranje v Sportne objekte). pat>ulariza-cija tehničnih zsnanj (dkrelTirf-ac+ in ^n^ristvenost kot osno-vo za svojo integriteto. PERSPEKTIVE SLOVENSKE DRUŽBENE SKUPNOSTI (slovensko nacionalno vprašanje) 1. V sdovenski ipolitični zgodovini je ge-slo o nacionalni emancipaoiji večlkrait ^liu-žilo kot demogoška fasada. Samo če pogle- damo jpolitične načrte slovemskega lilbera-lizma, iahko opazimo, kako »narodnost« služi kot zad«ji iagovor, ko vsi drugi po-litičmi programi prapadejo — narod je po-lifcikoim konca 19. stoletja rezervno orožje, ki naj bi nadomestilo razredino pogojene in buržoaziji imenentne zahteve, ki se zsa-radi nenačetoosti dn pragmatiama ne mo-rejo uretsničiti. Tudi lahiko opazujeimo, ka-ko se narodna efciketa prilepi še na druga gibanja, ne samo na meščanaka, ki so do nje že zaradi ogroženosti nemškega kapi-tala uipravičena. Kako vkljiiditi problem nacionalnosti v sodoben marksističen pro-gram? Vsekakor velja za mariksiste, da ta problem rešujejo znotraj širšega — eko-nomsko kudtumega programa. Današnjja stapnja ©kanomsikega razvoja nujno pre-maguje ozke nacionalne meje, zbližuje na-rode in vključuje človeka direktno v meha-nizem svetovnega goapodarstva (Kardelj). Zavetst o skupnasti ekononnskih intere-sov prerašča nacionalne meje in saga na mnogo širša področja. Jasno pa je in še posebej znotraj svobodne federacije, kot je Jjgoslavija, mora postati jasno, da ne more biti govora o nasiLnem spajanju na-cionalnih kultur, jezikov ... č&tudi ni mo-goče zaustaviti nekaterih naravnih, spoin-tanih procesov, kot je zbliževanje in opla-janje kultur, privzemanje korisbnih dosež-kov kultur sosednih narodnih skupno-sti. . . Kot je jasno iz najnovejše zgodo-vine, ekonomija vedno bolj povezuje po-samezne nacionalne skupnosti v šiirše (izvennacionalne) integrativne strukture. Vaporedno s spodbujanjem nacionalne produktivnosti tn integracije nacionalnih energij v širši, evropski in svetovni pro-&tor mora iti tudi akcija za enakopravno nastopanje narodov — predvsem v eko-nomskem smislu. Narod je politično ena-kopraven tudi ekanomsko oz. če ga eko-nomsko ne i^korišča nobena tuja sila (Kar-delj). 2. Gre za definicijo moderne nacional-ne skupnosti Eleonenti, ki jih je treba upoštevati so naslednji: a) politična emancipaoija naroda b) ekonomska emancipacija naroda c) pripadnost širšim političnim in eko-nomskim strukturam, salidarno nastopa-nje v političnih in ekonoms.kih vpraša-njih, aktiven in kritičen odnos do ureja-nja palitičnih in ekonomskih zadev zno-traj teh širših strviktiir d) dejstvo, da je nacionalma skugpnost rezistentna šele takrat, kadar dokaže svo-jo vitalnost izven svojih meja e) kultura ni edini nosilec nacionalne zavesti (modemega naroda), temveč le kon-struiktivni element, ki lahko deluje progre-sivno ali pa celo zaviralno — v smislu re-generiranja starih nacionalističnih kon-c&ptov f) napihovanje »narodnosti« pri neka-terih, ki skrivajo za takšnimi parolami druge politične ambicije — »narod« je spontana, ne pa militantna politična vo-lja. Preveliko poudarjenje narodnosti bi pripeljalo do šovinizma in obrabljenih ter nevarnih političnih konceptov, ki bi pozabljali na ekonomske in realne poli-tične odnose g) vloga, ki jo lahko igra »narod« pr? odpravljanju etatizma, je izredno kompli-cirana; — problem republiškega etatizma — problem zapiranja v lastne — naci-onalne sfere, omejenost... 3. Kultura naroda je vitaikia, če dokaže svojo kvaliteto zunaj nacionalnih meja.... nujno je povezovanje revialnega tiska, za-ložb, znanstvenih instituoij — s podobni-mi strukturami v jugoslovanskem, evrop-skem in svetovnem merilu. Specifičen je problem kulture kot kul-ture malega naroda, z majhnim potrošaiim zaledjem. Ne sme nam iti za koinpletno garnituro kultumih institucij, čeprav so slabe, gre za živo ustvarjalnost in kvalite-to, ki morata biti deležna večje podpore. Gre za odpiranje možnosti tistim sferam in tiEtim STnerem, ki 'iveljavljajo najspo-sobnejše poglede na umetnost, znanast, znanstveno kritiko. Poezija kot lepilo naroda je iluzija. Po-ezija in kultura v celoti morata iz službe pri narodu, zastaviti si morata vprašanje o svojem položaju nasproti svetovni poe-ziji in kulturi če nacionalni element edini oonogoča neko kulturo, naj ta pro-pade. illWIIIIH«IIIIIHIIItWK(HWIII«llllllillllll!IWIIIiiHH1HIHlWIIIIHI!IHIilll)IIHHlllimilHI(««!IIHIIHIP^ PREDSTAVLJAMO VAM STUDENTSKE KANDIDATE ZA RE-PUBLISKE POSLANCE lWIIH!ttlllllHIWHIWIIIIIIHIIIIItlliniH!l!l(tlllillllll)WIHin!l((((l)lll«)IIIIIHItl!WIIIIIIIIIIIIIIII«lt^ MARJAN HRUŠEVAR Med kandidati za socialno zdravstveni zbor republiške skupščine je tudi Marjan Hruševar, študent petega letnika medicin-ske fakultete. Marjan je referent za zdrav-stvo pri Izvršnem odboru organizirane skupnosti zveze študentov v Ljubljani ter je sodeloval tudi pri izdelavi zakona o zdravstvenem varstvu študentov. — Kaj naj bi bilo vodilo tvojega volil-nega programa? — Izhajam iz študentskih zahtev, ki so na tem področju aktualne, to je zdravstve-no varstvo študentov na osnovi statusa študenta. Projekt za to je že izdelan, po-trebni so le še manjši dodatki, ki pa same ideje ne bi bistveno spremenili. Zavedam pa se, da je to le ena točka programa, ker tne bo kot poslanca ali kot neposlanca vezalo dejstvo, da izhajam iz zdravstvene-ga področja, na tem področju pa je dela dovolj. če bi bil izvoljen, bi se spreme-nili le efekti dela, ker bi lahko ta svoja stališča zagovarjal na najprimernejšem me-stu in v najbolj avtentični obliki. — Katere pa so naloge, ki bi jih bilo treba v okviru socialno zdravstvenega zbora nujno rešiti? — Bolj kot o konkretnih nalogah je treba govoriti o načelnih stališčih, po ka-terih bi se ravnal, in ki bodo morebiti vodile moje poslansko delovanje. Pa vse-eno naj naštejem nekaj osnovnih nalog, ki čakajo ljudi, ki delajo na socialno zdravstvenem področju: — čimbolje je treba izdelati republiški zakon o socialnem zavarovanju; — organizirati socialno zavarovanje na tak način, da bo omogočilo razvoj zdrav-stva do tiste stopnje, ki je v dosedanjem družbenem razvoju nujna; — nujno je treba rešiti vprašanje t. i. neproduktivnih skupin pTebivalstva, s či-mer mislim na vprašanje otroškega var-stva, socialno zdravstveno vprašanje štu-dentov, upokojencev itd. — dokončno je treba rešiti vprašanje kliničnega centra v Ljubljani, specializiran-nih bolnišnic v Sloveniji. Eno pomembnih vprašanj je tudi položaj medicinske fa-kultete v našem zdravstvu, njena vloga, študijski program z izdelavo profila mla-dega zdravnika; — dokončno je treba izoblikovati sta-lišče do zdravljenja tujcev v naših usta-novah. Seveda je nalog, ki čakajo poslance socialno zdravstvenega zbora še mnogo več. — Na zadnjem zboru študentov smo govorili tudi o vprašanju kmečkega za-varovanja. Kaj meniš o tem? — Kmete je treba vključiti v delavsko zavarovanje, oziroma jim dati pravice, ki jih imajo delavski zavarovanci. Oblika zavarovanja, katero smo izvajali doslej, je do neke meje diskreditirala njihovo delo. Tako torej Marjan Hruševar. Naloge, katere je nakazal ,so res potrebne rešitve, vprašanje je le, če jih bo lahko reševal kot poslanec socialno zdravstvenega zbora republiške skupščine. BORIS DOLNICAR Boris Dolničar je študent drugega let-nika VšSPN, njegovo izvenšolsko delovno področje pa je prosveta. S tem svojim znanjem je tudi sodeloval v komisiji za statute pri Izvršnem odboru organizirane skupnosti študentov. Na letošnjih volitvah je kandidat za kulturno-prosvetni zbor republiške skupščine. — Izmed vseh področij, s katerimi se ukvarja ta zbor republiške skupščine, sem najbolj seznanjen s problematiko šolstva, niso pa mi tudi neznane težave kulture in znanosti. Ce bi bil izvoljen, bi se kot mladi predstavnik zbora zavzemal za čim-prejšnjo vskladitev celotnega vzgojno izob-raževalnega sistema v Soveniji, kot štu-dentski predstavnik pa bi se zavzemal za ureditev visokošolskega izobraževanja in za čimbolj učinkovito izpolnjevanje skle-pov o racionalizaciji vzgoje in izobraže- vanja: čimprejšnjo sistemizacijo delovnfli mest na visokošolskih zavodih, maksimal-ni 30 urni »obremenilni teden« za študeiv te, večji poudarek praksi in s tem v zvezi inetgraciji gospodarstva z visokošolskiml in ostalimi zavodi, modernizacijo samega pouka. — Kaj pa na področju kulture in zna» nosti? — Tu se mi zdi zlasti poudariti, da Jo to naš širši družbeni problem in ne 19 problem posameznih xistanov in organiza-cij. Zato je potrebna čim jasnejša uredi. tev financiranja kulture in znanosti. ZdaJ daje Slovenija v zvezni sklad mnogo ve^ kot pa dobi, in ta vsota, katero dobi, Je mnogo manjša, kot jo dobe druge repulv like za to dejavnost. Vsekakor bi bilo po-trebno tudi na tem področju večje med-nacionalno sodelovanje. Ko govorimo o izgrajevanju izobraže-valnega sistema in kulturi, pa ne bi smeli pozabiti tudi na pomoč našim Slovencera v zamejstvu. Zavedati se namreč moramo, da so tudi oni slovenske narodnosti, del slovenskega naroda. DUNJA OBERSNEL Zdaj moram pač priznati, da se je tudl z dekleti včasih pametno pogovoriti o pametnih stvareh, še zlasti zato, ker imajo jezik navadno dobro namazan in jim ne zmanjka sape. Moj starl profesor jim je pripisoval celo precejšnje govorniške spo-sobnosti in tako lahko Dunjo, študentko četrtega letnika medicine v Ljubljani, mir-no priporočimo za republiško skupščino. Za poslanskega kandidata v socialno-zdrav-stveni zbor so jo postavili v občini Cente«. »Doslej še nisem imela vodilnih funfe-cij,« je skromno povedala Dunja, »za kai> didatko pa me je letos predlagal IzvrŠnl odbor skupnosti študentov ljubljanskih v> sokošolskih zavodov, katerega članica scm bila.« Nisem si mogel kaj, da je ne bi pov-prašal za mnenje o besednem boju dolfr tor-zdravnik. »Naravoslovne vede so me od nekdaj zanimale; odločila sem se za študij medi-cine, ker v tem vidim najbolj humano pot uveljavljanja v naši družbi. Kar se .doktorstva' tiče: hočemo le dosledno foi»-mulacijo svojega bodočega naziva. Tako kot so na primer drugi diplomirani inže-nirji, imamo mi pravico do naslova dok-tx»rja medicine za razliko od naziva ,dok-tor znanosti'. Prepričana sem, da imamo pravico do tega.« Dunjo sem pravzaprav »snel« na sestan-ku IO skupnosti študentov in poslanskih kandidatov, na katerem so razpravljali o volilnem programu. Tisk zadnje čase bolj ali manj na dolgo in široko predstavlja programe posameznih kandidatov, od ka-terih so nekateri že na pragu univerzalne vseobsežnosti. Kar se kandidatov za so cialno-zdravstveni zbor tiče, so na tapeti navadno naslednje obljube: urediti social-no zavarovanje kmetov, študentov, vskla-diti pokojnine z rastjo življenjskih stro-škov, uspešneje reševati vprašanje otroške-ga varstva... Simpatičnega dekleta, kot mi je Dunjo predstavil kolega, zato nisem spraševal po njenem programu, saj gre vedno za podobne stvari, v tem primeru pač s poudarkom na študentskih težavah. »V teh reformnih letih je čas že tudi za resnično reformo naše in menda kar vseh jugoslovanskih univerz: študij je tre-ba intenzivirati! To je zaenkrat največji problem našega študija, ostali so navadno bolj formalni, često izhajajo iz prvega. študij bi moral iti bolj v korak s časom, tako kot gre po drugih evropskih državah in v Ameriki, pri čemer moramo Slovenci upoštevati tudi svoj specifičen položaj. Si-cer pa je tako: s postavljeno zahtevo se vsi strinjamo, a kaj, ko so finančna sred-stva vse preveč omejena.« Res je, Dunja, čeprav je res tudi, da vsi študentje upamo na skorajšnjo spre-membo (na bolje, seveda) takega, ponekod skoraj klavrnega položaja. REALNOST IN UTOPIJA (STUDENTSKl NEMIRI V JUGOSLAVIJI -JUNUA 1968) II. nadaljevanje AVTENTIČNOST »SOCIALNEGA PROGRAMA" Zaključek je torej, da je socialno-sta-tusna diferenciacija edini pravi vzgib za politično aktivnost študentov. Ce nekoliko lirše opišemo te dlferenciacije, da bi po-tem lažje razsodili o krivici deprivilegi-janih, ki da jih bo pripeljala na čelo po-ftične kritike, se nam razkrijejo pravzap-»v zelo pestre razlike med študenti in -katera je pomembnejša, bi težko sodili. Se vedno je prav, da najprej omenimo premoženjske razlike. Glas revnejših je $icer zelo oslabel, še celo pa je izpadel lz konteksta običajne Študentske diskusije. Ltudentskim voditeljem je argument rev-plh še vedno pogosto pri roki, ko je treba Btemeljevati zahteve o socialnih podpo-jah, dotacijah (ali kakor že to imenuje-mo) študentom. Toda sami so vse bolj f zagati, ker jim zmanjkuje statističnih . dokazil. Premoženjski nivoji so se v sa-Ojih študentskih domovih tako bistveno i&ašli, da tudi tukaj ne moremo več go-uariti o »bloku« revnlh študentov. Teh iorej na univerzo kratkomalo ni več, ozi-poma jih je vse manj. Ukrepi, ki bi zajezili ta proces, so zelo cedki In nepopolni. To je konec koncev fehko tudi indikator prikrite narave sploš-06 družbene stratifikacije. Običajno na-paCno tolmačijo stališča mladine o tem ^prašanju, čeS da 00 očitno naravnana na »uravnilovko« in preko tega k avtoritar-iiemu političnemu sistemu, ki nima nič ikupnega s samoupravljanjem, le manj z delitvijo po delu. Neprestano namreč za htevajo določitev nekakšnih »norm«, ki imajo najprej socialno etični smisel, šele po posebnih kombinacijah in po indirekt-ni poti tudi ekonomskega. Izhodišče vrednotenja pa je tukaj dru-gafino. Gre za startne osnove, ki nimajo ničesar opraviti z delitvijo po delu. No-penega principialnega opravičila ni, da od dveh mladih ljudi v enakih sposobnosti in Oagnenj eden nadaljuje Studij na univerzi, drugi pa tega — zaradi neke delitve po delu, recimo —, ne more. Prvi je deležen rente, ki je takega ali drugačnega izvora, vendar je v tem primeru samo renta, dru-$i, brez svoje krivde, nima ničesar. Pred-nosti tistih z rento se stopnjevano poglab-IJajo — prav tako, kakor usihajo možnosti onih, ki ne podedujejo ugodnega material-nega položaja. Temu bi se dalo učinkovito odpomoči, 6e bi večina, ki »rente« ne premore, imela v odločujočih organih dovolj velik politični vpliv, da bi si izposlovala socialno podpo-ro. Da temu ni tako, kaže nepregledna množica konkretnih primerov: nerazgle-danost, nekomunikativnost, zanemarjenost itd. otroka revnih staršev, ki ga brezpo-gojnOiin zanesljivo (ni rešitve!) vodl k »labemu učnemu uspehu. Bogatejši otrok je deležen poleg redne še drugih vzgoj: glasbene, Ukovne, tujl jeziki itd.; vse te vzgoje so drage, nl papustov, še manj ^rezplačnih možnostl. V večini podjetij MpeaOH nifio detefcu otcoci revnih delav- cev (ti bodo srečni, če bodo dobili za-poslitev po obveznem šolanju), pač pa otroci vodilnih delavcev. še in še bi lahko naštevali in ob vsakem posameznem pri-meru bi lahko povedali, kako in iz kate-rih virov bi se ga dalo rešiti..., če bi tisti, ki lahko, to tudi storili. Tisti pa, ki to z interesom sprožajo, nimajo kon-kretnega političnega vpliva, zato je njihov napor jalov. Ker je temu tako in je ta mladina prevečkrat izigrana, se na koncu obrne k »pravičnosti« državnega zakona, k »uradnemu inšpektorju« in k »avtori-tativnemu«, »poštenemu« političnemu vo-ditelju. Seveda ni bilo zato nič presenetlji-vega, da je Vida Tomšičeva na nekem plenumu CK, ko je tekla razprava o mla-dinskih vprašanjih, ugotovila: »če pa po-gledamo, kakšna atmosfera se ob teh vpra-šanjih danes ustvarja pri nas, je to at-mosfera etatističnega reševanja mladinskih vprašanj«. Ali so študentje, ki so tako socialno dramo izkusili, utemeljeni nosilci študent-ske politične akcije? Opraviti imamo s tipično razredno raz-delttvijo (posebej) srednjih šol. Za ene je primerna »klasična« (gimnazijska) iao-brazba, za katero Je razmeroma dobro poskrbljeno, za druge pa je umestna »re-alna« šola — vajenska, tehnična itd..., ki pa so deležne bistveno manj dmžbene skrbi. Preko 80 odstotkov slušateljev »re-alnih« šol je delavska in kmečka mladina. Abiturientom večine teh »srednjih« Sol (kajti po rangu so vse srednje) je zaradi samega nivoja šole (ki pa je rezultat ma-terialne revščine, slabe kadrovske zasedbe itd.) zaprta pot v nadaljnje šolanje. Med drugim jim seveda tudi univerza postavlja posebne sprejemne pogoje. Ali morda 20-pet ni res, da so zapostavljene srednje Šole za svoj položaj krive toliko, kolikor zopet izpadejo iz interesa tistih, ki raa-polagajo s političnim vplivom. In, ali so študentje, ki so bili na ta način prikrajšani, pa so se vendarle doko-pali do univerze, utemeljeni nosilci štu-dentske politične akcije? Neenakomerna razporeditev študentov po siovenskih pokrajinah, pri čemer se njihovo število manjša z oddaljenostjo od Ljubljane, kaež po eni strani zaostajanje teh predelov, njihove provincializacije, po drugi strani pa tak razvoj perspektivno onemogoča nujne spremembe v družbeni strukturi samih teh pokrajin. Gre pa lahko tudi še za nekaj drugega. študentje iz teh predelov prihajajo na uni-verzo kot provincialci, kot subkulturni ljudje, ki so ta kompleks v preteklosti praviloma izgubili, ki pa se jim danes, zaradi večinske prisotnosti Ljubljančanov, stopnjuje do — z ničemer utemeljenih — meja. Mnogo je primerov, ko je bil to edini razlog za konflikt med skupinami Studentov. Tudi vse pogostejše odhajanje fitudentov iz teb predslov aa zagrebško ali kako drugo unlverzo Je simptom tega stanja. Ali torej študentom, ki so na osnovi take svoje izkušnje kritično motivirani, po-tisniti v roke zastavo študentskega poli-tičnega avantgardizma? Vse očitnejši postaja pojav zapiranja profesionalnih struktur. V oči bodeta slo-venska arhitektura in medicina. Ne vem, ali je taka diferenciacija že tradicionalen pojav v teh dveh strokah ali je to nekaj Čisto novega; vsekakor je bistveno zavrta profesionalna gibljivost, ki je garancija kvalitete in demokratičnih odnosov v sa-mih strokah. V obstoječi atmosferi pa se delavski in kmečki otroci »svobodno« od-rekajo tema dvema poklicema, ker pač to ni posel za njih in v njem ne bi »uspeli«. V »odnosih« (ne upam si napisati, kaj pomenijo narekovaji), ki prevladujejo v obeh strokah, so njihove šanse res skrom-ne. Morda pa to »samoobnavljanje« posto-poma postaja karakteristika vseh strok. S tem se tudi veča število študentov, ka-terih odločitev za vrsto študija tudi za-radi tega ni bila svobodna in to pušča v njih usedlino krivice. Ali so ti študentje potencialni radikali našega političnega prostora? Na splošno ima sredina, ki bi ji po vsem tem pripisali zmožnost eksluzivne politične opredelitve, svojo specifično raz ličnost v tem, da je socialno selekcioni rana. Samo vprašanje socialne diferenci-acije je tudi njena osnovna preokupacija. Ali drugače, tisti, ki bi jih hotel prebuditi k politični akciji, bi moral svoj poziv utemeljiti izključno in samo s socialnim programom. Na videz je uspeh takšne akcije zelo verjeten, ker se njeni akterji lahko skli-cujejo na svojo lastno dramatično socialno izkušnjo in jih kompleks deprivilegiranosti sili k radikalnosti. Toda tudi socialni pro- grami so imeli doslej začuda malo od-meva in praktično nobenega uspeha. Raz-ne parole, ki so se lzoblikovale v različnih vznemirljivih situacijab in ki naj bi bile socialnega značaja, so v večini tako eno-stranske, da jih pravzaprav sploh ni mo goče šteti za socialni program. Lahko bi tudi dvomili o tem, v kakšnem smislu je socialni program sploh sprejemljiv za sredino, ki smo jo opisali. Manjka nam namreč odgovor na bistvenejše vprašanje: zakaj pa so t; študentji sploh na univerzi? Z isto utemeljenostjo, s kakršno smo sodili, da so bogati študentje na univerzi zato, da bi z znakom diplome zadržali svoj privilegiran družbeni status, lahko sklepamo, da se reven študent vpisuje na univerzo predvsem zato, da bi preko znaka univerzitetne diplome svoj deprivilegiran položaj privedli v privilegiranega. In prav lahko (in na žalost) je to ves avtentičen »socialni program« in vse drugo iluzija. Ce se bo kdo našel, ki bo zbiral argumen-te za to hipotezo, mu bodo hvaležno slu-žile silno hrupne zahteve študentov ne-katerih fakultet, da se jim priznajo ne-kakšni posebni akademski nazivi. Kaj je to drugega, kot špekulantsko poudarjanje zunanjih znamenj, s katerinni bi bil omo-gočen dostop v višji status. brez delovne legitimacije. Ravno ta delovne legitimacija mora biti izhodišče študentske poiitične angažirano-sti. »Socialni program« namreč nenehno razdira študentsko sredino in to na osnovi različnosti socialne preteklosti, »študij-de-lo« pa nakazuje istovetnost perspektive vseh študentov. Junijski dogodki tega pre-obrata eš niso nakazali. (Se bo nadaljevalo) Franci Pivec 0 NAŠI VESTI - RARO JE Z NJO? (Misel za ta članek me spremlja že skoraj ono ]e-to, točneje: od julijskega bivanja v Pragi, ko sem se ob akcijah čeških Studentov, ki so po cestah pob^rali prispevke zoper veliko lakoto 6rnih ljudi v Biafri, za-vedel slovenske apatičnosti in nerazumljivega molka v zvezi z dogajanjem v tej afriški deželi. Tudi čla-nek, v glavnih obrisih, je precej star. Vendar me je vseskozi zadrževala bojazen, da stvari ne razumem prav, da vzporejanje med Vietnamom in Biafro in na-šima reakcijama nanju ni tako preprosto, razvidno, da bi iz tega lahko sklepal o prezrti oziroma izginu-li vesti. Ob vedno teže razumljivem molku slovenske javnosti ob vojna v Biafrd, še predvsem pa ob molku naših političnih voditeljev, pa sem sklenil, da ga ob-javim, ne kot sikiop dokončnih trditev, atnpak bolj kot izhodišče in poziv k razjasnjevanju položaja. Da morda skupaj poskusimo dognati, kaiko je s to našo vestjo.) 2ivi in umirajočl Vietnam — naša vest Gornji verz C. Zlobca, vzet iz cikla pesmi Viet-nam — naša vest, priobčenega v lanskoletni majski, Vietnamu posvečeni številki Sodobnosti, sem vzel za nekakšen moto k temu razmišljanju predvsem zato, ker se mi zdi, da najbolje označuje položaj, v kaktš-nem smo se Slovenoi znašli, kadar je bilo govora o Vietnamu in ameriški agresiji v tej dežeM. Hočem re-či, da so se vse oblike naše uradne in dovolj prokla-mirane obsodbe ameriškega divjanja v Vietnamu do gajale tudi v območju vesti, da je bila naša vest ti-sta, ki jo je bilo zasleditd tako v izjavah političnih vo-diteljev, ki so obsojali kapitalistiono državo, ki suro-vo in samovoljno dušd narodnoosvobodilni boj, kot tudi v čustvenih zapisiJi, nastalih iz osebne pretrese-nosti nad tragedijo naroda. če ob tem ne pozabimo še člankov, ki so s sociološko znanstveno mislijo iska- J. P. SARTRE NAŠA POSLEDNJA SVOBODA Medtem ko nam ustvarjajo pozabljenje, kakorko-li z napihnjenimd senzacijami ali frazami o tragedijaii potopljenih ladij, o požarih v velikdh blagovnicah &V o smrti vaznika osebnega avtomobila, sovražnik pre-ži na nas. Ko tako živimo z neko zanesljivo navado pod bombami, se le včasdh zavemo, da nas je preva-ralo čustveno, toda premalo poučeno srce. šele takrat se zavemo, zakaj nam ponujajo grozljive, toda nene-varne tragedije, namenjene občrfnstvu za vsakdanjo zabavo. Prevarali so nas, trideset let je tega, v španiji. Prevarali so nas v Auschwitzu in v Dachauu. Prevara-li so nas v Hirošimi in Nagasakiju. Vedno, kadar ubijalci namerijo na nas svoje orož-je, prosijo, da bi pogledali vstran. Milijond med nami so bili umorjeni na ta način, nmorjeni v hrbet, medtem ko so si prizadevali videti na nebu prijkazen devioe Marije aJi v Jezeru Loch Ness slovito pošast. Toda danes nimamo nobene pravice več, da bi se izgovarjali na presenečenja. Naša edina doJžnost je, da gledamo stvarl takšne kot so, v očeh vietnamskih otrok v zakloniščih aili v požganih vaseh, y očeh od napalma iznakaženih žena, v očeh pohabljenib. star-cev in stark. Ostatd človeško bitje v teh nečloveškah razmerah, ki vladajo v Vietnamu, je že zanaga nad barbarizmom zavojevalcev. Toda če postanejo ljudje v svojem bo-ju bolj popolnd in bolj odgovomd, je to njihova zma-ga nad vsemi sovražniki. Te podobe nam zapovedujejo, da se moramo za-radi njih neprekilicno odločiti. Nepremagljivost in neaikrotajivost Vietnanxa je na-ša poslednja svoboda.,. (Prev. D. P.) 0 tr vietoamsfcem moniSču odgovore n& temeljne čtifo. me sodobnega sveta, števitoih prevodov tujih misle-cev, publicistov in umetnikov, spremljanja dela Med-narodnega sodnšča, aajav, da jeVietnam vest človeštva, pesmi, kot je Zlobčeva, in ne nazadnje mnogih soli-darnostnih akoij in zborovanj, kjer se je politična be-seda najočitneje mešala s čustvom, se pravi, s sklice-vanjem na nalo vest, vidimo, da se je naša vest po začetni mlačnosti močno zavzela in jasno opredelila do vojne v Vietnamu, za katero pravi uvodnik v ome-njeno številko Sodobnosti, da je »v svoji socialnozgo-dovinski dimenziji ena temeljnih in integralnih resnic našega sveta«. Vendar: naša vest je v vietnamski vojni videla tudi upanje. Upanje, temelječe na veri, da bo vietnam-sko ljudstvo doseglo neodvisnost, še več, da bo s tem znova potrdilo pot vseh zatiranih ljudstev k boljše-mu življenju, saj, kot pravi citirani uvodnik, vietnam-sko ljudstvo »krvavi in umira tudi za samostojnost in svobodo vsega človeštva«. Hkrati je solidarnost z bor- 01 Vietkonga tudi naša intimna obveza, dediščina, saj ima boj vietnamskih gverilcev »mnogo ne samo zu-nanjih, temveč tudi bistvenih podobnostd« z našo si-tuacajo v drugi svetovni vojni, še več: »Naše oprede-Ijevanje do Vietnama nd nič drugega kot opredeljeva-nje do svoje lastne slovenske zgodovinske situacije«, je napisal R. Rizman, ko v eni svojih tez govori o to-talni vojni, ki zajema tudi nasilno destrukoijo kulture, še posebej njeaia glavna elementa: jezik in narodne običaje, in ob tem apominja na sistematično germa-nizacijo Slovencev v ne tako davni preteklosti. Vidimo torej, da se naša vest ob vojnd v Vietnarau kaže hkrata kot elementarna reakcdja na grozotne zločine in kot politična opredeldtev (gre za boj med kapdtaliamom in svobodoljubnim narodom), da lzvira tudl iz spominov na slovensko žalostno in slavno (primerjaj Borovo in Zlobčevo pesem v omenjeni š.tevilki Sodobnosti) preteklost, in kondno, da nosi s sabo fcudi trdno upanje v zmago tistega, za katerega se opredeljujemo, da ima naše ravnanje določeno »uravnanost« in »perspektdvo«. Zakaj to naštevanje in poskus onisa položaja, za-kaj toliko paudarjam našo vest in njeno reakcijo na vojno v Vietnamu? Izključno zato, ker sem se že nič-kolikoikrat zamislil, kako je pravzaprav s to našo ve-stjo zdaj, ko je postavljena pred drugo, zanjo najbrž še težjo prediikušnjo: Biafro. Kje so vzroki, da naša uradna iin intimna vest molčita? Vzrokov za reagi-ranje, za domala enako reagiranje na tragedijo te de-žele je ogromno: pleme Ibo se je odločilo za samo-stojnost, zvezna nigerijska vlada mu pravice do samo odločanja ne prizna in ga skuša pokoriti all pa uni-ditl Spet gre za totalno vojno, za genocdd. Da števil-ke, ki bi že same zase, ne glede na poldtične simpatije, morale izzvati reakcijo naše vesti, niso majhne, pove dejstvo, da je prav v času, ko je izšla Vietnamu po-svečena številka Sodobnosti* objavilo Delo podat^k, da je število mrtvih v Biafri preseglo vietnamskega. Suho računarska, a zgovorna primerjava človeških smrti! Nedolgo zatem sporočilo, da umre zaradi la-kote v Biafri dnevno šest tisoč ljudi. Potem smo pre-brali skopo in nekomentirano sporočilo o tem, da je poveljniik zvezne nigerijske vojske izjavil, da bd ple-me Ibo pokoril (beri: pomoril) najkasneje v treh ted-nih. In tako dalje. Skora-j popolni molk slovenskega časopisja o voj-ni v Biafri, &kromni prevodi iz tujega tiska, predvsem pa popolno ingnoriranje bojnega pr> Ija uaniranja črnih Ijudi s strani naših političnih vo-diteljev varuje javnost pred morebitnim neprijetniin občutjem vesti. So smrti, kl gredo v milijone, je ge-nocid, je odrekanje pravice do samoodlodbe naroda (v tem primeru plemena) — slovenska javnost, sJo-venska vest moloita. Ko razmišljam o vzroku te hitre in vse prej kot pričakovane metamorfoze slovenske vesti, o njenem nanadnem molku, se domislim dveh možnosti zanj. Ali je goreoa, iskrena in zagnana reakoija na vietnam-sko vojno spoznala, da ni dosegla tistega, kar je žele-la, in se je zdaj utrujena tn zagrenjena umaknila, ker domneva, da tudi morebitna iw>va akcija ne bo ime-la večjega učinka? Ta možnost ni dovolj verjetna, saj je svetovno mnenje, katerega del je tudi slovenska javnost, gotovo piipomoglo k ustavitvl bombardira-nja in k začetku mirovnih pogajanj, pa tudi v primeru, če tega ne bi dosegla, se je zdelo, da je bila naša vest vendarle takega značaja, da ni pripravLjena samo na eno akcijo in bi jo torej prvi neuspeh razorožil, da bi se zaradi njega odrekla novim opredeljevanjem. Dru-ga možnost je usodnejša: Biafra za nas ni zanimiva, in to iz vzrotka, ker v goonilah trupel ne morrano raz-brati nobene naravnanosti, ker ne vemo, v kaj bodo-čega, drugačnega lahko upamo, če tej ali oni strani postavitno ob stran našo vest. Na kratko: ne vemo, kdo je grd in kdo lep, ker ni očitnega konflikta med dvema družbenirna sistemoma, ker se morija v Bia-fri ne odigrava v sklopu tistega, čemur pravimo »blo-kovski interesi« saj imajo zvezne čete, za primer, angleške strojnice in sovjetska letala. Svet, ki ga gle-danio, kafco žrtvuje svojim interesom milijone živ-ljentj, se nam ne kaže v ostrih obrisih doslej privaje-ne delitve na vzhod in zahod, abrisi se prelivajo, in-teresi niso jasni, nobena ideologija nas ne obvezuje k solidamosti — naša vest molči, je prezrta. Mirno sogalašamo s svetovndra molkom, z ignoriranjem gro-zovitih pokolov in se po vsej verjetnosti strinjamo z nedavno WiLsoJiovo izjavo, da je »ta vojna v prvi vr-sti nigerijski, zatem pa afrlški problem«, izjavo, Id bi jo v drugačnih ofcoliščinah silovito napadli in raz-galild kot lažno. Ce pristanetn, da je druga možnost tista, ki je verjetnejša, in dejstva žal govorijo za to, potem ne ostane drugega, kot da ugotovim, da naša vest ni sa-mo nestalna, spremeljiva, celo kupljdva, ampak da, 5e jo ne animirajo več ideološke pobude, če ne razbere očitnih interesov svojega angažmaja, preneha obsta-jati, dzgine. Zato najbrž Slovenci pesmi o Biafri še nimamo iai je tudi ne bomo imeli in lahko samo v -že citiranem Zlobčevem ciklu zamenjamo besedo Viet-nam z besedo Biafra, da bi videli, kako sta si situaciji podobni, naša reakcija pa različna: »Biafra, / s son-cem, ki na svoji poti / že ne more več prešteti / tvojih vsakodnevnih smrti. / Daljna Biafra, / ki nas žalost tvojih nepreštetih smrti / že več ne doseže / v toplo varnost našega udobja.« Ampak ko to storirao, moramo vedeti, da s tem Se zdaleč aismo storili istega. Aleš Beiger KMECKA TRIBUNA MODERNA ZGODOVINA SLOVENSKEGA KMETA Zadnji čas so se v ljubljanskem študentskem gibanju sprožile mnoge pobude in zah-teve po tem, da socialistična družba bolj dosledno in socialistično opredeli svoj odnos do kmečkega sloja. Menimo, da je potrebno v sedanjem demokratičnem trenutku znova spregovoriti o pretekli in sedanji perspektivi kmečkega človeka in najrazličnej-ših »razrednih« dvomih o njem v naši teoriji in praksi ter o tem, da ni »prisoten« v sedanjem političnem sistemu in političnem združevanju. Odločili smo se, da posveti-mo del Tribune tej problematiki. VLADIMIR DEDIJER Tudi peti komgres nas ni rešil vseh zablod in do-gmatdzma. Sprejeta je bdla parola, ne toliko v bese-dah, kolikor v praksi, »da bomo z dejanji demantira-li obtožbe«, in zato smo v drugi palovioi leta 1948 in v dobrem delu leta 1949 to dokazovali tako, da smo predvsem v gospodanstvu jemali prav nekatere sov-jetške vzore, kakor na priiner pospešeno in, pri moj: veri, tudi prisilno kolefctivizaciijo zemlje in podoib-no... taJcšna praksa pa nas je samo oddaljevala od množac ... (Delo, 28.12.1968). JOZE LEVSTIK Profesor Biotehniške fakultete Za enkrat moramo počakati z dolgoročnimi tn dragimi investicijamd pri velikih novih melioracijskih delih, ki bodo povečala proizvodnjo šele v daljni bo-dočnostd. Hitriii rezultatov... ne moremo doseči s koocentriranjein ogrom-ndh investicij v kmetijstvo rav-ninskih predelov. To je preozka fronta. Po mojem je možno doseči največje in najhitrejše rezultate 7 relativno majhno intervencijo družbenih sredstev, če bomo z njirni mobdldzirali kar največ naših kmetij-skdh proizvajaJcev... od državnih posestev, zadrug pa do vseh individualnih fcmetov, preko splošnih kmetij-fiikih zadmg v vseh kmetijskih predelih ... Ne smemo seifctašiti ne v levo ne v desno. Napak ie danes vrideti samo ozkd socialistdčni sektor, kot bi bilo nepravUno videti samo proizvajalne možnosti individualnih kmetov. Potrebno je, da s stalnimi ana-Idzami v danih ekomomsikiih pogojih ugotavljamo pra-vilno pot in prave ukrepe za naše akcije v kmetijstvu: pri investicijah, kreditiranju, obdavčenju, dajanju re-gresov in stiraiuliranju agrame proizvodoje. Pogoj, da dosežemo boljše reeultate v kmetijstvu je, da konso-Bdiramo in stabilizirarrio pojme v našd agrarni poli-tiki Tako bi dobili jasnejšo perspektivo vsi kmetijski priozvajalci od državndii posestev pa vse do individu-alnoh Jcmečkih gospodanstev. (Razprava v zveeni skupščani 6.12.1956. VLADO KOZAK Zgodalo se je — komaj nekaj let bo tega — da je prišel kmet iz toiminskih grap nakupovat nov plug v Ljubljano. Dobil ga ni ne y Novi Gorici, ne v Ko-pru, ne v Postojni. šele v Ljubljani mu je trgovec zaupno povedal, da pluge imajo, da pa jih zasebnim ikmetoni ne smejo prodajati. To je bila ena izmed tafcih ovir, ki so težile kmečkemu človeku življenje m delo tudi po vojni. In če bi kdo le malo mislil z narovsno pametjo, bi morail sprevideti, da tdsti plug v tolmdnsikiih grapah ni predstavljal nikakršne nevarno sti za sodalazem in se z njegovo pomoojo ne bi rodil nabem nov kapitalizem. Naj navedem še hujši pri-mer, ki še bolje označuje to miselnost! Moj prijatelj, sedaj že pofkojni, bivši kmetijski minister Janez Hri-bar mi je pripovedoval, da je nekdo, ki je imel tak-nat v kmeftdjski politiki pri nas precejšnjo besedo, javtno dejal, da je kosilnica v rokah zasebnega kmeta mitraljez, s katerim strelja na socializem. če bi bilo to res, potem naj bi ostala Slovenija kar nepakošena, namesto pravih kxav pa bi se pasle po slovenski zem-lji naše domače »svete krave«, to so tisti birokrati, k: so preprečevall, da bd kmet oral naše njive in ko-sil naše travnike. Bilo mi je, kakor da gledam slike iz indijsldh mest, kjex se svete krave vlegajo sredi oeste, zapro ves promet in razvoj, pa jih zaradi njiho-ve starosti ne sme nihde pregixati... (Kmečki Glas 30.5.1968), JANEZ PEROVŠEK Prav gotovo sta bili naša teorija in praksa precej obremenjeni s sovjetskim vzorom reševanja kmečkega in agrarnega vprašanja. V obdobju velikega gibanja za kmetijsko delovno zadružništvo je bilo omenjeno posnemanje še posebno očitno. Vprašanje je, ali je dokazovati Sovjetom zvestoho soci,ia!i7,rrm, kot opisu-je stvar Pedijer, ali pa je bilo pomembnejše za par- tijo, da vse napredne sdle angažira v težkem de!u in tako prepreči razcep preko razprav. Vsekakor je res, da je uspelo v veliki meri prav s to težko akcijo za držafci enotno&t Jugoslavije. Seveda je velika škoda, ker smo zato presekali proces organskega razvoja slonečega na demokratskem gibanju kmečkih delovnih množic v zadružnih organi-zaoijskdh oblikah, ki naši deželi niso bile tuje. Zadruž-no gibanje bi se lahko zraščalo z novimi kvalitetami družbenih odnosov — pridobljenimi med narodnoos-vobodilnim bojem. Kardeljev koncept iz leta 1947 je v bistvu prav to predvideval. Toda resolucija in-formbiroja je spremenila marsikateri načrt, željo in vero. Obdobje delovndh zadrug pa nd trajalo več kot 3 leta, nato je sledilo 6 let splošnih kmetijskih zadrug ter pospeševanja kmetijstva, ko so se liberalno lahko izkoriščale kakršnekoli izkušnje in ideje. Stiki s kme-tom so se povsem obnovili in po&taM nadvse pristni. Demokratičnost odiK>sov v samih zadrugah je zelo na-predovala. Rezultati dela so bili očitni, dinamika ce-lotnega napredka pa vendarle šibka. Potem je prišlo do obdobja družbenih kmetijskih posestev in agrokombinatov, ko so hoteli zagotoviti vsaj zametek take agrarne kvalitete, ki bi lahko tek-movala z mociemimi velikimi posestvi v drugih deže-lah. Moč takih posestev in kombinatov je v primerja-vi z zaostalim kmetijstvom v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji še zmeraj znatno manjša kot v sosedni Ita liji, štirikrat manjša kot v Franciji itd. Toda tudi splo šno družbeno ekonomsko stanje je v podobnih odno-sih — ti pojavd pa so v nekakšna medsebojni odvisno sti. Niso potrebne dileme o tem, ali naj se zagotovi kmečkemu sloju enakopravno vključevanje v demo-kratični sistem samoupravljanja ali ne. To ni stvar kakega demokratičnega trenutka, temveč potreba raz-voja naše družbe, potem ko smo prebrodili toliko pre-izkušenj dn pustili dozorcvati teorijo in prakso ob žrtvovanju dragocenih ljudi in sredstev. Prisotnost kmeokega sloja v političnem sistemu in političnem zdmževanju res ne ogroža socialistdčnega družbenega sistema. Pri tem pa moramo podčrtati, da mora biti prisoten resnično delovni kmet, ne pa da delovnega kmeta zastopa kmetijski strokovnjak, duhovnik, obrt-nik, učitelj ali kdo drugi. Kajtti prebivalstvo na vasi res šteje 40 odstotkov, toda tudi tam nastajajo defor-macdje in degradacije socialistične družbe, vendar je ne degradirajo iin deformirajo delovni kmetje, ampak so za to odgovorni drugi. Poleg moramo upoštevatl, da kmečko vprašanje ni v vseh vaseh enako pereče. Nekaj drugega je vas na kranjski ravnini, Soi^ikam polju, Savinjski dolini in v okolicd večjih mest, nekaj drugega pa v veliki oddaljenosti od mestnih središč, v hribih. Tu so po-trebne študije in diferencdrani ukrepi. Relativna gospodarska zaostalost Slovenije, po-sebno pa Jugoslavije, daje kmečkemu sloju kar do-bre perspektive. Pri tem moramo vendarle apozoriti, da sedanjega ritma gospodarskega razvoja ne smemo preveč primerjati s preteklostjo. V vašem pismu vpra-šanja razvoja samega gospodarstva in kmetijstva ni-ti niste postavili, čeprav je od tega razvoja neposred-no odvisen tudi položaj in perspektiva kmečkega slo-ja. Menda bi bdlo prav naglasiti, da bi se tudi ta raz-voj stalno obravnaval skupaj s kmeti, tako da bi se čutilo njihovo delo kot del sfcupnih prizadevanj v splošnem razrastu gospodarstva. Vsega odobravanja je vredna zavzetost študentov pri reševanju opisanih vprašanj, toda temeljita in pravilna rešitev bo tista, ki bo izšla iz dogovora med kmeti in odloeujočJmi faktorji. Brez udeležbe samih kmefcov v teh raizpravah in siklepanju bi napravili spet usodno napako, ne glede na to, da obstoji dobra namera — pomagati jdm. Prof. RUDOLF TURK SociaMzem in znanost bi si morala bili kot brat in sestra. To pa ne velja satno za strokovnjake, tera-več tudi za politike. Zavedatd se moramo, da vse ekonomske odločitve v sodaMzmu niso samo ekonom-ske, ampak tudi poMtične in vsaka politična tudi družbeno ekonomska. če se tega ne bomo zavedali, bomo nujno spet delali napake. Tako nastale napake se objektivizirajo (nepravilna alokacija sredstev) in postjanejo sestavni del naših odločitev, kar nujno vo-di k nepravilnim odločitvam, navideCTio optimalnim, pa četudi so te Issradunane na osnovi najbolj kompli- ciranih formul in z najsodobnejšimi računskimi stroji. Te rešitve imajo samo videz optimalne rešitve, saj so rezultat določene koeksistence, ki vsebuje tudi objektivizirane napake. Naloga znanosti je prav v tem, da poteka proces objektiviziranja s čim manjšdm vključevanjem na-pak. Ne glede na vse to pa obstaja še vedno nevar-nost, da bomo nehote napake vključevali, zlasti na ta-ko kompliciranem področju, kot je kmetijstvo. Za preprečevanje te nevarnosti je potreben pravilen od-nos do znanosti, šolstva, inštitutov ter za vse to po-trebna materialna sredstva. Neurejena evidenca in brezsmiselno grupiranje podatkov vodi k neučinkovitdin ©konomskim analizam in s tem tudi k nepravilnim ukrepom. Na vsakem kmetijskem gospodarstvu lahko zasle-dimo pomanjkljivosti in to tako z viddka optimaliza-cije posameznih tehnoloških procesov kot obrata kot celote. Zato se ni čuddti, da se še vedno srečujemo z osnovnimi napakarm. Na primer zakasnela setev pše-nice, prepozna dazoritev koruze, prevelika poraba koncentratov, neučinkovita borba proti rastlinskim boleznim in drugo. Skratka, srečujemo se s celo vrsio organizaoijskih protislovij, ki imajo svoj izraz v stal-nem spreminjanju organizacijskih oblik, spreniinja-nju tehnologij in namenskih funkcij. Tako na primer določeno kmetijsko gospodarstvo danes gradi silos, že čee nekaj mesecev pa zanika njegov pomen, po-dobno je z neadekvatno izgradnjo mlekarn, pitališč, z mehaniizaoijo, z neracdonalno uporabo umetnih gnojil itd. Vsak uvoz kmefcijskih proizvodov, ki je posledica neracionalnega iakoriščanja domačih kapacitet nujno zmanjšuje efekt celotnega družbenega dela; posebno v primeru, ko ni dosežena polna zaposlitev celatnega prebivalstva in niso izkoriščene vse proizvodne mož-nosti. Drugače moramo začeti usmerjati našo politiko in naše ukrepe na relacijah družba-človek, človek-člo-vek in čiovek-sredstva, postaviti pravilne cilje, poiska-ti najboljše rešitve in potem zagotoviti realizacijo vsega tega, skratka optimalizirati procese na imiji dinamičnih ravnotežij. To pa vse zahteva premišljanje in' šele potem spreminjanje, ne pa, da se na podlagi majhnih procesov, ki dostikrat nimajo nič skupnega z zakonitostmi, že vznemirjamo in iščemo rešitve, os-nove — to je človeka kot nosalca aktdvnosti — pa za-nemarjamo. Idejo samoupravljanja moramo prenesti tudi na našo vas. Pri posamezniku moramo vzbuditi občutek gptovosti ter formirati tak prostor, v katerem bodo odločitve posameznikov ležale na liraji ^spanzije so-cializina, takega socializma, kot ga hočemo in ki naj bi bil svetilnik napredka ne samo tukaj, ampak vse-povsod. (Odlomki iz raznih javnih razprav). JOŽE SPANRING Docent Biotehniške fakultete V času Marije Terezije so hišo, v kateri je sedaj več inštitutov biotehniške fakultete, nam©aili za fi-nančno direkcijo. Ko so vid^i, da financa«rji niso mo-gli iz Ijudstva načrpati dovolj sredstev, so jo nameni-li geodetski upravi Ta naj za 6im učinkovltejše ob-davčenje vso zemljo premeri. Ko tudi ta ni uspelo, so hdšo prepustili semeniščnikom. Morda bodo oni uspeli prepričati naše ljudstvo, naj da cesarju, kar je cesarjevega. Kljub vsem tem naporom pa davka ni bilo dovolj, ker zemlja ni rodila. No, da bi to »majhno« pomanjkljivost odpravild, smo v to hišo po osvoboditvi postavili agTonomsko fakulteto. Toda v ta-kih razmerah tudd to ne more biiti učinkovito. Na po-dročju poljdelstva in žlalifcnenja poljščin, :na katerem dela na zagrebška fakulteta 47 Ijuda, jih Uela pri nas le sedem. Ce izvzamemo žlahtnenje krompirja, koruze, de-telje in hmeljskih sadik, danes v Sloveniji praktičiio nihče ničesar ne požlahtnjuje. Ta dejavnost je bila ne-koč pri nas dosti bolj razvita, o tem nam pričajo na-še številne odlične domače sorte vrtnin. Lastno razdskovalno delo in lastno žlahtnenje za-nemarjamo, pri uvažanju tujega intelektualnega dela pa delamo napake: uvajamo nove sorte, uporabljarao pa staro agrotehniko, ali pa uvajamo novo agrotehni-ko pri starih ekstenzivnih sortah. Večkrat prenašamo sodobno agrotehniko iz neanalognih področij; podob-no je neprimemo uvajanje premalo prilagtojenih sort. Po vsem svetu vedo, da je zlasti biološhco ekološki del raziskav tako specifičen, da tega ni mogoče kopi-rati ali uvažati, vsaka dežela mora imeti lastne razi-skovalce. Fakultetni laboraitorij za introd^ikcdjo je edim te vrste v Sloveniji. 2e več kot deset let je v gradu iz Valvazorjevih časov. Z razbitimi šipami in biez opre-me ni zato, ker ne bd v«deli, kakšen naj bo tak labo-ratorij, saj smo jih videli že veliko. V takih razme-rah dajati zanesljive, znanstveno utemeljene in prak-feično preverjene odgovore je utopija. Tem in drugira poananjkljivostam botruje neizprosna zakonitast druž-benih odločitev, osebe in zavodi, ki ima.io v rrvkah platno in škarje. ki pretehtajo, kako naj se razdeli družbeni proizvod. Kmetijsko proizvodnjo organiziramo pri nas pre-več stihijsko. Ni pravilne povezave in delitve dela med agronomi, ekonomisti, pravniki in drugimi ne-posrednimi delavci. Težko je sprejemati strokovno utemeljene odločitve, če nimamo nekaterih najosnov-nejših podatkov niti o lastni proizvodnji. čeprav sla-vi vrsta posestev že dvajsetletnico, imajo podatke le za nekaj let nazaj, pa še ti so pomanjkljivi. Aktiven agronom je lahko strokovno informiran le z ustrez-nim dokumentacijskim sistemom, ki ga mora sam po-magati izgraditi. Ker se v praksi tega dovolj ne zave-dajo, lebdi zametek naše dokumentacijske službe še vedno v zraku. Gospodarjenje z zemljo je večinoma kratkovidno. Proizvodni načrt je toliko časa neustrezen, dokler ne razpolagamo z lastnimi avtentičnimi pokazatelji. To pa nujno zahteva analitično evidenco. SKUPINA KMETOV IZ OKOLICE PTUJA Leta 1941 ob vključevanju v OF ni nihče spraše-val, ali si velik, srednji ali mali kmet. Takrat, ko je bilo treba dajati, kar so borci potrebovali, to ni bilo važno. Kmetje so dajali partizanski vojski borce, hra-no in zatočišča. Tudi h graditvi po osvoboditvi so na-ši kmetje zelo veliko prispevali. Kmetom je bilo re čeno: najprej moramo zgraditi težko in potem lahko industrijo, nato pa pridete v graditvi na vrsto kmotje in kmetijske organizacije. Kmetijstvo je začelo pro-padati, ko kmetje niso hoteli sprejeti nasilne kolekti-vizacije po vzhodnem vzo^u. Ko je pri kreditiranju prišlo na vrsto tudi kmetaj-stvo, so v Srbiji splošne kmetdjske zadruge poleg ob-nove na zadružnih ekonomijah obnavljale nasade ter uvajale tehnične izboljšave tudi na zemlji svojih čla-nov. V Sloveniji pa smo vsa sredstva vlagald v gradi-tev velikih farm. šole so otroke navajale in priprav-ljale za odhod. v mesto. Stare, a še uporabne traktor-je pa smo raje z varilnimi aparati razrezali, iot da bi jih prepustili zasebnim kmetom. Veliko škode smo na padeželju napravili tudi pred kakimi desetimi leti, ko smo si pospešeno pri-zadevali socdalizirati vas. Z reorganizacijami in zdru ževanji smo kmetom odvzemali delovna sredstva, ki so si jih prištedili kot člani zadrug. Z novimi obeina-mi smo vse centralizirali v mesta, tja so odtekala fi-nančna sredstva, vse je postalo podeželskim ljudem odtujeno. To je večalo nezaupanje, kmetje so se poču-tili kot zapostavljena skupina državljanov. IVO VAJGL Krilatica, da so temelji naše kmetijske politike od nekdaj in danes vsakomur jasni, me spominja na pravljico o cesarjevi novi obleki — komur ti temelji niso jasni, boljše da molči... Koliko knjig imamo pri nas, koliko ljudi se pri nas ukvarja z agrarno politiko na znastvenem nivo-ju? Zaradi tega lahko prihaja do birokratske prakse, da se proglaša za znanstveno delo tisto delo, ki nima niti teh pretenzij niti kvalitet. Ločevanje politike od znanosti ... vzdržuje birokratski sloj posrednikov in ti posredniki imajo možnosti in mi jim te možnosti omogočamo, da s kavno žličko uvajajo znanost v vsak-danjo politiko. To ločevanje kmetijske politike od kmetijske znanosti vzdržuje in omogoča popolnoma pragmatična stališča v naši znanosti in politiki, ko nekateri proglašajo za znanost tisto, kar ustreza nji-hovim trenutnim politdčnim interesom in svojo resni-oo za obče veljavno resnico... (Razparav v komisiji VI. kongresa SZDL Slovenije aprila 1966) KMETIJSKO ŠOLSTVO, ZNANOST, POSPESEVALNA SLUŽBA ¦-."fe" JOŽE SPANRING docent Biotehniene fakultete Večkrat razpravljamo, ali je naša kmetijska poli-tika pravilna ali ne. Ali smo za privatnega kmeta ali proti njemu. Zdii se nam samouinevno, da vsak proia- vajalec sam izdela in ponudi »voj izdelek, le pri pro-izvajalcu kmetijskih pridelkov smo v dilemi. Zakaj? Nismo še doumeli, da sta si v nasprotju individualna in organizirana raba zemlje le tedaj, če je tq v na-sprotju z zakonitostmi ekonomike in dosegljivimi teh-ničnimi možnostmi. Nenormalno je, da se drobnemu proizvajalcu spla-ča saditi koruzo na njivici 5 — 10 arov. če to dela, je temu vzrok, da se koruze ne more dobiti na cenejši način, ker veleproizvodnja še ni dovolj racionalna in poceni. Prav tako je nenormalno, če se začno veliki obrati ukvarjati s fino, občutljivo proizvodnjo na pre-velikih površinah, ko nimajo primernih možnosti za pravočasno oskrbovanje in spravilo. Z drugo besedo, individualna raba zemlje bo potekala vzporedno z družbeno organizirano še sto let, tako kot v tehnično najvišje razvitih državah na vzhodu in zahodu zat-o, ker se ena ukvarja z eno vrsto pridobivanja dobrin, druga z drugo Pridobivanje hibridnega semena neka-terih vrst rastlin je možno le z izredno zamudnim individualnim ročnim delom. Zato stane en gram ta-kega semena petunij več kot en gram platine. Podob-nih kmetijskih pridelkov, ki zahtevajo veliko ročne-ga dela in časa in malo sredstey je nešteto, pri nas bi jih šlo v promet dvesto do tristo. Namesto, da iz-dajamo devizna sredstva za uvoz drog, semen, sadik, razndh finih vrtnin in okrasnih rastlin, bi lahko zra-stle te milijarde pri nas na relativno majhnem kme-tijskem prostoru. V Jugoslavijo smo lani uvozili pre-ko tisoč ton semena krmnih rastlin v vrednosti preko 5 milijonov Ndin, semena vrtnin pa preko šeststo ton v vrednosti preko štiri in pol milijona novih dinarjev. To seme bi lahko razmnožili doma, na posestvih kme-tov, ki imajo usbrezne majhine površine. DR. TATJANA STUPICA Biotehnična fakulteta Vprašanje raziskovalnega dela v kmetijstvu mo-ramo gledati kompleksno. Po značaju dela se sicer raziskovalno delo deli v fundamentalno raziskovalno delo in aplikativno raziskovalno delo. Ne moremo pa ga nikakor deliti pri kononem efektu raziskovalnih funkcij. Ena smer dela drugo dopolnjuje, oziroma ji daje njen praktičen pon^en. Vse prepogosto pa se poudarja pomen ene ald druge skupine dela v veliko škodo celotnega razisko valnega dela. Tak način dela pa je polovičarski in slab, ker zavaja na neprava pota. Raziskovalno delo mora pomagati pri napredku in delu v kmetijstvu. PraviMa organizacija in pojmo-v?nje pa sta pogoj za uspeh dela. Znanstveno delo in dosežki znanstvenega dela bo-do našli svaje pravo mesto šele pri pravilni organiza-ciji kmefcijske strokovne službe. Te pa si brez orga-nizirane mreže strokovnjakov na terenu ne da zami-sliti. Samo občasna pomoč višjih kmetijskih organi-zacij strokovno skoraj nešolanemu kmetu prideloval-cu ne more biti uspešna. V tej zvezi pa se nam odpi-rajo nekatera nova vprašanja: 1) način orgamzacije kmetov — pridelovalcev; 2) povezava kmetijskega strokovnjaka s kmetom pridelovalcem in z višjimi kmetijskimi strokovnimi ustanovami, 3) strokovna usposobljenost kmetov. Za kmete danes še nimamo dovolj primernih šol, kljub temu da je zanimanje zelo veliko. Današnje kmetijsko šolstvo bd se moralo glede na stopnje in-delitev dela nekoliko spremeniti. I&točasno opozarjam tudi na potrebo po kmetijskih gospodarskih šolah. Za žensko kmečko niladino ni šol, ki bi ji dajale pri-lik.o, seznaniti se z načinl praivilne prehrane, ureditvi-jo doma, okolice ipd. Po obveznem šolanju, ki ga pri sedanjem programu uspešno končajo ali pa tudi ne, ostaja ta del kmečke mladine za življenjske naloge nepripravljen. Kako naj sl predstavljamo kmetijski turizem, če ni za to osnovnih pogojev? Veliko revščine izvira mnogokrat iz neznanja. Znanje pa mora prodreti do slehernega. Koncentra-cija znanja in izaliranost sta namenjeni le samemu sebi. DR. ZDRAVKO MLINAR prof. Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo Problemi kmetijstva so že po prvl svetx>vni vojni privedli do obsežnega sociološkega raziskovanja v številnih industrijsko razvitih državah. Pri nas pa moramo ugotoviti, da 40 let kasneje še vedno rešuje-mo problematiko kmetov in kmetijstva bolj na osno-vi različnih doinnev, nepreverjenih sodb in predsod-kov, kot pa na osnovi temeljitega poznavanja dejan-skega stanja in potreb in objektivnih težav razvoja. Pogosto se vkmetijski politiki opiramo nanekesplo-šne ideološke postulate, ne glede na to, koliko le-ti ustrezajo našim konkretnim razmeram. Znanost in znanstveno raziskovanje pa kljub načelnim deklaraci-jam o njeni vlogi ostaja povsem obrobnega pomena pri usmerjanju družbenih sprememb na podeželju. V zvezi s kmetij&tvom verjetno lahko upraviče-no trdimo, da je bolj kot katerakoli druga panoga gospodarstva podvržena različnim neekonomskim kri-terijem. V Jugoslaviji gre pri tem zlasti za dve vrsti družbenih vrednot in norm. Na ena strani se pojav-ljajo tradicionalne norme kmečke vasd, ki veokrat pri-dejo v navzkrižje z zahtevami modernizacije kmetij-stva (npr. ko gre za sprejemanje raznih inovacij v kmetijski proizvodnji, ki jih konservativno orientira-ni, zlasti starejši kmečki gospodarji niso — takoj — pripravljeni sprejeti oz. uvajati na svojih posestvih). Na drugi strani pa gre za številne ideološke ocene o privatnem kmetu in o nevarnosti razredne diferenci-aoije in izkoriščanja na vasi, kar spet odločilno pose-ga in determinira stanje našega kmetijstva. Eno in drugo ima ogromne materialne efekte in direktno prizadeva življenje skoraj polovice prebival-stva Jugoslavije. Zato je nujno da kmetijska politika temelji na znanstvenih analizah in na natančnem po-znavanju dejanskega stanja, ne pa na splošnih smereh ali subjektivizmu. MARTIN MASTNAK dipl. ing. agr., direktor Kmetijskega inštituta Slovenije Neurejeno tržašče je ena glavnihovirnapredkukm©. tijstva. V menjavo med mestom in vasjo posegata yse hitreje in nedzogibno trgovina in živiLska industrir ja. Seveda veletrgovina, opremljena s skladiščd, hla« ddlnicami, napravarni za sortiranje in pakiranje blasa. in močna živilska industrija s tehnološko sodobno in specializirano masovno proizvodnjo. Ob takšnih nalož-bah trgovine in živilske industrije mora biti pot od proizvodnje kmetijskih pridelkov, od njihove priprave m predelave do prodaje na tržišču usklajeiv po količi-ni, kakovosti in času. Enostavneje povedano: kmetlj-ski proizavajalec mora vedetd kaj, koldko, kdaj in po kakšni ceni ter za koga prideluje; vse to velja tudi za trgovino in živilsko industrijo. V sklenjenem obtoku se uveljavlja zakon po-nudbe in povpraševanja, realizirajo napori za poceni. tev in kakovostno izboljšanje pridelka v naravni, pri-rejeni in predelani obliki. Iz obtoka se izločajo in propadajo manj sposobni, namesto njih pa vanj vsto-pajo in prosperirajo baLj sposobni partnerji življenj-sko povezanih strok — kmetijstva, trgovine in živilske industrije. Tako potekajo stvari v kapitalistidnem sve-tu, kjer je vertikalna integraoija vseh treh strok ob-vladala tržišče pri veoini proizvodov — seveda specir alizirana po posameznih proizvodih ali njihovih skupinah — in se z nadaljno konceratracijo nenehno tehnično in komercialno izpapolnjuje. Vertdkalno inte-gracijo je izpeljal finanoni kapital najčešče preko suc permarketov, v nekaterih primerih preko živilske in-dustrije, v deželah z razvitim zadružništvom, ki zaje-ma vse tri dejawiosti, pa ponekod same zadružne organdzacije. Pri nas delujejo vse fcri stroke dokaj ločeno, vsa-ka v svojih interesdh. Tu in tam smo jih povezali v obliki kmetijsko industrijskih kombinatov. Ta oblika, t. j. pravna fuzija partnerjev, je često preveč toga in zaradi več ali manj raznovrstne proizvodnje individu« alndh in družbenih kmetijskih proizvajalcev v nava-križju s principom specializirane dejavnosti vertikal. no povezanih partnerjev. Mnogo primernejše bi bilo pogodbeno sodelovanje partnerjev vseh treh strok. Vprašujemo, kaj storiti, da pogodba o poolovnem so-delovanju, čeprav dolgorodna, ne bo le deklaracija brez učinkovite prisdle v materialnih obveeaiostlh. Verjetno bi bil pr.'i korak k zboljšanju skupno načrt. no investiranje kmetijstva, trgovine in ži-^ske indu-strije v modemizacijo in razširitev proizvodnih kapa-citet vseh treh strok. Vzpodbujal bi ga lahko z druž-benimi sredstvi, spričo njihovega usihanja seveda le skromno, bolj učirikovito pa z bančniini sredstvi, če bt poslovne banke opravljale vlogo preudamega kredi« torja, prostega lokalnih težav in interesov. Tako pa. ^, Klavnic imamo 130 in še graddmo nove. Program kaže, da bi bilo 5 do 6 sodobnih indiistrijskih klav-nic za Slovenajo dovolj, čim se izpopolni hladilna ve-riga klavne indiistrijo in trgovine. Razen klavnic 7 sklopu kmetijskih kombinatov se vse zanašajo na neopredeljeno jugoslovansko surovinsko zaledje, izko riščajo trenutne težave živinorejcev in ne računajo, kaj bo prinesla prihodnost. Podobno posluje vele-trgovina, ko se loteva oskrbe potrošndkov s pakiraiiim mesom. škarje med odkupno in maloprodajno ceno mesa so kljub povečand ponudbi že nekaj let razprte, potrošnja pa stagnira. Mlekarne so se zadovoljile z oskrbo pofcrošnilcov s svežim mlekom, maslarstvo in sirarstvo mimogrede. Ne investirajo v nove obrate za predelavo mleka, če-prav živinorejci v minogih krajih ne morejo prodati mleka. Nepovezanost proizvajalcev in trgovcev vina je pri nas že tradicionalna že zgrajene sodobne kleti, ki zajemajo 2/3 pridelka, je niso ublažile. Gradnje sodob-nih hladilnic za sadje se pravkar loitevamo razdeijeno po strokah in regijah. Predelave sadja v sokove nismo razviM, čeprav je surovine dovolj, ker je pač trenut-no kokta ali podobna umetna pijača za posamezne investitorje zanimivejša. Nemogoče je pričakovati, da sd bo neakumulativ-no kmetijstvo samo zgradilo svojo živilsko industrijo ter grosistično in detajlistično trgovsko mrežo. Še modernizacije v lastni proizvodnji pri mehanizacijl, obnovi nasadov, izboljšanju črede, ureditvi gospodar-skih po&lopij, melioraciji zemljišč itd. ni kos. V kmetijstvu smo nekako na razpotju. časi po-manjkanja na tržišču so minili. Vemo, da bi kljub ne-ugodni agrarni strukturi, ki jo lahko polagoma izbolj-šuje le razvoj drugih gospodarskih dejavnosti, laliko več in ceneje pridelali, premalo znan pa nam ostaja organizirani kupec naših pridelkov, čeprav je za njim vedno večja množica potrošndkov, ki želijo kupovati več kvalitetnejših in cenejših kmetijskih pridelkov, RUDOLF TURK profesor Biotehniške fakultete Sedanje oblike proizvodnega sodelovanja med socialističnim gospodarsKim sekiOijem in individualnim kmetijskim proizvajalcem, so pogosto z obeh strani špekulativnega znafiaja in v skrajni konsekvenci odtujujejo delovnega kmeta od njegovega resničnega delovnega me-sta, tako pomembnega za družbo in celotno gospodarstvo. Ustrezne premike v zavesti de-lovnega kmeta lahko zagotovimo samo z jasno postavljenimi načeli medsebojnega sodelova-nja. Proces intenzifikacije, speoializacije inme-hanizacije lahko reguliramo samo na ta na-čin, da bomo ustvarili pogoje za medsebojno enakopravno sodelovanje na osnovi interesov. Sprašujem se, kako je mogoče, da smo za-nemarili pri konkretni politiki na vasi osnov-ne misli o odnosih do delbvnega kmeta, ki so jih formulirali že klasiki marksizma in ka-tere lahko zasledimo v agrarni politiki celo v razvitih kapitalističnih deželah. Marsikateri ko-risten pristop smo dogmati&no ocenili za raz-rednega in s tem zanemarili nekaj pozitivne-ga, kar se dogaja v svefcu. Danes ni utopija računati, koliko ča-sa bi potrebovala raketa do meseca. Uto-pija je računati, koliko in katera umet-na gnojila potrebuje določena njiva v Sloveniji, ker vemo, da ustreznih gnojil ne bomo mogli pravočasno naba-viti. Po vesti iz Dela 16. 3. 1969 KIK Po-murka ne dobiva niti minimalnih koli-čin umctnih gnojil, zaradi česar nastaja velika gospodarska škoda. (Kdo bo od-govarjal za posledice?) Odnosu našega delovnega kmeta do naše družbe se ni čuditi; tako kot se je v obdobju od leta 1945 do 1948 čutil koristnega in potreb-nega člana naše družbe, s pripravljenostjo za sodelovanje, so leta prisilne kolektivizacije in obveznih odkupov (1948—1952) njegov odnos popolnoma spremenila. VILKO STERN dipl. ing. agr., Kmetijski inštitut Slovenije Živimo v dobi hitrega ©konomskega raz-voja. Zato so tudi spremembe zelo hltre. Pro izvodnja se povečuje. Tehnološke tehnične ino-vacije so pavezane seveda tudi z vse večjim kapitalom. Nastajajo tudi večji premiki de-lovne sile in drugih resursov od ene k drugi gospodarski dejavnosti, od engega goeografske-ga območja k drugemu. Spremembe nastajajo v odnosih med ekonomskinni sektorji, med re-gijami in deželami pa tudl med posamezniki. Nemogoče je zato diskutirati o problemih kmetijstva danes, če ne upoštevamo sil, ki so delovale na dosedanji razvoj in bodo še de-lovale. In diskutirati ne moremo o bodoči vlogi kmetijstva, če ne poiščemo silnic, ki bodo perspektivno delovale. Predpostavimo, da se bo narodni dohodek na prebivalca v bo-dočem dvajsetletnem obdobju podvojil (kar pomeni letno stopnjo povečanja 3,5 odstot-ka), delež kmetijstva v naciomalnem dohodku bo le za polovico sedanjega, ker se bo tudi aktivno kmečko prebivalstvo amanjšalo za po-lovioo. Proizvodnja na kmečkega prebivalca bo vsekakor dva do tonikrat večja kot sedaj in vla-ganja gotovo 3 do 4 krafcna od sedanjih. To pomeni, da se bo moraila poprečna ve-likost kmetijskih gospodarstev tudi povečati, a še bolj se bo moralo povečati njihovo go spodarjenje in poslovanje, če bodo hotela iti s časom. Kmetijstvo bo moralo postati inten-Bvinejše. Kmetijstvo bo pod stalnim in moč-nim pritiskom stalne racionalizacije, če ho-čemo, da bo uspešneje delalo in da dohodki kmefikih proizvajalcev ne bodo padli preveč pocl pričakovane dohodke v ostaldh gospodar-skih dejavnostih. Menim, da bomo v prihodnje imeli tri sku-pine kmečkih go&podarstev: — taka, ki že danes niso sposobna in tudi v bodoče ne bodo življenjsko sposobna za svoj nadaljnji in samostojni razvoj, — taka, ki sedaj ne morejo smotmo gospo-dariti, vendar imajo možnost, da v drugih po-gojih gospodarijo smotrno, — taka gosp^odarstva, ki so že sedaj življenj-skc sposobna in bodo taka ostala tudi v bo-doče v določenih razmerah. Kmeoki gospodar bo moral postati bolj po slovno sposoben. Dobra ocenitev možnosti, ki jih bo nudila kmetijska proizvodnja v danih razmerah, zlastl še ob naraščanju vrednosti zemlje in drugih objektov (zgradbe, nasadi itd.). ki vsak dan zahtevajo več kapitala. Oddoflitve bodo v tem smislu izredno po-membne. V ta namen bo kmetijski proizvaja-lec potreboval tudi kvalitetno svetovalno služ-bo s poznavanjem problematike, ne samo v pro-izvodno-tehničnem smislu, temveč še posebej v pogledu tržnostd, gospodarskega upravljanja, bančništva in podobno. Ker imamo v slovenskem kmetijstvu kakih 190.000 kmečkih gospodarstev, bo gospodarsko pravilno vodenje teh obratov izredno pomemb-no tudi s širšega družbenega vidika. SLAVKO GLIHA dipl. ing. agr.. Kmetijski inštitut Slovenije Naše kmetijstvo ima mnogo dmžbene nad-gradnje, hkrati pa je tudi brez nje. Naše km& tdjstvo nima svojega »vrha«. Tako se dogaja, da strokovno in nestrokovno razpravljamo v raanih združenjih o posameznih ali kompleks-nih vprašanjih, po vsem razpravljanju pa mče- sar ne utoresnemo. Ker nimamo vrha, nimamo ag-rarne politike, ki bd jo lahko tak vrh obliko-val. Kaj predstavlja danes za kmetdjstvo naš sekretariat za gospodarstvo? Kakšne so njego-ve analize o stanju v kmetijstvu, njegovi kon-cepti agrarne politike, dolgoročni načrti raz-voja kmetijstva, zaporedni vrstni red najnuj-nejših ukrepov v kmetijstvu? Kakšen dohodek smo pripravljeni nuditd kmetu, kakšnega jam čiti? Kakšno agrarno strukturo bomo gradili pri nas v odnosu do onih v EGS in SEV? Kakšno naselitveno strukturo bomo zagovarjali, ohra-njevali ali pospeševali? Kdaj bo tudi kmet po-stal subjekt v agrarni politiki? Kdo zavira vklju-čevanje kmetov v republiško skupščino? Naše družbeno kmetijstvo mora postati znan-stveni in pospeševalni poligon napredka v kme-tijstvu. Do kdaj bomo intelektualno delo uvaža-M (plemenska živina, enodnevni piščanci, seme, sadike), doma pa imeli nezaposlene inženirje? Zakaj smo bili nekoč za socializacijo vasi pri-pravljeni žrtvovatd vse za dmžbeno kmetijstvo, danes pa nam to ne predstavlja nobene vred-note? Kdaj bomo našli čas in ljudi za trezno in znanstveno razinišljanje o vprašanjih kmetijst-va, da naše odločitve ne bodo le ^ičajne in kratkoročne, temveč redno delo na perspekiiv-no začrtand poti? ZEM IN SAMOUPRAVUANJE MARKO FURLAN inž. agr., kihetovalec-kooperant Ker mladina na vasi ni videla perspektive, danes na kmetih skoraj ni več mladih ljudi. Stanje bd se nekoliko izboljšalo, če bi kmete postavili na položaj v družbi, kot ga imajo druge skupine proizvajalcev. Včasih govorijo kmetje, da lmajo v naši družbi položaj kot »y Ameriki zamoroi«. In take pripombe žal ni-so popolinoma neupravičene. Zelo bd položaj iahko izboljšala zadruga. Toda morala bi biti res kmečka organizacija, da bi se kmetje outili kot njeni ustanovite-lji. Danes pa je zadruga velikokrat umetna tvorba, odtujena kmetom, sama sebi namen. K srečd smo sedaj spremenili nepravilno politiko, s katero smo zapravili zaupanje kmetov do za-drug. Toda težko bo zopet pridobiti izgub-Ijeno zaupanje. Veliko škodo je napravilo ne-prostovoljno združevanje zadrug ter arondacije, ki jih nismo izvajali zato, da bi s primernejšo razporeditvijo parcel dosegli napredek, am-pak zato, da se kmetu odvzame zemlja za »so-cialistično izgradnjo vasi«. Lastna proizvodnja je za zadruge preveliko breme. Z dohodkom, ki se zbere s kooperaoijo, se pokrivajo izgube v lastni proizvodnji, namesto da bi ta doho-dek uporabild za širjenje kooperacije in za na-kup strojev, ki bi jih uporabljali kooperanti. Izgradnjo neuporabnih hlevov in druge napake moramo v obliki amortizacije plačevati še da-nes. Potem ni čudno, da so v neki zadrugi pro-izvodni stroški kile sena 20 Sdin, še preden je to seno sploh pokošeno. Zaradi nestabilnosti na tržišču se zadruge ni-so mogle držati cen, za katere so se dogovori-le s kooperanti. Tudi to je manjšalo zaupanje v zadruge in kooperacijo. Včasih je bil najvišjd organ zadruge občni abor zadružoikov. Danes so v zadružnih sve-tih predstavniki kmetov v veliki manjšini, ve-6mo pa imajo uslužbenci zadruge. Tako ima v.eč besede en uslužbenec y mlekarni kot pa sto kooperantov, dobaviteljev mleka. Danes so zadruge podjetniške organizacije, ne pa za-družne, tako so kmetje brez zadrug, brez svo-jih zadrug. Ta kršitev samoupravnih pravic kmetov z neprostovoljnim združevanjem za-drug in odtujevanjem od zadružnikov se čuti najmočneje tam, kjer je bilo zadružništvo že pred vojno močno razvito. Ko so pred vojno kmetje na Vrhndki ustanovili zadružno žago, so vsi vozili les raje tja kot v privatne žage. Tako je bila zadružna žaga še pred otvoritvijo kar zasuta z lesom. Tako razvita je bila zadruž-niška miselnost in solidarnost zadružnikov. Notranjsiki krnet je odvisen od gozda. Po nov«m zakonu, ki velja dive leti, je vse upravlja- nje z gozdovi prepuščeno gozdnemu gospodar-stvu. Kljub visoki biološki amortizaciji, so v zadnjih letih gozdna gospodarstva zelo malo skrbela za gozdove. Več so prej naredili kmet-je, ki so (razen zelo redkih izjem) skozi deset-letja zelo skrbno in pametno go&podarili z go-zdovi. Gozd je bila njihova naložba, rezerva za stara leta ali za primer nesreče. Gozd je ta-ko kmetom naloženo delo in naložena sredst-va. Ni prav da del tega kmetom odvzamemo, ne da bi hkrati poskrbeli za drugačno ustrez-no ureditev starostnega zavarovanja. Kmetje mislijo da bi to morali spremeniti, ker so tudi tu kršene njihove samoupravne pravice kme-tov. Uvesti bi bilo treba ločeno knjigovodst-vo za vsa sredstva gospodarjenja s privat-nimi gozdovi in kmetje bi morali imeti vpliv na gospodarjenje s temi sr^dstvi; to je naj-manj, kar bi bilo treba storiti! Na ta nacin bi se nekoliko omogočdlo nad-zorovanje gospodarjenja s temi sredstvi ter omejilo prevelik monopolizem gozdnih gospo-darstev in samovoljno trošenje sredstev, ki bi morala iti za strokovno službo in pomlaje-vanje gozdov, ne pa za podpiranje administra-cije. Danes se gozdnim gospodarstvom sploh ni treba boriti za dobro go&podarjenje, ker ne smeš prodati lesa nikomur drugemu. Pove-dal sem že, da je bilo pred vojno večje zaupa-nje v zadružno žago kot v privafcne. Ce je po slovanje solidno, se tudi brez monopola ni tre-ba bati nereda. Vsak uslužbenec labko ob niiniimalni garan-ciji dobi tudi milijan starih dinarjev kredita, takega kredita pa ne more dobdti kmet za mo-dernizacijo proizvodnje, čeprav predstavljajo njegova delovna sredstva večjo in zanesljivej-šo garancijo. S takimi krediti bi pri nas lah-ko dobili veliko število vzorndh kmetij, vrača-rvje kredita pa bi kmeta prisililo v blagovno proizvodnjo in na prelom s starimii načini go-spodarjenja. JOZE MATJAŠEC dipl. ing. agr., KIK Pomurka", Murska Sobota ^? Danes pri nas nimamo jasnega agrarno po litičnega koncepta. Kakšnega kmeta si želimo, kakšnega kmeta nameravamo podpirati? Kakš-ne zadruge si želimo, kakšno naj bo sodelova-nje kmetov v zadrugi? Do agrarno političnega koncepta lahko pri-demo na dva načina. Ena možnost je, da se*v akviru republdke zanj dogovorimo ter ga nato skušamo uresničevati na terenu. Druga mož-nost pa je, da na teremi samoiniciativno išče-mo najustreznejše oblike dela ter nato po samoupravni poti združimo razne oblike in iz-kušnje v koncept agrarne politike. Zaradi po-manjkanja širšega koncepta gremo pri nas v Pomurju po drugi poti, saj že drugo leto iščemo in uvajamo nove oblike dela. Nujno je treba spremeniti zvezni zakon o zadružništvu, saj je nastal v pogojih splošne-ga nezaupanja do zasebnih kmetovalcev, tako da njegova določila zavirajo nadaljni proces združevanjk v kmetijstvu. Zve^aii zakon o za-družništvuTJe treba nadomestiti z zveznim za-konom o tdruževanju v kmetijstvu, s katerim bodo določena samo splošna načela, podrob-nosti pa naj urejajo republiški zakoni z ozi-rom na specifične razmere, ki se zelo razliku-jejo od republike do republike. Zakon mora za-ščititi kmeta pred samovoljo trgovine in dru-gih, s katerimi kmet sodeluje. Uzakoniti bi morda kazalo tudi, da mladi gospodarji lahko prevzamejo kmetijo samo, če so ustrezno stro-kavno usposobljeni. Seveda bi bilo treba zago-toviti tudi možnost ustreznega strokovnega šo-lanja mladih kmetovalcev. Bolj moramo poskrbete za pospeševalno službo. Ta mora biti sestavljena iz dveh delov. Na terenu mora biti neposredna pospeševalna služba v delovnih organizacijah, ki ima s kme-tom neposreden vsabodnevni kontakt. Ta po-speševalna služba pa mora imeti tudi svojo nadgradnjo, s središol ne samo v Ljubljani in Mariboru, temveč v vsakem ekološko-regional-nenn področju. Ta središča bi skrbela za stal-no posredovanje znanstvenih in strokovnih mnenj in informacij pospeševalcem na terenu. Fakulteta bi morala biti z organiziranjem posvetovanj, tečajev in podiplomsikega študija v stalnem kontaktu z diplomanti ter tako pred-stavljati strokovni to znanstveni vrh pospeše-valne siužbe v republiki. TONE STRUS študent Filozofske fakultete Zaslišali smo plat zvona. Slovensko kmeo-ko vprašanje vse bolj sili v ospredje. Spreje-mamo in popravljamo predpise. Po več kot dvajsetih letih nove države smo slovenskega kmeta šele sedaj odkrili. Dolgo časa je potre-boval glas ljudstva, da je dosegel zaželene for-mule Menda ne bo ndhče trdil, da se je sloven-skemu kmetu tako dobro godilo, da je dvajset let molčal. Ni se mu godilo najbolje, pa tudi molčal ni. Toda nanj se je gledalo zviška in po-nekod se še vedno tako dela. Kmet je bil in še vedno je ostanek Kapitalizma, ki pa mora v socializmu čimprej izginiti. In to se je do daines izvajalo. Mladina noče več obdelovati zemlje, svoje bodočnosti ne vidi v tanetijstvu. Temu sta pre-cej krivi šolska politika in načrtno odvračanje ljudi od kmetijstva. Vsak pameten človek je lahko spoznal, da se v industriji lažje in bolje zasluži. Kmetije propadajo. Danes je glavni problem kmetov, kako pri-ti do mehanizacije. Tu je vrsta problemov. Za carinsko osnovo uvoženih strojev uporablja-jo ceno, ki je znatnio višja od dejanske prodaj-ne cene v tujind. Pot stroja od Gospodarskega razstavišča do izstavitve v javnih skladiščih traja po štirinajst dnd in dalj, zaradi zamude, ki tako nastane po maiomarnosti podjetja, pa mora kupec kmetijskega straja plačati še leža-rino. Kmetje, ki so se na podlagi prospekta od-ločil1. za traktor, ki ga prodaja KK Kranj, so neprijetno presenečeni, ko jirn k ceni traktor-ja še posebej zaračunajo kolesa. Kot da bi bil traktor brez koles primeren za delo. Prevelika je razlika med ceno žavine in ceno mesa K tej razliki prispeva občuten delež za-služkarstvo zadrug. Vem za primer, ko je kmet po naključju izvedel, da je bila klavnost nje-gove krave 57 %, pri blagajni zadruge pa so mu hoteli izplačati le znesek, ki je ustrezal 52 % klavnosti Potera pa so se opravičevali, da je bila pomota. Toda večina kmetov nima nobene možnosti, da bi ugotovila take »pomo-te« še več je takih možnosti neiipravičenega bogatenja na kmetov račun. Tudi velikih zne-skov, ki jih mora kmet ob sečnji plačevati gozdnemu gospodarstvu, nima praktično nobe-ne možnosti kontrolirati ali vplivati, za kaj bo denar patrošen. Kot za vsak poklic, bi se bdJo treba izobra-ževati za poklic kmeta. Za to obstaja nekaj dveletnih kmetijskih Sol. V teh šolah je treba plačevati šolnino. Za vajeniške šole šolnine ni treba plačevati. Kje je tu enakopravnosit med poklici? LUDVIK TOPLAK diplomirani pravnik Treba je razčistiti status kineta! Kdo je kmet in kaj je kmet? Kateri so elementi kine-ta kot delovnega človeka in kateri so elementi kmečkega sloja? Ob nagli industrializaciji in socializaciji dežele nas opredelitve iz kanca prejšnjega stoletja ne morejo zadovoljiti. Sa-mo kriterij »kmečko zavarovanje« ne more bi-ti edini in zadosteni element za opredelitev sta-tusa kmeta. Nadaljnje nerazčiščeno vprašanje: kdo je kmet in kdo je polprodetarec? Delovno razmer- je enega druždnskega člana ne more bifci ediril kriterij za opredelitev vseh članov v delavski ali kmečki sloj. Gornji kriterij ustreza pogo-jem socialnega zavarovanja, ne more pa nas zadovoljdti pri širši ekonomsko političnd ali sociološki opredelitvi delavca ali ktneta. Kdo je kmet in kdo je kooperant? To vpra-šanje je važno zlasti iz pravno političnega vi-dika pri priznanju volilne pravice v zbore de-lovnih skupnosti. Kdo ima volilno pravico v gospodarski zbor? Ali kmet kot delovni človek ali samo tisti kmet, ki je trenutno v pogodbe-nem odnosu s kmetijsko organizacijo, ne glede na to, aM je v preteklih letih bil v pogodbenem odnosu ali ne? Naši praksi je to jasno. Sledila je črki zakona in priznava volilno pravico sa-mo kmetom kooperantom, upošteva torej sa-mo trenutni pogodbeni odnos. Sprašujemo se, ali je to pravilno, ko pa vemo: a) da je kooperacija zelo spremesnila svoj značaj y primerjavd s kooperacijo pred štirimi ali šestimi leti, b) da se število kooperantov zelo sprerni-nja, c) da je sam pojem kooperacije neenoten, ker je obseg pogodbenega odnosa lahiko razli-čen, Med tridnevno razpravo na sestanku komisije CK ZKJ za družbeno-ekonom-ske in politične odnose v gospodarstvu — sestanek je bil prejšnji teden — je bil v središču pozornosti splet aktual-nih tem o kmetijskem razvoju. O vsem tem kajpada niso govorili zato, da bi od-stranili iz naše skupine politične usme-ritve kakršne koli pomisleke, ker jih ni... Veiiko kočljivejše pa je vprašanje, kako prevzemati zemljo od starih ljudi. Del teh posestnikov je pripravljen od-stopiti zemljo, če bi jim kakorkoli zago-tovili obstoj ,recimo v obliki pokojnine, dosmrtnega vzdrževanja itd. Že četrtina kmetov pa je starih več kot petdeset let (v Sloveniji jih je polovica, v Vojvodini tretjina)... O traktorjlh v zasebnih rokah je zdaj verjetno največ slišati. Toda to je zelo spolzek teren, za neprevidne celo usoden. Toliko bolj, ker se na zagovarjanje te-ze, da gre »za popolnoma normalen po-jav«, navezuje še druga teza, ki pa že vodi tudi v politično brezno zaradi »iz-virne« ideje o nekakšni »prehodnosti za-sebne pobude, drobne posesti« itd. vse tja do tako rekoč dviganja rok od tega našega socializma... Da pri tem niti ne kličemo na pomoč Marxa, ki naj nas spomni, da je drobna kmečka posest ne-vzdržna... (Ratko Gajič, Komunist, 29. 10. 1965) d) da trenutno število in trenutni pogodbe-nj odnosi niso določeni za prihodnja štiri ieta tako kot mandat v predstavniških telesih, e) da je kooperacijski odnos često iden-tičen odnosu upnlka do dolžnika. Ce smo kmetu priznali status delovnega človeka in če je dobil politično »legitimacijo«, da je njegovo delo družbeno priznano, ne glede na to, kateri zadrugi prodaja svoje pridelke, se vsiljuje vprašanje: ali je trenutna pogod-ba lahko edini in zadosteni kriterij za prido-bitev volilne pravice v SFRJ? Nobenega do-ma nd, da je gornja praksa v nasprotju s socd-alističnim načelom (Ustava SFRJ, 61.7): »Samo delo in uspehd dela določajo materialni in družbeni položaj človeka«. Torej ne prideta v poštev prl priznanju družbenega položaja niti lastništvo kot v stari Angliji, nitl plačani davek kot v stari Avstriji ampak samo delo. Sklep: tudi pogodba kot formalen akt ne more biti pogoj za pridobitev volilne pravice v SFRJ. SKUPINA KMETOV IZ OKOLICE PTUJA V zadnjem letu kažejo razna vodstva, delav-ci, mladina, zlasti pa študentd večje zanima-nje za probleme kmečkega prebivalstva. Vasi ne smemo prepviščati same sebi. Najprej ji mo-ramo vrniti, kar je že imela pred štiridesetimi leti. To so predavanja, kmetijski tečaji, skrb za kulturo in splošen napredek. Po&pešiti mo-ramo šolanje nadarjenih podeželskih otrok. In-teligenca, zlasti mlajša, naj gre na vas, pri ka-teri pride bolj do izraza čut socialističnč pra-vično&td. Ustanavljatd in obnavljatd je treba pred desetimi leti ukinjene kmetijske zadruge. Vzgoja otrok v osnovni šoli je pomankljl-va. Ktnečki otrooi se y šoli učijo kuhati, ne znajo pa popraviti najpreprostejšega kmetij-skega orodja in ne znajo ravnati z živino. V zadnjih desetih letih smo mislili, da bo-mo s kooperacijo kmeta pritegndli, vendar smo ga velikokrat le odtujevali. Kmet se je kot ne-enakopraven partner zadolžil, tako da je ostal le dealvec v svojem hleyu. A kljub prekomer-nemu delu za vso družino je ostal zdravstve-no nezaščiten. Cenimo ga le glede na njegov pogodbeni odnos in ta odnos je celo osnova za volilno pravico. To ni demokratično. Kmet naj sodeluje s komer sam hoče, treba mu je omo gočitir da je soupravljalec svoje usode po na-čelih neposredne demokiraaije. Osnutek zakona o kmečkem socdalnem zava-rovanju pred sprejetjem ni bil dovolj obrav-navan. Ni bilo urejeno zbiranje sredstev m kritje letnega primanjkljaja v skladih. Pri po-krivanju primanj«kljajev v kmečkem sooialnem zavarpvanju bi bilo treba upoštevati, da so kmetje v te naomene vlagali sredstva na razne načine, a so jim jih odvzemali, in je imela od njih korist družba. Del teh sredstev bi sedaj lahko družba prispevala v sklade za kmečko zavarovanje. AKTIV MLADIH STROKOVNJAKOV V okviru komisije za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu Zveze mladine Slove-nije že dalj časa dela aktiv mladih strokov-njakov. V njem delajo mladi ekonomisti, ag-ronomi, pravniki in drugi; razpravljajo o po-membndh družbenoekonomskih problemih. Na zadnjem posvetovanju so obravnavali per-spektivo km^tijstva v gospodarstvu SRS. Pri tem so se iziblikovala naslednja stališča: Kot socialistična dežela smo dolžni vsake-mu človeku omogočiti njegovemu delu prime-ren dohodek. V Sloveniji je poprečen osebni dohodek v kmetijstvu daleč manjši od repub-liškega poprečja. S hitrejšim dvigom produk-tivnosti t kmetijstvu moramo omogočiti dvig osebnih dohodkov. To lahko dosežemo le, če sočasno odstranjujemo tudi posledice kmetij-ske politike iz polpreteklega časa. Sektaško gledanje na kmeta kot potencialne-ga razrednega sovražnika je izključevalo kme-te iz samoupravnih struktur na različnih rav-neh S tem, je bilo kmetom onemogočeno ali vsaj zelo oteženo sodelovanje pri urejanju družbenih zadev, ki bi morale prispevati k dvi-gu produktivnosti kmefcijstva, to je zlasti stro-kovno izobraževanje, kmetijska pospeševalna in svetovalna služba, trgovina in kreditna služ-ba. Navedene dejavnosti, kot obstajajo danes, so največkrat postavljene ne glede na patrebe in želje kmetov. Kmetje ne morejo sami financirati zdravstve-nega zavarovanja Enako kritičen je položaj na področju zdravstva in socialnega skrbstva. Nujno je uvesti popolno zdravstveno in pokojninsko za-varovanje kmečkega prebivalstva. Celo vr-sto let smo odvzemali kmetijstvu del aku-mulacije oziroma mu je nismo priznavali. Za to kmetijstvo ni sposobno v celoti samo finan-cirati zdravstvenega zavarovanja in tega ni mogoče zahtevati. Ustrezna rešitev problema starostnega zavarovanja bi bila — zavarova-nje vseh prebivalcev po načelu republiške pri-padnosti. Predstavniki kmetov v skupščini Osnovni pogoj za dvig produktivnosti kme-tijstva in rešitev socialnih problemov vasi je hitrejše vključevanje kmetov v samoupravne strukture na vseh ravneh. Obsoditi je treba konservativne težnje, ki ovirajo izvolitev ust reznega števila predstavnikov kmetov v repub-liški zbor. Kmetom moramo priznati status delovnih ljudi, zasebno kmetijstvo pa imeti za del go&podarstva, ki mora imeti svoje pred-stavnike v gospodarskem zboru (oziroma ustreznem novem zboru) republiške skupščine Zveza mladdne in druge družbenopolitične or-ganizacije bi morale še akbivneje vključevati v svoje delo kmečko prebivalstvo. Kmetijsko šolstvo je pomanjkljivo in zane marjeno. Najbolj pereč je problem usposablja-nja neposrednih proizvajalcev v družbenih gospodarstvih kot tudi v zasebnem kmetijstvu. Hitro večanje produktivnosti v kmetijslvu manjša naravno samouravnalno stabilnost bi-oloških sistemov, zato lahko z njimi ustrezno ravna le kompleksno biotehniško usposobljen delavec ali kmet. V nekaterih drugih republi-kah posvečajo tej izobrazbi pozornost že v os-novni šoli. Ne samo delavci na družbenih po sestvih, tudi zasebni kmetje bi potrebovali po končani osnovni šoli dopolnilno kmetijsko in tudi ekonomsko strokovno izobraževanje. Zemljiški maksimum ne ustreza več Predpise o zemlji&kem maksimumu bi bi-lo treba spremendti, ker danes ne ustrezajo več namenu, za katerega so bild postavljeni. Na eni strani niso dovolj učinkovit instrument za onemogočanje izkoriščanja človeka po člove-ku na drugi strani pa so lahko pri sedanjih tehndčnih in gospodarskih možnostih ovira pri izboljšanju nezdravih razmer v naši agrarni strukturi. Kmetom, ki dosegajo zemljiški .nak-simum ali ne, moramo omogočiti prevzem po-vršin opuščeaiih. kmetij v njihovi soseščini, če osebno delo družiniskih olanov in razpoložlji-va proizvajalna sredstva to omogočajo. Izpo-drivanje z zemlje, izkoriščanje in prevehko socialno diferenoiacijo pa bi bilo treba prepre-čevatd z davčno politiko in z drugimi ustrez-nejšimi in učinkovitejšimi ukrepi. V interesu obrambe je enako pomembno, da so kmetje pripravljeni dajati hrano in da sploh imajo kaj dati partdzanskim enotam v primeru vojne. Pomen naših hribovskih vasi v NOB je znan: glede na naš obrambni komoept je treba težiti k ohranitvi strateške prednosti sedanje poselitve. V naši republiki nima nihče pregleda uad celovito preoblematiko kmetijstva, čeprav da-je ta dejavnost petnajst odstotkov izvo/a m približno enak odstotek narodnega dohodka. Nujne so obsežne in kompleksne tehnološke, ekonomske in sociološke znanstvene raziskave problematike kmetijstva in podeželja. Ne sme nam biti vseeno, v kakšnih razme-rah živi četrtina slovenskega prebivalstva. V skladu s socialističnimi načeli moramo kme-tom omogočiti, da se njihovi dohodki približa-jo dohodkom zaposlenih y industriji. Le s ta-ko politiko lahko preprečimo, da bi s.e na slo-venskem podeželju v prihodnjih desetletjih po-javild še hujši socialni problemi. Opozarjamo, da se ne opredeljujemo s sta-lišča tradicionalnih sentimentalnih nagibov, ampak zahtevamo najugodnejše izkoriščanje se-danjdh možnosti našega kmetijstva kot po-rnembne panoge slovenskega gospodarstva. Aktiv mladih strokovnjakov pri predsedstvu Zveze mladine Slovenije Opomba uredništva: Objavljamo mnenje aktiva ZMS, žal ga »DELO« ni bilo pripravije-no objaviti. To je storil »VECER« 10. 2.1969. IVAN KREFT podiplomski študent Biotehniške fakultete Naše kmetijstvo je že dobri dve desetletji poligon, na katerem preizkušamo razne mode-le podružbljenja kmetijske proizvodnje. Pri sestavljanju teh modelov so imela ideološka in politična izhodišča prednost pred agronom-skimi, ekonomskimi, sociološkimi in social-nimi argumenti. V kmetu nismo videli delov-nega človeka, ki mu je treba omogočiti najpri-mernejše pogoje za življenje in delo, temve6 predvsem potencialnega razrednega sovraž-nika. Tolerirali smo ga in z njim sodelovali, če so nas v to silile razmere in če je bilo to potrebno za uresničevanje drugih ciljev. S spremenljivo kmetijsko politiko, včasih pa tudi zavestno smo razbijali samoupravo individualnih proizvajlcev. Razbijali smo ce-lo samoupravne poti podružbljenja kmetijske prodzvodpje, ki si jdh je kmet iskal in našel pred vojno in tik po njej. Pod vplivom ievih sektašev smo popolnoma zanemarili strokov-no usposabljanje individualnih kmetov ter kme-tdjsko pospeševalno službo. Trgovina, hranil-no kredltna služba in druge pomožne dejavno-sti delujejo ne glede na želje in potrebe kme-tov. Družbeno kmetijstvo smo v pretirani vne-mi obremenili z drugimi in včasih tudi nera-cionalnimi investicijami ter z obsežno, a neu-činkovito administracijo na vseh nivojih. Ta administracija zavira zaposlovanje strokovnja-kov in uvajanje znanstvenih metod dela. Neznanstveno obravnavanje problematike slovenskega kmetijstva se na republiškem ni-voju kaže v nejasni in protislovni agrarni politiki, odsotnosti tehtnejših analiz perspek-tiv našega kmetijstva in kmečkega prebivalst-va, nezaposlenosti strokovnjakov, strokovne evidence v podjetjih ter dokumehtacijske služ-be v republiki, neusklajenem znanstveno ra-ziskovalnem delu ter v neurejeni preskrbi in trgovini, ki akumulira in neracionalno troši sredstva na račun proizvajaloa in potrošnika. Cas je, da damo kmetu formalno in dejan-sko popolno volilno pravioo, za gospodarski zbor ne samo kot podpisniku pogodbe o ko-operaciji, temveč kot delovnemu človeku-pro izvajalcu. Z vključevanjem kmeta v naš samo-upravni sistem mu bomo omogočili, da bo sam sodeloval pri reševanju svojih problemov. Pri reševanju socialne problematike podeželja se moramo zavedati, da smo y preteklih letih od-vzeli kmetu velik del sredstev, ki &i jih je zbral kot rezervo za bolez«n in starost. Vsaj del teh sredstev bi morala družba vračati v obliki »dotacij« skladom kmečkega zdravstvemega ia staro&tnega zavarovanja. '? ?'\ \-> % '¦*¦¦*! TEZA P-403 MATE DOLENC P-403 10 življenja Filipa Paliha Iz tišine so pričeli vstajati glasovi. Neko bobne-nje je prihajalo bliže in bliže, spremljano s kratkiini bliski svetlobe. Iz nje so prišli zidovi, rumeni stran-ska in beli zgornji, sredi bleščečega polja preboden z zlato palico, na kateri je visela sploščena rdeča bu-ča. Iz buče je štrlela bela žarnica kot slepo oko, na-ravnost navzdol proti očem in prsnemu košu. čeprav je zlata palica visela na tanki črni žici, in čeprav se je iz svetlobe oglašalo bobnenje, je žarnica mirovala, rdeča buča ni nihala. Bobnenje ni povzročalo treslja-jev v zraku in svetloba je bila mirna in fiksna. Prav je zlata palica visela na tanki črni žici, in čperav se zaprav je bila še medla in bobnenje je bilo le drsenje avtomobilskih koles po cesti pod oknom. Vse skupaj sg bile le moje impresije, ko sem odprl oči in je dan vstopil vame. Zaznal sem ga skozi oči in ušesa, nato skozi usta, le prehod skozi nos je ostal neznan. Prostornina okolice je bila brez vonja. Odgrnil sem odejo dnevu in splaval po njegovi svetlobi v štirikot-ni prostor kot vesoljski mož, z rahlo bolečo glavo. Zavedel sem se nog, svoje teže, neupogljivosti tal in premikov telesa. Tedaj je vdrl v moj vesoljski svet prodoren gias, kot meč skozi kožo je prodrl vame pri vratu in glavi, da so mi utripraile male modre žilice pod povrsino mojega bitja. Najprej je bil zvon; ta se je polago-ma spremenil v oingljanje in ko je utrip srca popu-stil, se je iz njega izvilo banalno zvonjenje telefona hiše, ki sem ga komaj poznal, pa je imel klobuk smešno postrand in se je delal, kot da si briše prah z obleke. »Hotel sem vstopiti,« je rekel, »pa ste me butnili z vrati.« Rekel sem, da je stal preblizu vrat. »Hotel sem vstopiti,« je ponovil. »To lahko mirno storite,« sem odgovoril in se mu umaknil. »Skoraj bi me po-drli z vratl,« je rekel. »Hotel sem izstopiti,« sem re-kel. »To lahko mirno storite,« je odgovoril. Zame-njala sva prostore in vrata so tlesknila za njim. Nadaljeval sem pot po hodniku do vežnih vrat, ki so bila kljub zapiralnemu patentu odprta, ker je nekdo nanje naslonil bicikel. Spet se mi je nabrala slina v ustih, napihnil sem se in izstrelil pljunek skozi vrata s tretje stopnice. Potem sem naredil še dva ko-raka, da sem prišel na prvo stopnico, preden sem se zavedel, da je nek plašč, ki je šel mimo vrat, piju nek prestregel. Hotel sem se obrniti in oditi nazaj gor, da bi plašč medtem odšel, a bitju v njem je bilo očitno do tega, da najde avtorja pljunka, kajti neka starejša ženska je prišla noter in uperila vame zelo strog pogled. »Mladi gospod,« je rekla z glasom, ki je vijugal v višine in nižine, »kje pa mislite, da ste? Kdo vas je učil take svinjarije? Je bila vaša mati kuzla?« Zdelo se mi je zanimivo, da je takoj prešla na mater; večkrat sem opazil, da se ti takoj spravijo nad mater, če komu storiš grdobijo, ali pa tudi, če mu je ne. Postavil sem se v čelni položaj; »Kaj pa hodite mi- denar, če hočem zapeljati kako dekle. Zdajle, na pri-mer, ti plačam konjak ali pet konjakov, ali liter vina ali pivo in potem te povabim na večerjo.« »Ne pijem alkohola.« »Zakaj ne? Ne veš, kaj za-mujaš, če ga ne piješ. Greš z mano domov?« »Ne vem... ne morem.« »Se že izvijaš!« sem vzklik-nii, »literat, ja, to je nobel. Ampak v postcljo pa ne z njim. Raje na premiero v teater, da vsi vidijo. To je za žensko orgazem!« Gledala je v tla in videl sem, da ji je žal, ker me je spoznala, in da bi rada šla »V teater torej. Greš v teater z mano? Oblekla boš toaleto, ki jo je treba pokazati občestvu, polt si boš umila v mleku, v oči sl boš nakapala svetleče kapljice, lasje ti bodo v ble-ščečih kodrih valovili po tilniku, ker bodo umiti v brezovem šamponu, v ustih boš imela dezodorant in boš lepa in krasna. Ampak mogoče boš šla čez pol ure na veliko potrebo in boš odložila tisto, kar bo sedelo poleg mene v partetju ali loži — kup dreka. Greš zmano domov?« Njene oči zrejo mrtvo v prazen pirovski kozarec. Tedaj se ji dvignejo, kot da je veter potegnil skozi restavracijo. Vstane in prime vrček piva, ki ga ima pred seboj. Pričakujem, da mi ga bo vrgla v obraz, pa si ga zlije sama sebi na glavo. Toda pivo zasmrdi po bencinu. »Dovoli, da ti prižgem,« rečem in sežem z roko v žep po vžigalice. Zveplo prasne in vžge se plamenček. Vljudno ga primaknera njenemu obrazu. Bodi vedno gentleman! Velika vžigalica stoji zdaj sredi restavracije, ljudje mečejo krožnike pa tleh in bežijo v vse smeri, šef strežbe pa toči pivo v vedro, ker je bliže kot vodovodna pipa. Priteče k dekletu in jo polije s pivom, ki se hkrati spreminja y ben-cin in veča plamen. Velika vžigalica najprej gori samo pri glavi, potem leze plamen dol po steblu in pušča za sabo tanko, strohnelo nitko, ki se krivi, krivi, krivi, dokler se ne odlomi. Zoglenela glava se mi skotali k nogam. Nisem si mislil, da bom tisto dekle še kdaj videl po vsem tem. Ko sem stopil iz restavracije, je začelo sijati sonce. Dekle v črnem dežnem plašču se me je držala za roko in se naslanjala name. šla sva po promenadi proti drevoredu in potem skozi drevored do gradu m od tam navzdol k ribniku. Na poti sem se ji za hip izmaknil, toda le zato, da sem utrgal velik bel cvet in ji ga pripel na črni ovratnik plašča. Poljubila me je in zares sem vedel, da me ima rada. Za plačilo, ker me ima rada, sem jo božal po vratu in ramah, RAZPADLI PROJEKT SENTJOST »že vstajaš?« je nenadoma rekel ženski glas iz prostora pred menoj. Iz glasu je vstala mlada ženska, ki so ji lasje padali čez ramena skoraj do pasu. Poja-va, ki je prihajala proti meni iz sosednje sobe s ko-maj zaznavnim zvokom, ki ga je proizvajala, je 'oila oblečena v svetlečo tesno obleko in se je zibala, ka kor da lovi korake po krovu ladje na nemirnem aior ju. »Vstajam, ampak ni treba še zdaj,« sem rekel med potjo skozi sobo, ne da bi se ji skušal izogniti; ona je skočila na stran. Šel sem mimo nje skozi vse sobe. k: so vodile do telefona. Dvignil sem slušalko in sli-šal glas: »Halo! Je Mimi tam?« »Katora Mimi?« sem vprašal. »Mimi žontar. Kaj ni tam Mimi žontar?« »Ne poznam je,« sem odgovoril. »Zakaj ne? Kako da ne?« je govorilo v slušalki. »Tu ni nobene žontar. Na-učite se šteti do deset, da boste znali vrteti številke.« Odložil sem črnega črva na vilice. Dekle je bilo sti-snjeno v kot predsobe. »Si mogoče ti Mimi?« Ne /em, kaj je pomenilo njeno premikanje glave. »Lahko bi bila, jasno,« sem rekel. Pokimala je in sramežljivo povešala glavo, vendar tako, da je bila videti vablji-va in seksi. »Pojdi stran, jaz še nisem vstal,« sem re-kel. Dekle se je obrnilo in me ošinilo z žalostnim po-gledom, preden je odšla skozi sobe, iz večje v manj-šo, iz te v še manjšo in še manjšo, pri čemer se je sa ma manjšala in izgledala kot lutkica v igri z vedno manjšimi škatlami. V vse sobe je skozi okna padala meglena dnevna luč. Sonče je brskalo po oblakih, kot bi hotelo iz polja izbrskati krompir, a brez us-peha; oblaki so se tiščali skupaj in sonce jih ni mo-glo prebiti. Tedaj je iz te zemlje oblakov brizgnil črn eurek naravnost soncu v obličje. Sobe je zajel mrak kot pred dežjem, sonce je popustilo in se umaknilo, popackano in zatrto. Medtem sem prispel nazaj v spalnico. »Bi ali ne bi?« sem se spraševal. Kože so se do-taknili prvi kosi tekstila. še sem se obotavljal. »Bi? Ne bi? Kam se mi mudi?« Sredi sobe je spet stalo dekle, amapk črnolaso, Mimi je bila plava. Kazalo je, da je pravkar vstala iz spanja, kajti imela je od zaspanosti pol zaprte oči, na sebi pa le temna kolo-barčka prsnih bradavic in žimnat trikotnik v steči-šču nog. čeprav sem se upiral temu, sem jo moral gledati in bila je zelo privlačna, takole zaspana in to-pla. Tedaj je spet zazvonil telefon. »Ce spet kličejo Mimi žontar, jim bom že pokazal,« sem rekel in zdir-jal skozi vse sobe do črnega kupdka plastike. Iz me-mbrane je reklo: »Je tarn Pilip Pilih?« »Da, jaz sem.« »Potem ste zapisali svojo pravo številko v Blow daw nu?« »Z&kaj je ne bi? Kdo je tam?« »Ni važno.« Mem brana je utihnila. »Ce bi deževalo, potem bi. Danes ne bom. Da, če bi padal dež...« Oblekel sem se. Pregnal sem zaspa no lepotico. Gledal sem svojo glavo, ki je čisto mirno tičala v zrcalnem okviru, za njo pa so švigala navzgor vrata z okroglimi linicami in lise in vijuge jaška Hrknil sem in napel lica; nenadoma sem se obrnil in pljun.il v drvečo steno Pljunek je odneslo navzgor Bilo je zadnji čas, kajti potem se je stena ustavrila in v okrogli linici sem videl moško glavo s klobu-kom. Odrinil sem vrata v nekaj, kar je delo-valo v obratnem smislu. Glava je izginila iz line. Vrata so se vdala in butnila ob steno hodnika, nek mož iz mo naših vrat!« »Svinja pocestna,« je rekla ženska, ne da bi se ozirala na mojo čisto in urejeno obleko, »Kuzlin sin! Bik zabiti«. »Zdaj pa dovolj! Greva kar k advokatu!« sem za-kričal, čeprav nisem mislil resno. »Baraba pocestna, ti boš mene k advokatu?« »Ime povejte. Takoj.« »Ti boš mene za ime? Raje povej, kako je tebi ime, ka-tera kuzla te je rodila!« »Zahtevam vaše ime in ua-slov,« sem ponovil. »Jaz sem poštena ženska! Mladino pa bi posiala v Vietnam. Mladina je brez morale, brez vesti, brez vzgoje. Na fronto! Pred puškel Med vojno smo se takih znebili, danes pa... človek nima nobene moči. Mimi žontarjeva sem, moj mož je sekretar, borila sem se od leta enainštirideset, zato, da se mi zdaj taki gadje redijo na prsih.« Zvit v klobčič ležim na prsih te stare gospe. Vca-sih stegnem glavo k njenim ustom, ona jih odpre in se malo poslini, jaz pa z jezičkom poližem njeno slino. To je moja delikatesa. To je boljše kot mleko, ki mi ga daje vsak dan v porcelanasti skodelici. Le-žim takole v klopčič zvit vse dneve na velikih, top-Uh prsih te gospe prvoborke in ji pijem slino. Goji me na svojih prsih! O, da bi bilo v deželi še mnogo takih gospa z velikimi, toplimi prsmi in mehko, me-hurčasto slino. »... poznam vas, že deset let stanujemo nasproti. Babe si vlačite domov in popivate z brezdelno druž-bo. Kaj vem, kaj se vse dela pri vas!« Mimi žontar, prvoborka. Videti je, da so njo klicali po telefonu. Prebil sem se na pločnik skozi pršeče sline Mimi žontarjeve in odšel po cesti na-vzdol. ženske nisem več pogledal. Menda je padla po tleh, imel sem tak občutek. Občutek, ki ga človek nosd na hrbtu. Pa kaj bi s staro gospo! Šel sem zajtrkovat. Dve rumeni sonci sta mi si-jali s krožnika v oči, prebodel sem eno z vilico, dru go pa razmazal s kruhom. Potem sem z nožem raz-trgal rdečo kožo, ki je bila pod sonci in je hrustala. ko sem jo podal zobem. Rumeni sonci sta, zdruz-njeni, drseli v mojo globino, puščajoč za sabo ru-meno slino in okus. čez to sem pil pivo in si prižgal oigareto. Ce bi takole preživljal življenje, bi me mo goče ne žrl zlobni škrat. Mislil sem na gospo 2ontar jevo, sekretarjevo ženo iz sosednje hiše. Spopiinjam se njenega obraza iz naše ulice, večkrat sem jo te srečal, včasih z možem, ki ima koničasto bradico m novega volvota. Kaj je doživela danes stara gospa? Smrt idealov? »Ste vi Filip Pilih?« »Jaz,« sem rekel. »Pokazah so vas na ulici in videla sem vašo sliko. Ali žame-rite, ker sem vas ogovorila?« »Ne zamerim.« »Ime mi je Marija, pa to ni važno. Književnost študirain.« »Glej, glej,« sem menil »Rada berem vaše zgodbe,« je rekla. »Res? Ampak če hočete moj podpis, vam povem, da boste prva, ki ga je hotela.« »Ne gre za podpis. Samo spoznati sem vas hotela.« ^Lahko me tikaš.« »Prav rada. Ali kaj pišeš zdaj?« »Zmerom pišem. Na šivankini špici, na razbeljenem štedilniku, na krokodilovem hrbtu, povsod, kjer sem, pišem.« »Vaše zgodbe so všeč mojim prijateljicam.« »Lite-rarni strokovnjaki se zmrdujejo,« sem rekel. »Saj ni važno, ali ne?« »Seveda ne. Pišem, da si lahko kupim jetrca in cigare.« »Se šališ?« »Ne. Moram imeti tudi potem sva šla na čoln in se vozila po ribniku med belimi labodi. Mimo so vozili drugi oolni, v nekaterih so se pari poljubljali, v drugih so bili otroci in vse okrag naju je biio tako sveže, vzpodbudno, cvetoče, nežno, kaj naj še rečem? Pnstil sem vesla in sedel k njej na zadnjo klop. Mimo se je pripeljala gospa 2ontarjeva z možem sekretarjem in prijazno mi je pomahala, očarljiva stara gospa... morala je oiti lepa, ko je bila mlada. Gospod sekretar je pokimal z glavo, kot bi hotel reči; babe, to je že lepo, ampak potem greva sama na dva deci. Dekle je imelo glavo Caterine Deneuve, božala me je po zunanji površini in prodirala s svojimi rosnimi očmi globoko v da-ljavo moje notranjosti. In tam je našla vse sveže in nenačeto, vse dobro in lepo, vse mlado in pošteno, vse nedotaknjeno in radostno, kar je sploh mož-no najti v globini nekega človeka. In zato me je ljubila. Pa naj pozabim to. Deževalo še ni. Sonce je bilo sicer slabotno, komaj nekaj medlih žarkov je prodi-ralo skozi mokre oblake, vseeno pa je bilo dovolj, da je človek lahko rekel: sije sonce. Sedel sem v avto in držal vrata odprta, pričaku-joč njene cxiločitve. Stala je ob vratih, neodločna. Vem, kaj se je borilo v njeni notranjosti. Na eni strani čisti račun, na drugi čustveno nagnjenje. čisti račun je zmagoval in glasil se je takole: če grem z njim, me bo sicer imel, a ker je očitno lump, bo to samo enkrat in potem ne bom imela nič od tega. Ne verjamem, da me bo ljubil, neverjamem, da bo hodil z mano, ne verjamem, da bom lahko šla z njim k Ber-ti na zabavo in ne verjamem, da me bo peljal v svoje literarne kroge. Ne verjamem, da bi kaj bilo iz tega. čustveno nagnjenje se je umikalo v temine račun-skega stroja. Res je, da ji je bdl všeč osebno. Res ga je vzljubila skozi njegove zgodbe. Res ga je že doigo poznala navidez in se ji je od pogleda nanj včasih zameglilo pred očmi. Toda računski stroj je brezob-zirno požrl trak teh podatkov in iz njega so prišli negativni odgovori. Dala je prst v usta in z zobmi zgrabila svoj noht. Odkimala je. »Pa ne,« sem rekel, zaloputnil vrata in od-peljal. Hiše so se vile okrog vozila, cesta se je zvijala pod odbijačem med kolesa. Mižal sem na eno ako, ne da bi vedel, zakaj. Cloveška duša je nekaj tako za-motanega in nerazrešljivega, da res ne vem, zakaj sem mižal na eno oko. Vozil sera iz mestnega sre-dišča do predmestja, kjer je iz zidia neke hiše aena-doma izskočila človeška pojava na biiciklu, zatrepetala pred sprednjim delom avtomobila in ob neprijetnem trušču izginila pod pokrovom stroja. Stopil sem na zavoro in avto je obstal ob lomljenju nečesa, kar je bilo pod njim. Skočil sem ven tn zagledal starega moža, ki se je pobiral s tal. »Idiot!« sem zakričal. »Idiot stari, saj nismo na kmetih, da bi skalali z bicikli, kjer nas je voija. Pojdi nazaj, osel, na deželo, pa se vozi z biciklom po njivah!« »šel sem čez prehod za pešce,« je rekel stari, »tu je vendar prehod za pešce!« (Se bo nadaljevalo) ENDAN 11 BOZO SPRAJC MAII LEKSIKON MOJIH LJIBEZNI tomaž šalamun piše pesmi ne vem zakaj ga imam rad toda rad ga imam preprosto rad ga imam če tomaž ne bo več pisal pesmi ga ne bom imel več rad stane kavčic zmerom kaj pove zmeraj misli kaj bo povedal zmeraj pove kar misli pa tudi naredi če reče da bo kaj naredil dominik smole s smoletom bi šel na konec sveta samo simčič je revolucionar z njim je prijetno se igrati revolucijo pravi da noče spreminjati sveta toda trdi 4 sem revolucionar samo je moj prijatelj samo bo napravil revolucijo in svet bo ostal tak kot je primož kozak rad ima tomaža toni tršar je lepo oblečen lepo počesan vedno umit vedno obrit vsako jutro okopan vsak večer z umitimi zobmi leže spat vedno je v družbi lepih žensk vedno napiše kaj o filmu in sploh mi je toni všeč miro cerar vzljubil sem ga k.o mi je bilo sedemnajst let rad bi bil takšen kot je on rad bi bil tako močan rad bi bil tako bister rad bi bil on marjan štancar-monc 3 imel je ženo zdaj je nima več imel jo je rad zdaj pravi da ne ve za njen naslov marjan piše drame piše o luthru in che guevari pišekarnapre j piše in hodi v tovarno RAZPADLI PROJEKT IFIGENIJA ZAGORIČNIK berač sem prekletnik z mokrimi očmi stopam pred ikone v kotu vera moja mi zadostuje si bič nad prekletnilkom si meč nad zemljo odlagam misale poljubljam ikone rajske oči in ušesa gledam tlakovanje tlačanov gledam pokopavanje pesjanov gledam kapljanje rose učim se klekljanja rx>biram klečeče vse je v tihoti neme groze nenadoma mora priti sodnik razgaljat dejanja od njega skušani ne gre sodba vam ljubi ljudje moji premili smilite se mi ne daj da koga užalim pogasi plamene mojih strasti varuj me zlobnih misli naj bo moja žetev fcvoj pogled me prebada pribitega v tostranstvo priklenjenega na zemljo odtrganega cxi sveta nevednega ponižnega slugo tvojega leporečja si kača obarvana z grozo no lenariš zvit v sukanec grtgaje na stolu ogrlica slišiš drgetanje telesa za steklom drgetanje opravičiš z ostrino pogleda se namrdneš otipavaš mojo kost zaustavlja te kri razlita po polju ne zmrduj se si vse kaj dnigega več ;trup srepota grehota božanstvo milina ne dopuščaš pomislekov ne ustvarjaš dvomov vsemogooni nm te v žepu imam te v kom gledaš skozi strop gol ljubljen se namrdneš potrpežljivo vserazumevaj oče čaikaje na boljše čase obljubljaš stare obljube zgornje je doboro trdno sicer pa drug za drugim ven na zanikano pot žilnato resniono zadaj so praznine zadaj so moji zobje edino kar je mojega razen poslikanega stropa spodaj je spodnja čeljust prijetna reč dolgo si mi prizanašal z usodo hihitanje okamentna oblizovanje drama namrdovanje smrtni greh previdno se uizrem v polkrogu nihče ne sledi mojemu pogledu vse zija samo dozdevno vame mLze tema je tiha temna predvsem vabljivo odbija žarke pogledov odbija in prosi novih meander je tvoja polt nihče te ne vidi vsak te pozna &podaj zgoraj na prvi pogled zapleten veteran greš za vetrom povsod si doma dvakrat te je naslikal pijani siikax preden se razonegaviš meander lepotec prečisti marelica v cvetju zaustavi grenko žganje pozabi preteklost razpodi drhal poženi sadove naTiihni bregove pririni darove danijela »4 piave lase ima svetlozelene oci in noge za katere bi se lahko reklo da so lepe od kdaj jo imam rad zakaj jo imam rad če jo ljubim ne spominjam se kdaj se je to zgodilo božo šprajc mi je zelo všeč kar ugaja mi ne nosi klobuka ni preveč nepošten ni prgast ni jeznorit ima veliko prijateljev in znancev nosi rožnato srajco povečini rjave hlače in tudi kravato včasih oh včasih tako zelo lepo igra se spominjate njegovega riharda tretjega pisal je pesmi nekaj celo objavil ne s posebnim uspehom pravi da se pozna v resnici pa se ne rad bi bil velik kakor tomaž v resnici mu do gležnjev ne seže kdor še kaj ve naj mu osebno ali po pošti sporoči na naslov božo šprajc kranj delavska cesta enainštirideset ŠENTJOST DVOMIPROCESINJE plačaj dolgove popravi domove postavi jezove razpusti glasove nasadi gozdove p«ripri strahove ziravnaj robove pobriši sledove daruj stnove pretopi topove zasuj plazove zaduši vetrove obrni tokove ustavi slapove odrini vozove iposekaj vratove podri vrhove v imenu očeta in sina in svetega duiia ne kaznuj me z nespečnostjo potem bom verjel vate potem bom verjel da si potean bom prišel po kolenih potem se bom prepričal na lastne oci globoko poči trenuteik močno daleč strese se odskoči odide v temo usahne kot uitrinek nič se ne zgodi padar odlomi nogo nogo pokopljem kot bl imela telo in oči kot bi ne bila slepa kot bi bila kaj roka pamet nekaj noga popek veje vrbe žalujke žalosten poganjek žalosten v poganjanju naj se pritajim pred džunglo naj čakam preteklost kačji piik me zvija v sukanec nič se ne zgodi nemogoče ]e biti na tleh ponižan pa si videl pesem dovolj je mrtva ta stvar da ne podivja da ne uideš ki te ni kaj je pesem ob starosti zemlje ne zadržuj navzočnosti RAZPADU PROJEKT SEiNTJOST prva postaja vstajenje svetega petka ko krvnik prime kri protiroka stisne z roko protiroka stisne in zvonovi gredo v rim pod opeko jih je za cel kup stisnjenih tnah razjeda živa skala še zvoni razganja jo v volumnu hvala gre deževnikom živali žro kamenje če ne nehajo one skala neha v predvečeru padanja svarilno znamenje domuje pri luči vulkanu ki pije svetlobo grabi po grlu zatemni očesa steče do izliva tema potegne rep med reko njen prihod in njen odhod druga postaja "~ na robu pete ure kličejo blagoslovljeni naj bodo sadovi hrana za pašo pašnim dušam zelenje je simbol tok se giblje prenaša pesek iz očes nadzoruje ogoljufane udarce ne smejo udarjati božje mesto je sveto ziri trd in čeia nizka tretja postajs luna leze v ščip sveži mik zašelesti ne skopari se z vodo v kupi v togi se nekaj premika šeriat je pozabljen orehova lupina gnila krila ernih ptic dveh nad reko pozabljeni sta spredaj so goste besede prepletavanje poklekovanje lepo nune molčijo kršijo zapoved kazen je zapovedana Cetrta posta?«* iskanje terja krr boga ustoličenje ob izviru njega hoja tja in počez kot blisk mimohoda preblisk človeka cerkve zabliskava se dežela nad zlatimi usti prebliskovanje starodavne misli nit bliakne mimo še iščemo tih kotiček na robu razkrivanja kjer bi polje zazidalo cerkev naj jo sezida popisana zvonova vstajata duplina uskoči živooka nagota medtem dvoživka pleše na kostišču približuje se lovišču koledarju časa odžagane v jutru ko rože sanjajo večerni obisk utrudi nastopi oseka božja dekla zamoli napoLni ozračje znamenita igra je končana brez junakov šepet moti nočni počitek med starinskim vhodom k vdovi na notranji strani obzidja prevzema orgle gospa hodi po šepetanju zašepeta v gorovje skrinje so polne od razburjenja se utrdi glas proti vročini rabi nekaj kaplj-j šal izgine škrlatno rdeč Miliana Prestor hth morgana v eliDsi poje v h molu pošilja strast v usta faranov molimo poskakuje post je mimo jejmo bog pred nami vstaja vsedimo se na kolena peta postaja smolnato kadilo je smrtni primer tisto jutro ko je sonce zaspalo brez oziranja breze zažuborijo najlepše uporabljajo biče za skok v uslišanje Ušina prihaja s severa vsakdanje obiačilo vrne se na zahod sled je kovmska skozi razpoko v vratih stopinje so ubrane odi jih vidijo v božji službi v olcnu k svetnikom je verna sliižabnica samotarska celica vzdignjen prst kaže na tri v ogradi odsevanje lomijenih črt sveče v tundri na srečo ukroti enorogega bog ne vidi zaspala so mu vsa očesa šesta postaja kristus vstaja glejte on vstaja sprevod strele ki udarja strašijo pesem monodljo babic z rahlimi obolenji pomen je kot zmrznjan smrad kadila migljajo dim je zi'ak smrad je zrak medij oblačil podolgovati prostor zanje goljatova golgota polja igre ria kimavi ljudje prekrižajo ogenj izbrbljajo jedro monsima spodnjaga vetra moro vzemajo po meri noge zaregljajo žarki odžarijo klicenosci so kiraavi v liliputanski misii gledavci zrejo na gaiaksijo su&io cesto svetlikavih bastardOT kjer se razsuvajo utvare razkralji poniknejo na praznik sveč manejo si zakajene oči razpenjena ščuka je huda žival karavana se pomika dobra v nogah z zlatom v ustih v ospredju je molitev duša na rti v poldnevu velike noči podedovane vse polno jih je panjev ki ne rojijo izdirajo rojstvo ko roke iztezajo zamolijo rumene trobente zevajo kako lep je jezušček harakiri zanj ki nima iste mlsli v svosti kratkovidnost vrata so zaprta krožno potovanje vrata so odprta vse manjši obseg do točke sveta cerkev s topovi zapojejo nikjer ni duše izpahnjena vrv strel v pilatovo peto naj ga dim odnese sedma postaja kristus vstaja glejte on vstaja zapusča mrtve v peklu na nebu hrib kliče dehti zakaj polpreteklost j« 7 golobu poslancu zemlje paraliziran solzovod preletel naj bi z jezusom zemljo dva lakta v koraku umrl na mebu sešli so se da vidijlo zmala ga poznajo dodobra ga poznajo vse je kot bi igrali perjanko lovili eliminirano gologlavi diha tudl žarke miraogrede poljubi kamen roka drži križ križ trpi trpljenje marionete elipsasto misllio fata morgana Ivan Cimermau Zofe StV&fStVk I. Mrak zaliva razcvele roke kristus jezus kaj si storil z mojimi prsi šestnajst pomladi se je obešalo na oknu puh materinstva sem zrla y zrcalu kot bodečo nežo podobe rosnih gričkov kaj si storil orač puščave kaj si storil Zlomila sva nakovalo sramežljivosti vdrle so pošasti dUuvija v trpkem plodu tvojega telesa blazna ptica leže jajčeca za reaktivce II. Noči s kosmi trav v penavih ustih dolbejo podobe rukajočih jelenov v skalne stene moja mlečna stegna moja divja puhajoča staja daje ovnom zavetišče Noči ko si nagibal moje vrče z razsutim spominom na človeka snel si ga z razpela gnezdi v lupini srnjih krikov Noči ko si spodil četo razbrzdanili vojakov po mojem hrzavem telesu in nisi poznal predaje Noči ko si izkrvavel stoke zvezd y polteno rjiiho in je moja ženskost ušla na strop Noči ko si za svilne laske privlekel vse človeštvo v pokozlano gostilno s pavjim peresom v ustih in bojnimi barvami na skalpu v roki vse človeštvo daj nam danes žogice zgodovine v nedrčkih časa Kristus jezus kaj si storil z mojimi ovčkami mehkimi z mojimi lunami pijanimi z mojimi žogicami bistva biti kristus jezus mojo bit potlači med gomolje krompirja IV. Slepi tigri spijo v travi v gobcih jim poje scefrani arabec s težkim velblodom slepi tigri čakajo na jutro v oplojeni travi v ozelenelem gozdu se satirično satirijo satiri Zganeš v seniku udov levo roko dihnem levoroka noga zganeš desno roko rečem desnoroka noga spletena za višje stvarstvo blagoslov sva golim topel trebuh topel srd in toplo postelj III. Sodomisti goličijo zgodovino joj ta vikend na nagih samotnih izničenih otokih potopiš si trnek v svoj golt Ujet v črvojedo ženskost meziš v nedrih puhek tvoje prsi čurimurica polzijo k zavesti moram zdaj izgnati Hegla Med staro in novo zavezo brezobvezen enajst svetnikov en golman 2ogice se izognejo obešanju ne pusti homoseksualcev blizu čist je gozdni prt v prezreli travi kamikaze izginjajo v duše dedov in nebo je maternica zablodelih angelov Pleme sem izropal spalo je v tebi žogica si spomenik žogica si ognjenik žanjem klasje tvojih stegen žejen smrti izogibam se besedam korenine so vejevje Stopinje ljudožercev v tvojih gibih 12 izganjam te pokončen goltaš mojo uto a tam gnezdo davi krik in temni gozd njene deviške kože prvič spočete za noč VI. -Žari na dlani z bledim soncem kaj si storil moji učenki kaj si storil Klasje poje pojdi v Rim in se zaveži trojno jagnje božje daruje menih s štorom iz skalpov bližnjih stara vrba plane mladi brezi v oči mehka koža te pogublja pravi vrat gazele te približa pesku sika nedra ciganke te suvajo v pekel ruje si lase Vzpne se roka nogoroka boža žile pred izpetjem boža svet pred vnebovzetjem žogice tvoje mila oaza palimica gibka vleče zemlja teža zemlje pravim teža zemlje leze v žogice Vzpne se misel v otroški srajčki a ne more v božje stvarstvo Kaj si storil jezus kristus kaj si storil naga sem polzela v ogledalu spal si v njem kačon prijatelj kač Jezus kristus kaj si storil žogice odbijaš iz gola v gol golota na golgoti Stopil si s prestola in si golman v rezervi V seneni kopi govor kož dihaš škrgaste ostrige studenec je razčetverjen tvoji sunki v ritmu rezljajoče trave tvoji griči slepi tvoji gibi bratje kaljenih nožev tvoje bradavice z okusom Kanta tvoja koža speči kustos z razstave op arta tvoja nedra zibka poganov Goltaš svet v cvetu let krč ko se lzpoje krhka čaša na ustnicah sveta jezus kristus kaj si storil nag z zgodovino kaj si storil s svojim hlebcem komisa Kaj si storil ljudstvom pajčevine naukov Izganjam te z žogicami izganjam te z žegnom 13 MIMOHOD ob zidovih so starci pustili svoje hrome palice najprej si grozljiv zase potem pridejo ljudje tresoč so spolzele ob zavešenil oknih trudne postave nož si lahko-le z eno konico ki ti spaja rezili luči so jim sive ob hladnih zidovih srečanja nema na zadnjih križpotjih MESIJA VSAKDANJOSTI Dvignite čela z zemilje in prebijte nebo sklonjeno nanjo prelomite čas in dosanjajte v omami zablodo konca blagor jim odkritim sebi za posmrtno masko tavajočega sveta vaša kri bo napajala z neskončnim gnitjem utrip pohabljenih src v skeletu vesoljne pajčevine v praznini pobegnemo iz kroga bedni v novo igro vrtiljaka blagor jim — brez oči jim je mogoče utrniti luč na poti v pozabo DARKO KOMAC sklonjenim vase ves čas prepusti sebi v vengah brezmejne ječe neubitih besed iskalci bojo mrtvi ker bo le ena podoba našla sebe v imemu vseh VERA št. 1 smrt je manjša od umiranja vse pade v nebo mimo večnosti v nič in votlost pade v človeka v njegovem iskanju neizrekljive popolnosti spoznanje je vračanje k nezazmamovanemu eačetku smeri se križajo toda vse se prebijajo k resničnosti srečanja 6 sabo enakost je ena MOLITEV Prezir dežja se ti nabira v meniško kuto neznano ti postane polzenje jagod večnega upanja skozi priprte dlani V svoji celici začneš iskati pozabljeno razpelo da s prsti prekriješ na njem svojo podobo in v mraku govoriš o sebi z besedo Odrešenika doOder ne postaneš ena izmed njegovih petih ran jagode ti obkrožajo prste polzijo skozi dlani in vodijo te v večno molitev s koščenega svečnika svojih voščenih rok presadiš ogenj y misli greh tri raztrosi jagode pod ozebla stopala takrat se ti molek s kačjim telesom oprime vratu in v grgranju iščeš smisel čiste — nedokončane molitve PORODNICA Iz tvojih žil sem pil kri za svoje oči na zadnjem nebu izgubljenih sonc po rodnica na fcvojih prsih eo domovale moje ustnice za ogenj poljubov upepeljenih globin porodnica v tvojem naročju je zajokalo moje srce je vzvalovil moj prvi korak vrnitev je prazna iskanje brezkončno moj jezik ie mrtev v tvojem svetišču so tuji bogovi našel bi rad tvojo sled porodnica YO— YO Z brezciljnim vprašanjem tonera teman v svetlobi v prostoru srhljivega brezna ob rezilu praznote na svoji ranjeni poti krvaveti polzeti po zlizanem krilu kjer te v vznožju čakajo razprte čeljusti psi te v svojih telesrh raztrosijo ob slane zidove polziš ob svojih oknih z odtenki norosti v bežanju od sonca v neznano iskal sem razpet med sebe in votlost med krike in molk smrt je le eno spoznanje ostrina ti nasiti besede v kriku ob oknih ki zaveša jih Nič razsut v atome ne moreš umreti v neomejenem brez vere vanj RAZPADLI PROJEKT ŠENTJOŠT osma postaja pridejo naj stvari in gledajo samorog je radovedno ogledalo raj njegov dom za rajska ogledala trikotnike ki se ogledujejo vidijo rakovo pot znoreno od jetrne pike na tretjem kraku na roju steklih polbogov magija zaudarja po plesnobi zvezani lasje so del nje zastiralo golih lobanj rogovi tihotapijo uroke m«i blatno cesto surove koprive kristus vstaja glejte on vstaja pada iz elizija nikamoT ne pride klečeplazen blagoslov molimo enakoličje je na vseh licih enako vendar lice se dvigne ne ve se kdo slavi kdo je slavljen bog ve o tem molči na molčanju je molk ^ctrav se naglo plodi xod izrodi prt v njem je odtis megla zamegljeni zenici pogled trpljenje ko noge hodijo vstanejo z jezusa desetmiljska cesta naložen je bil križ da je ponujena smrt svetilka odsveti kosa odkosi felah bi klečal na molitvi božal pest pel jaro kačo kristus se rodi v nočnem stokanju vstane križan umre aleluja rojen vstane aleluja teče iznad mozaične podobe za veliko je značilno krivljenje veselje y zdravju na duši med bojmimi brki bodalce človeka omrtviči deveta postaja preprostost slovesnosti gobasti dan izstisnjeni sta dve misli iziza poklonoy opora je mati božja drži ležanega pod marmornatim pokrovom nad njim pohlevnost ležanja kotliček z ogljem žerjavica prenaša zvok beg od klicanja nosimo vedra pod zvon pred koncem se zvok vname zadoni med razvaltne v ospredju je hoja čaščena po božje od vseh bogov veličastno majhnih v nezdravi vodi svetu oblačnih judežev na morišču dajejo podplutbe slačijo očenaše ptič poje razsajuje kri križ škriplje x in prerok nabira ciklame deseta postaja pesem ostaja v igri spremlja pokol trojice ob zalezovanju točke dobiva obraz meso kruh kot darilo kri sinu odpito vino če žitu ni pogodu naj kar odid predmeti so v kattmasti vreči doma je precej takih dež zasuje vrečo zemljo korakov opere oči sloga je v kesanju za svetlobo vhod v samotno izlivanje pod streho nad hribom globje v najbližjo postajo izlivajo se peščene številke litanije usahnejo ukaz krčmarja jih pozabi prigrizek po limonadi enajsta postaja zvonovi dosegajo planoto cerkovnik je bil izgubil ključ glasu ne ustavi ^ončni obraz se plazi )reveč je dognanega /idez breakončnosti aa dan kaznovanja ves božji svet ustvarja besedo bolniki segajo vanjo v vrče medice očak ima radovedno navado brska po soncu zažlobudra rad kdaj pa kdaj cerkev še nima korenin po pohodu na vzhod zgrajen je jez spreda kri preži za lepoto zavaljeno brado hodimo y ogenj po boga med žerjavico ga je največ požiga zažge krst v klobuk spravlja milost dejanja ga ubijajo dvanajsta postaja pri starcih se nikoli ne ve nič ni jasno svetlost mračnih sotesk brez haska je iskanje bog bo odkrit v smrti bela in bela raztegnjena belina zgrabi obod meje se razkrije videz je kot bog cerkvena senca zavetje popotniku čebele med materami one so najboljše med ljudmi začebljajo v smrti se blodi po brezverju po hudourniku se zrak podrugača sli počivajo nobenega boga ne nasijo nikogar se ne drži strah nihče ni vstal nikomur nič ne stopi pred vajeti zaradi pravega ob pravem času nosijo odprte očl mrtvo meso krvavi strah nosila so usmiljena pustimo počivane v miru razklane roke se držijo žebljev ogleduhi še vedno prižigajo iskre plesnive solze na mahovitem dnu dvorana brez dna gorjača koprni po zlepljeni krvi besnost jo popade meče se v vodnjak nekaj življenja izgine obroč je olajšan trinajsta postaja pravi čas za vračanje do pasu v pentljah z nekaj vzorci za sprememfoo zvezdastih konjskih repov na skrivaj spletenih poučenih o nastanku nečesa rdeče samote sprevod odjezdi mati božja hodi mimo premišljuje o čudnih stvareh zakaj je pokrajina pusta samotarska svetniki ostareli in nosovi dolj mlin zamelje črno razvedrilo dvignjeni sin patron vstajenja postavlja prst na veke iskan je med procesijo čistokrvno marogasto z obrazom y drvečem skoki vidi se obrežje kjer se strela odtaja procesija raaprši štirinajsta postaja peščina na poti odmev kliče kje si prijatelj to ali ono stran pot je dvojna med gorami na tej strani poti sem odmeva povej v kratkih besedah konji so neosedlani vzpetina visi požar vsak čas pride na sipino v podnožju je globok pesek tja bova šla umirat primi me za roko veter naju bo zasejal onkraj se ne zgodi nič goličava je gola podoba je da je žetev mimo preko ušes odmeva si še živ da živ vzhodnjak sem nikoli ne umrem sreča je v poti navzdol struga nasede si videl procesijo videl videl procesijo pridi sem na to stran v senci bova odpela Tomarsko pesem ZACARANI KROG NEOPREDEUENIH Tov. urednik, smo v času najmočnejših priprav na volitve. Ob tej priložnosti (in ne samo ob tej) poudarjamo naš značaj brezrazred-ne družbe, v kateri so načela moralne neoporečnosti napisana v prvi vrsti na prsih njenih akterjev. To kristalizacijo opazujem in doživljam predvsem iz našega (ozkega) obmorskega kota. Dogajanja ob njem in zanj me navz-lic temu silijo v temeljna, bistvena razmiš-ljanja o vlogi in sodbi človeka naših dni, če hočete, volilca kot samostojnega indi-viduuma pri všeh opredelitvah, ki so sad njegovih spoznanj vloge in »barve« njego-ve okolice. Preden se stvari lotim, se naj pred-stavim: ime mi je Toškan Zdravko. Po poklicu sem gr. ing., vodilni uslužbenec Invest-biroja iz Kopra in član odbora pri-silne uprave v tem podjetju. Usoda in spontana volja sta me pred slabim letom zanesla v kolektiv, čigar moralni strukturi s tem pisanjem ne mo-rem delati usluge; tega ne morem storiti njihovim takratnim vodilnim uslužbencem ne zunanjim podpornim članom. Eden iz-med teh je tudi Dušan Barbič, direktor kolektiva, v katerem sem bil zaposlen prej. Na tem delovnem mestu sem se do-kopal do nespodbitnih dokazov, ki pričajo, da je nekaj vidnih in cenjenih javnih delavcev in strokovnjakov našega področ-ja lahko, brez vsakega tveganja, mirno služilo milijonske vsote. Tovariši Josip Kramarič (referent za gradnje Sob Ko-per), Ivan Baškovič (takratni načelnik od-delka za gospodarstvo Sob Koper), ing. Miloš Gnus (Luka Koper), dr. Bogo Ko-želj (Indus-cona Koper), inž. Marjan Pet-kovšek (Investbiro Koper), prof. Silvo Prodan (Invest-biro Koper), dipl. ek. Boris Sebenik (Invest-biro Koper), člani poseb-nega teama za izdelovanje urbanističnega programa Indus-cone v Kopru so dobivali 750 Ndin za vsak sestanek, poleg tega pa še dnevnice in povrnjene potne izdatke. To so dobivali predvsem za te obveze: a) za udeležbo na sestankih teama, b) za zagovor njegovih sklepov. Tako je bilo razdeljenih približno 165.000 Ndin. To sem v notranjem postopku označil za krajo; dosledno sem se zavzemal za javno, brezkompromisno razpravo, in sicer zastran naslednjih razlogov: 1) Primer te skupine je organizacija ko-lektivnega kritja, primer vase zaprte ve-rige, ki bi ji celo v kolektivu ne prišli do živega, če ne bi bilo lanskega drastič-nega posega v njegov samoupravni meha-nizem (prisilna uprava). Skupina se je prepustila sli po sodobnem »managerstvu« in lepo živela z družbeni sredstvi, in sicer ob eni sami zaslugi: da je organizirala delo (pa še to slabo). 2. Vsi ti so na vodilnih položajih na Koprskem, zato bi morali biti osrednji zagovorniki in uresničevalci »zaslužka po vloženem delu«. To vendarle niso, so pa splošno družbeno ugledni. Mednje sodi tu-di bivši direktor Alič, ki je to dovolil in ki je ideologijo take »komerciale« raz-glašal za model sodobnega podjetja. 3. Tovariša Kramarič in Baškovič sta bila celo evidentirana člana republiškega gospodarskega zbora (in sta se s kandi-daturo strinjala). Tako je njima bilo omo-gočeno predstavljati druzbo in njene hu-mane cilje v našem najvišjem republiškem forumu. 4. Za javno obravnavo bi prisilili k opre-deljevanju tudi zunanje člane, ki zaradi nepoznavanja razmer nasedajo »ubogim preganjancem«, nosilcem sodobnega tehnič-nega in tehnlološkega mentorstva. Kot je meni znano, so bili o tem ob-veščeni predsednik skupščine občine Ko-per, občinski sindikalni svet, občinski od-bor SZDL in občinski komite ZK. Ti so položaj splošno ocenili in se odločili za dosledno razčiščevanje, vendar mirno, brez javne obravnave, ker bi to širšim koristim Kopra lahko samo škodilo. Tov. urednik, sam sem od tu doma in Koprčan z dušo in telesom, to si štejem v čast, vendar se razhajam s splošno li-nijo, iz česar izhaja poglavitna zagata. Kaj je bolje molčati in čakati, da prinese čas svoje? Kaj si lahko obeta moj kolektiv in ožja domovina od mojega koraka? Ali prej uničenje tudi tega, kar je v njem zdravega, ali prej zavest obujenja pravih teženj, ki se s tako prakso ne morejo strinjati? Kaj bo vaš bralec naredil, ko bo to bral? Ali bo zamahnil z roko in re-kel: »Seveda, Koprščina kot po navadi«, ali pa bo prej pobrskal okoli sebe in v sebi brez težave ugotovil, da nam vsem v vseh pogledih ne manjka podobnega , am-pak doslednosti, ki bi z njo to razkrinkali. Smo res vsesplošna komprimisarska, siva družba? Ali je res odlika sodobnega člo-veka, in sicer ustvarjalca v družbenem okolju, biti neopredeljen, stati ob strani predvsem tam, kjer se bijeta luč in tema. Tov. urednik, nisem še nehal javno ob-toževati. Invest-biro, SGP Stavbenik (PE Koper in uprava), IMP Koper in podjetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane so skupna volilna enota. Na skupnem kandi-dacijskem zboru sta bila za možna kan-didata za republiški gospodarski zbor ome-njena tudi tovariša Kramarič in Baškovič. Uradno sem izrekel pomisleke o njuni kandidaturi in prosil, da to sporoče mno-žičnim družbenim organizacijam. Naj ute-meljim: pri Ivest-biroju sta si pustila iz-plaeati denar, ki ni bil v sorazmerju z 14 vloženim delom, zato nimata potrebnih moralnih kvalifikacij za to funkcijo. Vpra-šam se: čemu je šla moja pripomba v koš? Odgovora nisem dobil! Občinska kan-didacijska konferenca ni o tem spregovo-rila niti besedice. Mene niso zaslišali. De-legati so ju kljub temu predlagali, vendar nista dobila potrebnih glasov. Ali je s tem vse v redu: volk sit in koza cela? Ali je ta postopek logičen akt sive družbe? DRUGA EPIZODA Uradni kandidat naše volilne enote za zbor delovne skupnosti Sob Koper je bil tov. Dušan Barbič. Od 153 navzočih na kandidacijskem zboru je dobil 40 glasov, zato ni prišel na kandidatno listo. SGP Stavbenik njegove kandidature tudi na poznejšem občnem zboru sindikalne po-družnice (150 navzočih) ni potrdil, temveč predlagal drugega člana. K sreči se je zapetljaj zanj ugodno končal, saj je občinska volilna komisija ugotovila, da ne sme več kandidirati, časa za ponovni sklic zbora volilcev pa ni bilo več. Bo pri tem SZDL ostala ali bo iskala vzroke, in sicer ne glede na to, ali jih kolektiv želi ali ne (vsaj po uradni verzi-ji)? Tov. Dušan Barbič se je hotel s tem nezakonito in nedemokratifrno polastiti ob-lasti. No, pri tem mu je spodletelo, je pa vendarle izbrani kandidat za gospodarskl zbor republiške skupščine. Njegova delov-na okolica ga sploh ni volila. Ali naj ga kljub temu volimo drugi? Kdaj bodo naši predstavniki rastli iz sadov svojega dela, ne pa iz sadov svoje reprezentativne funk-cije bližnje preteklosti? Vprašujem se, ali v množičnih organi-zacijah, v političnih in upravnih forumih nimamo ljudi, ki se ne zadovoljujejo s prvo poulično razlago: to je grupaštvo, to so osebne koristi, to so osebna obraču-navanja. Kje ste ljudje, ki si uradno štejeta za dolžnost resnico iskati in jo razkriti povsod tam in obvezno takrat, kjer in ko je v nevarnosti družbena ko rist ali preti družbena škoda? Boste tok-rat to storili, in sicer ne glede na to, kam bo pripeljalo? Kot človek in volilec to zahtevam! Zdravko Toškan 1. r. Dekani 220 Koper NEKAJ BESED ZA UVOD — Pred kratkim sem zvedel, da je v Kopru med kandidati za republiško skup-ščino (mislim, da v gospodarski zbor) tudi tov. Dušan Barbič, direktor SGP Stavbenik Koper. Bil sem nemalo presenečen. Novica me je spodbudila za pisanje tega sestavka. Kandidaturi nasprotujem, še več, mislim, da bi jo moral tov. Barbič sam umakniti. Skušal bom obrazložiti nagibe, ki me k temu navajajo. — S tov. Barbičem sera se seznanil kot odbornik občinske skupščine Koper pred več leti. Tedaj je bil predsednik skupščine. O njegovi vlogi delavca In človeka v skup-ščinski upravi nisem zvedel dovolj, zato o tem nimam samostojne ocene in stališč. Po pfeteku mandata v skupščini je tov. Barbič zasedel njesto direktorja pri SGP Stavbenik v Kopru, kjer sem bil tudi sam zaposlen na mestu vodje gospodarsko fi-nančne službe. Skupaj sva delala približno leto in pol, tj. od maja 1967 pa do oktobra 1968, ko sem se zastran privatnih razlogov preselil v Ljubljano ter se tam tudi zapo-slil. Ko sva delala skupaj, sem ob tov. Barbiču kot delavcu in človeku doživel to liko razočaranj, da si ne morem predstav-ljati, da bi lahko glasoval za njegovo kan-didaturo za republiškega poslanca. KOMPROMISARSTVO IN NENAČELNOST VODITA V ANARHIJO Z omembo nekaj dogodkov, pri katerih sem bil globoko osebno angažiran in ki so mi ostali najbolj sveže v spominu, bom skušal obrazložiti ta moj odločnl »ne«. ki ga postavljam prcti njegovi kandidaturi. — Prvi silovitejši kratek stik in moje prvo večje razočaranje ob njem sem doži-vel zaradi našega obrata s samostojnim obračunom »J šuran« v Poreču. Ob Bar-bičevem prihodu k nam smo se v podje-tju otepali z resnimi kadrovskimi in or-ganizacijskimi težavami v tern obratu. Iskreno smo se trudili, da bi poslovanje v obratu kar se da sanirali Položaj podietja na trgu ni bil vzpodbuden, v zahodni Istri ,,ZAKAJ SEM PROTI NEKI KANDIDATURI" še najmanj zaradi zelo grenkih preteklih izkušenj. Naši odnosi z obratom so bili že tako obremenjeni s celim kompleksom stvari, od medsebojnega nezaupanja do mnogih še neurejenih in neusklajenih vpra-šanj. No, v to ko&jivo ravnotežje je tov. Barbič tik ob svojem prihodu dregnil z nekim nerazložljivim, frontalnim neraz-položenjem do obrata, z nekct nerazum-ljivo nestrpnostjo do enote in do posamez-neh njenih ljudi. Nerazpoloženje se je pre-neslo tudi na posamezne vodilne delavce v podjetju, ki so se temu dokaj nebogljeno predajali. Sam sem se temu toku dogodkov upiral. Zagovarjal sem strpnost in spora-zumevanje. Obsojal sem že pogoste namige, naj bi podjetje obrat zaprlo. Ko se je v tem času tov Barbič na gradbišču hotela »Luna« v Poreču prav nerodno. osebno »lotil« novega upravnika obrata tov. Suri- ji, sem se v daljšem sestavku v notranjem glasilu spoprijel z njegovim celotnim od-nosom do Poreča. Na kritiko v glasilu, za katero se upam zagovarjati in dokazati, da je bila obzirna, dobro mišljena in opra-vičena, je tov. Barbič zelo bolestno odgo-voril. V nekaj osebnih stikih me je pre-plavil z očitki, da mu sledim za petami, da maham z njegovimi napakami po zraku, da bo zapustil podjetje ipd. Na hitro je zbobnal skupaj ožji kolegij; kot zadnji sem bil tudi sam pozvan na sejo. Postavljen sem bil na zatožno klop. Drugi vodilni so-delavci so bili pri predstavi navzoči s sklo njenimi glavami. Izjavil sem, da sem začu-den, ko gledam pred seboj te pogrebne obraze zaradi stvari, ki se meni zdi povsem normalen akt medsebojnega občevanja. Vztraja] sem, da si je tov Barbič zaradi Poreča zaslužil grajo. Odklonil sem, da bi za ta svoj korak komurkcoli odgovarjal. Obžaloval sem, da si tako različno zamiš-ljamo medsebojne odnose in da jih tako , različno pojmujemo. Po krajšem besediče-nju o tem, da bi bilo mogoče in dobro, inkriminirano številko glasila zaseči, se je kolegij razšel brez vsakršnih resnih skle-pov. V meni je dogodek pustil priokus neokusne melodrame in slutnjo, da se z Barbičevim prihodom začenja za Stavbenik obdobje diletantstva v vodenju z vrha. — Slutnja me ni prevarala. Dogodki so se pletli za dogodki, in potrjevali mojo slutnjo. Slednja večjih, mučnih epizod se je zgodila med nami ob poskusnem uvajanju ocenje-vanja uspešnosti režijskih delavcev. Nekaj delavcev iz komercialne službe se je uprlo njim določeni oceni. Vodilni delavci in tov. Barbič osebno so menili, da je ocena v resnici stvarna. Pod pritiskom prizadetih in popuščanju vodilnih delavcev je pristoj-na komisija popravila navzgor, in sicer kljub temu, da smo se nekateri popravku uprli in glasovali proti. Prizadeti so ob tem začutili nenačelnost in rnehko roko na vrhu, zato so se naprej pritožili upravnemu odboru za nov popravek navzgor. Upravni odbor je bil ob nerazumljivi podpori vod-stva znova kompromisen, torej je znova po-pravil. Ko je predsednik upravnega odbora delavskemu svetu poročaJ o delu tega orga-na, sem se temu sklepu uprl. Zahteval sem, da ga delavski svet zavrne. Ni mi bilo tre-ba navajati ne vem kakšnih razlogov, saj so mnogi člani delavskega sveta dobro vedeli, da delo prizadetih delavcev ne za-služi takega plačila, kot jim je bilo s temi popravki odmerjeno. Razpoloženje na-vzočih je bilo naklonjeno mojim stali-ščem, toda pred glasovanjem o mojem predlogu je posegel vmes tov. Besednjak, vodja komercialen službe, s predlogom, da uspešnost omenjenih prizadetih delavcev ponovno ocenimo, pri čemer pa naj bi ocenjevali le tisti delavci, ki z njima naj-bolj delajo. Naštel je tudi delovna mesta, ki jih je pri tem moč upošttevati. Predlog je bil sprejet in delavski s^vet se je lotil drugih točk dnevnega reda. Sam sem sejo zapustil ob kuncu točke »razmo«. V nasljed-njih dneh sem v zapisniku zasledil, da je sklep ubeseden približno tako, da naj ime-novana komisija le preveri pravilnost do-sedanje ocene omenjenih dveh tovarišev. Začutil sem godljo v ozadju. Na prvi seji kolegija sem zahteval. da se takoj predlaga popravek sklepa. Rečeno mi je bilo, da je to verjetno spodrsljaj, da popravek ni potrebvn. ker bomo sklep uresničili do pike tako, kot ga je predlaga) tov Besed-njak, tj .da se za omenjena tovariša stara ocena razveiiavi ter da bo uveliavl.ienf no va ocena imenovane komisije. Posebno 15 flasno sta mi to zagotavljala tov. Besed-ttjak in tov. Barbič. Počutil sem se neko-liko pomirjenega, čeprav ne v celoti. No, komisija je res opravila svoje delo. Rezul-tat ocene je bil spet povprečen. Na nas-Ijednji seji deiavskega sveta je splošna služba poročala o oceni. Pričakoval sem, da bo nova ocena končno potrjena. Na-mesto tega je, mislim, da tov. Korenika, vršilec dolžnosti pravnika-podjetja, pojas-nil, da nova ocena ne more biti potrjena, ker je na zadnji seji bilo sklenjeno, »da naj imenovana komisija le preveri pravil-nost njunih dosedanjih ocen«. Povedano mi je bilo tudi, da je bil sklep tako popravljen na koncu točke »razno«, ko mene ni bilo več na seji. Nisem mogel verjeti, da prav verjeti, da prav slišim. Ozrl sem se proti tovarišema Barbiču in Besednjaku, ki sta mi na kolegiju slovesno zagotovila, da bo Besednjakov predlog do pike realiziran tako, kot je bil mišljen. Molčala sta kot grob. Nisem mogel vzdržati več za mizo. Ta očitna nesramnost me je pognala iz klopi kot vzmet. Izbruhnil sem brez vseh zadržkov, da je to umazana prevara. Po-zval sem tov. Barbiča, naj tu, pred delavci glasno ponovi zagotovila, ki jih je dal na kolegiju. Bil je tiho, mene pa je bilo sram vsega. Besede nisem več mogel spra-riti iz sebe. Zahteval sem, da preidemo k naslednjim točkam dnevnega reda. POSKUSI IZSILJEVANJ IN ZLORAB POSLEDICA NENAČELNOSTI VODSTVA — Dogodek rru je dal misliti. Nisem mogel razumeti, da lahko človek tako zata-ji, in sicer na vodilnem mestu, pred celim zborom prič. Kaj naj si podjetje obeta od takega vodenja? Ali je tov. Barbič vsaj malo pomislil, da je s tem prižgal zeleno luč vsern mogočim težnjam v pod-jetju? Kako naj direktor, ki se v svojih igrah in opredelitvah spušča na tako spol-zek teren, zahteva načelnost pri svojih pod-rejenih, kako naj računa na red in pošte-nost v podjetju? Ali je resno mislil, da se vloga direktorja začne in konča s tem, da se po svojih močeh peha za delo ter da sklicuje obvezne sestanke in bere zapis-nike? Kaj pa je z vzgojo kadra, kaj pa z medsebojnimi odnosi, občutkom varnosti in moralne trdnosti, ki ga mora vrh vzbu-jati med člani kolektiva; kdo naj to obliku-j je pri ljudeh, ali fraze in priložnostni na-! vedki? Ali je sploh kdaj kaj prebral, kaj ] zahteva od vodje moralni kodeks? j Malo za tem dogodkom so bili naši j odnosi na vrhu spet postavljeni pred novo j preizkušnjo. Tov. Stegu, delavec v komer-cialni službi (takrat sekretar osnovne or-jgarnizacije ZK pa borec obenem), je s pritožbo izsilil od komisije za vrednotenje J delovnih mest močan popravek navzgor. Dogodek ni šel mimo nas. Na nekaj sejah kolegija sem ocenil ta akt komisije za ne-načelno popuščanje pritisku posameznikov. Pritožbe na ta popravek so prihajale tudi od drugod (iz enot v Ljubljani, Kopru, Izoli). Vodja tehniške službe tov. Tratnik je menil, da je bilo delovno mesto previ-soko vrednoteno. Za primer je navedel, da presega celo delovno mesto »vodje grad-benega vodstva«, kar ni sprejemljivo. Spre-jet je bil neki sklep, da se naj tega proble-ma loti tov. Besednjak, ki je bil tov. Ste-guju nadrejen. Skoraj hkrati s tem je upravni odbor spet na pritožbo dveh to-varišev (mislim, da tov. Svetka in tov. ! Klemenčiča) sprejel sklep, naj se jima ne ; odbija več točk zaradi pomankanja zahte-| vane izobrazbe. V pravilniku smo namreč imeli instrument, po katerem se je usluž-bencem odbijal določen odstotek od osno-ve, če niso imeli izobrazbe, ki se je zahte-vala za delovno mesto. Tov. Valant, pred-sednik upravnega odbora, je pojasnil, da je bila ta izjema storjena zato, ker sta omenjena tovariša borca. Obrazložitev me ni prepričala. Očitno je bilo, da smo šli v močvirje popuščanja pritisku z najrazlič-nejših strani. Sklep ni bil zakonit, saj upravni odbor ni imel pravice popravljati pravilnika. Sklepu sem se uprl. Od delav-skega sveta sera zahteval, da ga zavrne. Pojasnilo o »socialnih« nagibih tega sklepa me ni zadovoljilo in se mi ni zdelo iskreno. če bi upravni odbor in akterji, ki so stali za tpm sklepom, res rrrisli na skrb za boree, bi z ukrepi začeli tam, kjer je bilo to najbolj opravičeno, tj. pri tistih delav-cih borcih v neposredni proizvodnji, pri tistih, ki živijo res v kritičnih življenskih razmerah, ne pa pri ljudeh, ki so si zago-tovili že kar dostojen standard. Predlagal sem tudi, da se naj še v okviru pravilnika poskusi z določenimi sistematskimi prijemi priznati borcem olajšave pri zahtevani iz-obrazbi in še drugje. Predlog je bil sprejet in sklep upravnega odbora zavmjen. Ker je tov. Barbič s svojo navzočnostjo na upravnem odboru tudi sam botroval temu zavrnjenemu enostranskemu sklepu, mu je bilo mučno požreti nov poraz. Poskušal je, čeprav slabotno, sklep opravičevati. Dogo-dek me je razburil. V njem sem videl nov poskus »kaljenja vod«. Mislim, da sem dvignil glas ter da sem ga ostro in brez velikega obzira utišal. Ko smo se nehali prerekati o teh »umišljenih borčevskih pro-blemih«, je bil sklican razširjen kolegij uprave. Navzoča sta bila tudi predsednik upravnega odbora tov. Valant in predsed-nik delavskega sveta tov. Jogan. Datuma seje se ne spominjam več. Vem le, da me je tako močan sestav začudil, saj ni bilo večjih problemov. Sejo je tov. Barbič začel s pomembnim in težkom glasom. Mislim, da jo je začel s citati iz nekega plenuma ZK na Brionih, ki je obravnaval probleme borcev. Te citate je moral imeti zapisane nekje v svojem notesu, ker se je že prej parkrat skliceval nanje ter listal po bloku. Nisem mogel verjeti njegovim besedam. Spet sem bil na zatožni klopi, češ da rovarrm proti boreem, da ustvar-jam do njih nezdravo vzdušje ipd. Po vsem tem, ko se je vodstvo ter on osebno kom-promitiralo s tako spolzkimi in nevzdržni-mi stališči ter s svojimi sklepi pogorelo pred delavskim svetotn, naj bi bil jaz greš ni kozel. V meni je zavrelo. Vzel sem si be-sedo, še preden je on končal. Glas se mi je tresel. Sedel sem tik ob njem. Udaril sem s pestjo po mizi in zahteval, da na mestu preneha s to izkrivljeno lajno. Od-klonil sem vsakršno sodelovanje pri tej točki dnevnega reda in predlagal, da se z delom kolegij premakne naprej. V sejni sobi je zavladala mučna tišina. Inž. Toš-kan je poskušal pomirjevalno delovati na naju. čeprav je tudi sam odločno obsodil ta Barbičev korak. Mislim, da je barbič računal na podporo ostalih sodelavcev, ki pa so bolj ali manj molčali ali pa se niso opredeljevali. Nakopal si je nov poraz. Rana, ki so jo prejšnji dogodki zarezali v njegovem razbolelem prestižu, se je s tem še poglobila. Cutil sem, da stvari usod-no drsijo navzdol, da tej bolezni ni prave-ga zdravila. Nisem imel več upanja, da bi na vrhu lahko še našli skupen jezik. Ostali vodilni delavci se pri vseh teh dogodkih niso opredelili ali pa jih je tok potegni) s seboj, ne da bi sami pri tem razvijali kako aktivnost. — Prišlo je tudi do stvari, ki sem se jih kot računovodja najbolj bal. Izkušnje zadnjih let so me poučile, da posamezniki resno hočejo iz dejavnosti podjetja poleg rednih dohodkov potegniti še kako stran-sko korist. Ambient, kjer se vrh podjetja tako nezanesljivo in tako dvolično spušča v bitko z izsiljevanjem, kjer prevladujejo osebni obziri pred načelnostjo, kjer se ne pomišlja pred določenim manipuliranjem z organi upravljanja in njihovimi sklepi, je kot nalašč pravšnji za pogubljanje po-sameznikov, da poskušajo pristaviti svoj lonček h koritu podjetja. Po vrnitvi z let-nega dopusta (nekje v avgustu lani) sem opazil na svoji mizi nekaj pogodb za iz-vajanje gradbenih del posameznim članom kolektiva pri gradnji individualnih hiš. Pogodbe so vzbudile moj sum, ker sem za enega teh objektov zanesljivo vedel, da je že pod streho, da podjetje tam ni dela-lo in da ni potrebe po nobeni pogodbi. Domneval sem, da se s pogodbo poskuša izogniti plačilu prometnega davka. Na seji kolegija sem zahteval pooblastila, da pre-verim dejstva zastran teh pogodb, ki jih je računovodstvu dala komercialna služba, Navedel sem tudi, na katere pogodbe mi-slim (Šporčič—Faflek, Besednjak, Zriznšek; vsi imenovani so vodstveni delavci pod-jetja in še neka zvinanja stranka). Ozračje je postalo nekoliko napeto, vendar se nl nihče temu upiral. Povedal sem tudi, zakaj sumim o pogodbah. Nekdo je dopolnil, naj se ob tej priložnosti preveri tudi še poslo-vanje z zasebnimi kooperanti. Ko je iz-šel zapisnik kolegija, sem presenečen opa-zil, da mojega predloga ni med sklepi. Dvignil sem slušalko in prijel za besedo tov. Gustinčiča, ki je sestavljal zapisnike sej kolegija. Ni mi dal zadovoljivega od-govora, zakaj je bil moj predlog izpuščen. Na nasljednji seji sem zadevo zaostril ter zahteval popravek sklepa. Mislim, da je Gustinčič močno zardel ob tem. Začudilo me je, da je Barbič sprejel ta spreneve-danja brez vsakršnega resnega komentarja. Ali je res postal tako zelo odvisen od Ijudi, ki so se mu brez zadržkov udinjali, da si jim ni upal stopiti na prste več niti pri tako očitnih prekrških? Kam lahko pod-jetje vse to privede? Kaj naj si ljudje po vsem tem mislijo o vodstvu? Ali se ni zavedal, da se slab glas širi ko kuga med Ijudi? Slutnje me namreč niso prevarale. Kasnejša preverjanja so pokazala, da je šlo pri pogodbi šporčič—Faflek za resen prekršek, ki je bil storjen zavestno in kl mu je botroval eden od vodilnih delavcev podjetja. Kakšen odmev je to imelo med delavci, si z malo rinmišiiije lahko vsakdo zamisli. Dela nisem utegnil opraviti do kraja, ker sem predhodno šel iz podjetja. Ne vem, kaj je preverjanje pokazalo v drugih pnmerih, ki jih sam nisem utegni) obdelati. TUDI ZLORABA POLOŽAJA V NEČISTE OSEBNE NAMENE Razvoj dogodkov se pn tem ni ustavil. Srečali smo se tudi z dejanjem, pred kate-rim je človeku zastal dih. V mučnih tre-njih z vodstvom je podjetje zapustil inž. Toškan in se zaposlil pri Investbiroju v Kopru na mestu tehničnega direktorja. Približno hkrati je Investbiro iskaJ tudi novega direktorja. Neka skupina znotraj Investbiroja se je očitno dogovarjala s tov. Barbičem, naj bi on prišel za direktorja. To je tudi mislil napraviti in nam dal vedeti. Kot razlog za svoj odhod je na-vajal visoko plačo na novem delovnem mestu in pa to, da mu je bil urbanizem vedno konjiček. Kako je to delovalo na nas, ne bi navajal. Tudi ne bi ponavljal obljub, ki so jih njegovi simpatizerji ra-dodarno razdajali na vseh nivojih ob nje-govem prihodu v podjetje. V Investibiroju so se stvari resno zataknile. Ni užival take podpore, kot je mislil in kot so mu to drugi prikazovali. Javno se je proti nje-govemu prihodu v Investbiro opredelil tudi inž. Toškan. Barbifiev poskus odhoda je tako propadel ob zelo bučnem odmevu v kolektivu in v širšem prostoru v občini Kak teden za tem smo zvedeli, da je Stav benik ovadil inž. Toškana, ki ga poleg ne-katerih manjših nezakonitosti obsoja tudi osebnega okoriščanja. Mučna razčiščevanja v kolektivu so pokazala, da je bil ocitek nezakonitosti v ovadbi golo dlakocepstvo. očitek osebnega okoriščanja pa brez vsake osnove. Zvedelo se je tudi, da ja tov. Bar bič ovadbo lzdal na svojo odgovornost ter da jo opremil z žigom podjetja in pod pisom. Dogodek je sprožil proti njemu ne ustavljiv plaz. Sam sem v celoti pretrgal odnose z njim. Nisem bil sposoben nobe nega razumevanja več. TerjaJ sem njegov odstop na raznih nivojih. šlo je vendar za akt osebne pokvarjenosti in očitne zlora-be oblasti v nečiste osebne namene To se je zgodilo ravno v dneh, ko sem se selil v Ljubljano in ko sem se zaposlil v drugem podjetju. Do odstopa n) prišlo. Mislim. da sam tega ni sposoben narediti. Da ga oko-lica k temu ni prisilila, si razlagam s tem, da so mu politični forumi na občini kljub vsemu temu ponudili kritje ter po dogod-kih niso preveC brskali, znotraj podjetja pa je bila fronta, ki se je spopadla s tem, prešibka in odmaknjena od centra dogaja-nja in mformacij. Ob skoraj neverjetni brezbarvnosti in neopredeljenosti ostalih vodilnih delavcev mu je uspelo val ustaviti, zato se je obdržal. ODMEV DOGODKOV NA POČUTJE LJUDI V KOLEKTIVU Navzlic temu se mu ni posrečilo pre-prečiti posledic, ki jih imajo taki prestop-ki za odnose, za vzdušje v podjetju. Vrelo je naprej. Kader, navajen urejenosti, res-nega dela, kulturnega, poštenega in sodob-nega vodenja je postajal čedalje bolj ne-zadovoljen. Notranji spopadi so se nada-ljevali. Najbolj je vrelo v koprski delovni enoti. Bila je namreč najbližje dogajanju in je najbolj poznala pravo, neuradno bar-vo dogodkov. Barbičevi poskusi, da bi stvari zgladil, so propadli eden za drugim. Fraze in lepe besede niso mogle popraviti škode, ki so jo ustvarila dejanja. Nada-ljeval se je osip strokovnega kadra. Za inž. Toškanom je zapustil podjetje tudi inž. arhiteekt Strukelj, vodilni pojektant v bi-roju, izkušen starejši strokovnjak, ki je nosil težo vseh odgovornejših nalog, ki jih je projektivni biro izvajal. Za njim je šel še eden njegovih dobrih sodelavcev, tudi inž. arhitekt. Mislim, da se iz pod-jetja odpravlja tudi Kolar, pravnik s I. stopnjo in še drugi. Zanimivo bi bilo poz-nati nagibe njihovih odločitev, ker gre za strokovnjake in dobre delavce, ki so v svo-jih delovnih enotah bili ugledni. Podjetje je občutilo ta dogajanja tudi na samih poslovnih rezultatih. Ob tričetrtletju lani so po dolgih letih finančno stabilnega po-slovanja le-ti močneje zanihali navzdol; tako se je zgodilo z realizacijo in tudi s skladi. Kaj je pokazala bilanca, ne vem. Težko verjamem, da bi se lahko stanje v fietrtem kvartalu bistveno popravilo, ker so to že zimski meseci in ker so bile ne-katere enote (npr. koprska) brez večjih del. KANDIDIRANJE EV ODNOS DO VOLITEV — Nof po informacijah, ki krožijo po Kopru, je prišlo v podjetju med kandi-diranjem v razne predstavniške organe do zadnje, krepke burke. Informacije dajem, ne da bi jih uradno preveril, kar pa Jaliko še naredim. Na prvem kandidacijskem zbo-ru (sestavljali so ga člani podjetij Stav-benik, IMP Koper in Investbiro) tov. Bar-bič pri kandidiranju za odbornika občin-ske skupščine ni dobil potrebnih glasov, čeprav so med navzočlmi prevladovali čla-ni njegovega kolektiva. Izrinil ga je drug kandidat, zaposlen pri Ivest-biroju. Po tem dogodku je koprska enota Stavbenika, skli-cala zbor svoje sindikalne podrnžnice. Za malo se jim je zdelo, da bi tako številen kolektiv ostal brez predstavnika v občinski skupščini matičnega mesta. Zbora se je udeležil tudi tov. Barbič. Zbor je sklenil, da bo Stavbenik ponovno nastopil s svojim kandidatom m da je človek, ki bi bil de-ležen širše podpore, tov. Jurman, industrij-ski psihoiog podjetja. Nekaj dni po tem zboru je bil na pobudo uprave (v upravi Stavbenila dela približno 60 ljudi, v kopr-ski delovni enoti pa dobrih 150) sklican zbor delavcev, ki naj dokončno potrdi kan-didata. Zbora se je po nepreverjenih po-datkih udeležilo nekaj manj kot 40 ljudi. Od več kot 150-članskega kolektiva delov-ne enote Koper je bilo navzočih le nekaj delavcev. Drugi so zbor, ali sabotirali ali pa zanj niso vedeli, ker je bil sklican na hitro. Zbor je stekel gladko in dobro pri-pravljeno. Nekdo, mislim, da tov. Faflek, je predlagal predvidenega kandidata (ria-ravno tov. BarbiČa). Nato so glasovali; kandidat je bil potrjen. Naslednjega dne so imeli delavci koprske enote priložnost zvedeti. da je bil njihov kandidat izvoljen. še več, čakalo jih je še novo presenečenje, in sicer vest, da imajo res že po vseh pred-pisih izvoljenega feandidata za občinsko skupščino, da pa ne bo mogel kandidirati, ker baje nima te pravice, ker je že bil občinski odbornik (ne vem, če eno ali dve mandatni dobi zaporedoma). Ker so roki za kandidiranje potekli, bo Stavbenikovo mesto v občinski skupščini Koper tokrat prazno po veliki zaslugi prav njegovega direktorja. Nesojeni kandidat tov. Jurman bo moral na prihodnjib volitvah malo bolj paziti, da ne bo kdo s kakim manevrom spet preskočil voljo ljudstva. SKLEPNE MISLI Ne vem, kdo zagovarja kandidaturo tov. Barbiča v gospodarski zbor republiške skupščine, sklepam pa, da njegov kolektiv ne! Rad bi slišal v javnosti argumente, ki so za tem. Se več, rad bi slišal, kakšen kodeks pri nas dovoljuje poslanskemu kan-didatu take prestopke. Mogoče »zasluge« v preteklosti? Njegov dosedanji položaj? Kdo si to upa zagovarjati javno? Ob vsem tem, fcar sem sam doživel ob tov. Barbiču, njegova kandidaruta zame ni sprejemljiva. V mojih očeh je kot človek popolnoma zatajil. V medsebojnih odnosih je pogosto zdrknil na nivo šušmarjenja in gnilega kompromisarstva ter se je neiz-bežno ujel v mreže Iastne nenačelnosti, tako da je v določenih kritičnih trenut-kih bil nemočan pred prestopki svojih ožjih sodelavcev, ker je zaradi kompromi sov in nezdravega paktiranja z njimi imel zvezane roke. Pri ovadbi inž. Toškana je njegov notranji razkroj dosegel najnižjo dovoljeno stopnjo; v svoji razboleli mašče valnosti si ni pomišljal zlorabiti svojega položaja, da je lahko po krivici omadeže-val ime poštenega človeka. Samemu sebi zvest je v strahu pred javno obravnavo tega primera na sodišču ovadbo, zdi se, spet umaknil. Obtožujem ga tudi neresne-ga odnosa do svojega položaja in podjetja, kar se je najbolj prlkazalo ob njegovem spodletelem poskusu »pobega« k Invest-biroju, ki je med nami tako klavmo od-jeknil. Obtožujem ga tudi politične ne-zrelosti in nespoštovanja politične volje ko-lektiva, ki ju je pokazal v že omenjeni bur-ki z njegovo neslavno končano kandida-turo za občinskega odbomika. Sam volitev ne jemljem tako neresno. Osebno čutim, da je ta kandidatura zame nasilje, ki sem se mu odločil upreti, Ha-silje, ki človeka naravnost izziva in mo-bilizira za nasprotno akcijo. Ce bi bil do samega sebe pošten in kritičen, bi moral tov. Barbič sam umakniti svojo kandida-tiro. Javno ga pozivam, da to stori. Milan Gregorič 1. r. Breg8, Ljubljam mw\ Vsaka, tudi naša socialistična družba bna svoj pravno-moralni kodeks, ki urav-nava družbene odnose, položaj človeka in njegovo vlogo v družbi. V vsaki, tudi v naSi socialistični družbi prihaja do kršitev norm, do družbenih nepravilnosti in tudi mi se proti njim borimo. Boj je uspešen, kadar je kritika nepravilnosti konkretna, javna in dosledna. Tako je načelo, a kdorj ga uresniči v praksi, se mora pogosto bati tožba prizadetih. To je druga, senčna plat zahteve po odprtem in javnem razčišče-vanju krištev, čeprav »samo« moralnih pra-v&. ln obvez — zlasti tedaj, kadar so jih tagrešill ljudje na družbeno izpostavljenih fel odgavornih političnih položajih. Pa vendar je mladi novinar v 11. šte-fHki Tovariša objavil pod naslovom Mali jradovl za male bogove odkrit, kritičen zapis o nekaterih nepravilnostih v eni iz-med slovenskih občin. K pisanju ga je, kot piše, spodbudila želja raziskovati stvar-ao osnovo med ljudmi krožečih govoric o ravnanju vidnih posameznikov. TakSno novinarsko prizadevanje ozna-5ujemo kot objektivno obveščanje javno sti o resnici, takšno pisanje nam je po-trebno! Toda protagonisti tega kritičnega zapi-sa niso odgovorili z zavračanjem dejstev, ampak so zagrozili tudi kljub svojim dru-gačnim izjavam s tožbo zaradi vzbujanja javnega »nerazpoloženja do oblasti«. Izjavljamo, da se strinjamo z izrečeno kritiko v omenjeni reportaži. Izjavljamo, da se ne strinjamo s sta-njem, ko se na resničnih podatkih zasno-vana kritika in v njej izrečena sodba o konkretnih stvareh in ljudeh okarakterl-zira kot škodljivo pisanje. Takšno ravnanje nas nemilo spominja na slabosti mnoglh naših načel, ki jih, dokler so splošna, vsi podpiramo, a se jih zbojimo in jih utišamo, ko naj bi postala konkretna. Izvršni odbor Skupnosti študentov Ijubljanskih visokošolskih zavodov V Ljubljani, 2. aprila 1968 Ob volitvah, ki so bile 9. aprila, je bilo v javnosti slišati komentar, da se študentje niso udedežill voli-tev tako polno kot drugi volivd, da študentje ne izpolnjujejo pravic, kl so si jih priborili, in da torej splofa ne vedo, kaj hočejo. Pravica za nekaj je abstraktno, kl se ponuja namesto konkretnega. Pravioa za neikaj je a priori ab-straktna in iluzorna. MARX: »Komunizetm aa nas ni stanje, kl ga je treba vzpostaviti, idealt glede na katerega je treba upravljati stvamost. Komunteem imenujemo dejansko gibanje, ki ukinja sedanje stanje.« ONESNAŽENO ŠTUDENTSKO NASEUE V zadnjih časih Je o Studentskera na-selju marsikaj nedostojnega slišati. Marsi-kaj nedostojnega je pa tudi videtl. ManJ iz turističnih, predvsem pa Iz zdravstvenib. razlogov pozivamo vse stanovalce, da sku-paj z vrtnarjem Kržanom »sanirajo« plast smeti, ki je prekrila sicer nedolžno zelene površine Studentskega naselja. Šludentje - raziskovalci V ponedeljeik, 28. aprila ob 17. url bo ˇ dvorani Magistrata posvetovanje o vlogi univerze r organlzadjl zananstveno-razisko-valnega dela. Vzpodbujamo tudl Studento, ki imajo znaratveno ambicijo, da se po-svetovanja udeležijo! Gradivo lahko dvig-nejo pri organizatorju — Untverzitetnem komiteju ZKS — Trg revolueije 1-H. ZADNJA VEST Tone Remc in dr.VoJaa Rus sta bila 13. aprila 1969 izvoljema ssa poslanca r»-publiškega zbora skupSčino SRS. O »uso-dlM. ostallh predlogov za delovne zboro skupL&ne &BS se bo odloffilo že ta tedea (Milan Pintar, DimitrlJ Eupd, Marjan Umšemc, Di«tja OtoareneL. Lonart flotiaa. Boris Dataitott. IZJAVA Na redni seji odbora Kluba dolenjskih študentov trebanjske in novomeške občine — bila je 3. aprila 1969 v Ljubljani — smo med drugim razpravljali tudi o zadevi, ki je v zadnjem času dvignila mnogo pra-hu v našem tisku, namreč o reportaži »Mali gradovi za male bogove«, objavljeni v reviji Tovariš. Menimo, da smo kot bo doči družbeni delavci upravičeni razkriti širši javnosti tudi naša razmišljanja ob prebiranju prispevkov o tej zadevi v To varišu, Delu in Dolenjskem listu. Mislimo, da je v tem primeru to naša dolžnost. Ne navajamo svojih stališč, ker jih ne mo remo podpreti z zadostnimi dokazi. Opi-ramo se le na članke v časopisih, ti pa zadostujejo, da izjavimo. Menimo, da pisanje Slavka Splihala ni neodgovorno, tendenciozno in zlonamerno; nasprotno, popolnoma soglašamo z nači-nom, kako je v okviru svojih možnosti pisec osvetlil vprašanja, ki so družbene-ga pomena. Iz njegovega prispevka je raz-vidno, da je bil njegov namen vseskozi jasen in pošten: zajeziti neodgovorno raz-pravljanje in šušljanje z:a vogali ter priti vsej zadevi do dna. N& spuščamo se v ocene,ali je bil in do kolikšne mere je bil njegov namen uresničen. Opozorili bi radi na nekatera dejstva, ki dajejo vsej zadevi svoj pečat. Odločno zavračamo ugo vore, da Slavko Splihal, zdaj študent in v bližnji prihodnosti diplomirani novinar, ni-ma pravice zbirati podatkov, ki so javnega pomena in ki ne predstavljajo poslovne taj-nosti. Takšno pravico ima vsakdo, študent na šoli, ki je izrazito družbeno usmerjena, pa še posebej. Ali so splošno deklarirana načela — mednje sodi tudi javnost dela — res samo goli stavki na papirju — in to v odprti socialistični družbi? Prizadeti valijo del krivde tudi na re-vijo Tovariš, da je objavila nepreverjen sestavek in to celo v obdobju pred vo-li'vami. Sprašujem se, ali je še kdo dol-žan preverjati prispevek za piscem, ki ima pooblastilo uredništva za tako delo in si je prizadeval, da bi zbral kar najpopol-nejše gradivo za prispevek o tako po-membnih zadevah, pri tem prizadevanju pa je naletel na gluha ušesa. Ali bi tisti, ki bi preverjal njegovo pisanje, prišel do izčrpnejših informacij? Tudi ko bi sestavek neobjektivno prikazal dejanske razmere, ne bi nosil krivde pisec, temveč tisti, ki so mu onemogočili priti do virov, ki za-gotavljajo popolno informacijo. In če je neka stvar opravljena nia zakonit način, sta vsaka bojazen in p>rikrivanje odveč. Obsojamo način, s katerim zdaj napa-dajo pisca reportaže in mu očitajo celo to, kar sodi že v osebne zadeve. Namesto napada na pisca bi bila ne le primema temveč tudi nujna enakopravna polemika, v kateri bi piscu s pravno bistvenimi dejstvi dokazali, v čem je njegov prispevek pomanjkljiv in neobjektiven, čeprav nas tudi to ne bi prepričalo, da je vsega kriv pisec in da nosi vso odgovornost za po-sledice — iz razlogov, ki smo jih že na-vedli. Vsi odmevi v našem tisku in tudi od-govor v 13. številki Tovariša, ki je napisan dokaj čustveno, ni pa oprt na nikakršna dokazila, nas ne morejo prepričati, da je vsebina te reportaže neresnična. Za Odbor Kluba dolenjskih študentov trebanjske in novomeške občine Ljubljana, 5. aprila 1969 Jože Florjančič Izjavo smo poslali: — uredništvu Dela — uredniStvu Dolenjskega lista, — nredništvu Tovariša in — uredništvu Tribune Stodentski lisf Tribano urejajo: Milraiko Matanovič, Andrej Medved (odgovorni urednik), INande MikJavc, Rudl Rizman, Marko Slodnjak, Tcmo Stojko (urednik fotografije), Sašo šrot, Marko švabič, Dušan Tršar (teh-ničnl urednik), Milenko Vakanjac, Pranci Zagoričnik. rRIBUNA — Izdaja UO ZSJ — (Jred-ništvo in uprava Trg revolucije l-II — Telef on 21-280 — Tekoči račun 501-8-78-1 — Letna narodnina za študente 1S Ndln, za osfcale 20 Ndin, posamezen izvod 1,5 Ndin — Rokopisov in foto-grafij ne vraCamo — Tiska ČGP »Delocc I^ubljana, TcMnšiCeva 1. telefoa 23-§2* — Fo&našBm ptačona t gotovtnt,