Kratek obris godbine povestnice. tDalje..) Muze so gojile znanosli ia uinetnije, ter so jih častili kakor boginje znanslev. Posebpj se bere od godbinih imiz: Euterpe (razveselovavne) in Polihim ni je (pesem bogate). Pan, bog gojzdov ia pastirstva, je iznajdel pastirsko piščal s sednieriaii cevi (Siria.v). Odkar je Mocartov Papageno na ajo piskal, jo iaieaujejo Papagenovo piščal. Orfej, slavai prerok ia pcvee (1400 pr. Kr.) je neki issnajdel liro s sednierimi strunami. S svojim čarobnim petjem je neki drevje in skalovjc plesat spravil, ia di vje zveri tako ukrotil, da so radostne poslušale njegov glas. Anifijon, verstaik Orfejev, slavni pevee ia breakovec aa liro, jp izuajdcl lidiški glasored (Toaart), ia je liri 3 strune pridjal. Tudi od njpga sc bere, da so pri njegovem pptji kanmi plesali. Ko so okrog mesta Tebna terdao ozidje zidali, je neki Amfijoa zabrpnkal, in kamni so se jeli sanii v zid vkladati. 11 o in c r , ncunierljivi pevec ,,Ilijade" in ,,Odiseje" (1100 pr. Kr.), sporočujo od godbiaih prcskušinj Grekov, in popisuje citre s sedmorinii .strunanii, kfere so biie iz živalskih las narejene in na želvin rog napete. Terpander (650 pr. Kr.) je mojstersko brenkal na liro in piskalnaflavto, ter jepcrvi, ki je svoje aapeve notiral ali znekakimi glaskami (notami) zazaamnjeval. Pozvali so ga v Sparto, da bi s svojiai breakanjem in petjem puatarje utolažil, kar niu je neki prav po sreči se izšlo. Sedinerostriiaino liro je pri ti priložnosti v Sparti vpeljal, pa ,,efori" so ga zato obdolžili, da stare narodske šege pači, ia so ga pred sodbo postavili. Arion, naj imenitaiši brenkač na cilre ia pesnik njega dni (620 pr. Kr.), je živel aa dvoru kralja Periandra. Ko se je i'A Sicilijc v Koriat prepeljal, so ga liotli barkovci obropati ia unioriti. Ker se ai inogel drugače obraaiti, je skočil v inorje. Vrelika riba, delfin, ktera je za barko plavajoča aad ajegoviini glasovi se razveselovala, ga je potopa rešila ia aa tsuho speljala. (To pripovedko kaj mično prepeva A. W. Sclilegel v svoji baladi: Arioa.) # S a k o d a je bil ta čas pervi piskač na flavto. L a s o s je pervi pisal godbiao tporijo. Pitagora, veliki modrijaa (540 — 500 pr. Kr.) ima velike zasluge za godbino uaietaost. On je vredil glasove po zunanji obliki v aritmetičae primere, je obogatil teorijo, zboljšal innogo muzikalnih orodij, ter je iznajdel ^inoaochord". Svoje življenje je zgubil pri grozovitem požaru pitagorejske sliodnice. T i m o t e j M i 1 e z i š k i, visoko obrajtan pesnik ia godec, naj veljavaiši breakač na citre njega dai (446 — 357 pr. Kr.), je zboljšal liro, izaajdel je kroniatični glasored, t. j. lestvico z 12 stopinjami ali pologlasi, mnogo godbinih lepolij, tresIjeje (Trilkr) i. t. d. Take prenaredbe pa so niu zelo v greh šteli, ia ker jih ni hotel opnstiti, so ga poslednjič celo sožgali. Pesniške izdelke njegove so visoko cenili ia spodobno plačevali. Efežaai so mu za eno samo pesniško delo plačali 1000 zlatov. Plato in Aristotel (429 - 322 pr. Kr.) v svojib spisih pripovedujeta mnogo zaaineaitaega od godbe starih. D a in o a, godec in skladatelj nappvov, je iniel pospbno sposobnost o izrazu različaih čiitil in strast. Bil je učeaik P er i k 1 o v ia S o k r a t o v v muziki. Agaton, naj slavaiši gerških pevcov, zaatni pesnik, je živel 398 — 338 pr. Kr. Krasni njegov glas ia prelepi njegov govor sta bila tako občno priznana, da ga je o veliki pesaiško =: muzikalični preskušnji 30.000 poslušavcov zmagovavca oklicalo. A r i s t o k s e n si je prizadeval, Pitagorove znajdbe ovreči (350 pr. Kr.). E u k 1 i d, vpliki iuatematikar (277 pr. Kr.) si je niaogo zaslug aabral s svojimi ncaavaduo lahko razuailjiviaii spisi o godbiai niateniatiki. Proaom, dolgobradati ia krasoljubni piskac na flavto iz Tebaa (200 pr. Ki\), je iznajdel novo flavto, na ktero jc zaniogel v treh glasoredih, v doriškeni, lidiškem in frigiškem piskali. Pri svojili ver.stnikili je bil v (oliki časti, da so mu še pri življenju visok steber postavili v slavai spomiaek. P1 u l a r li, modrijan ia postavodajavec iz Beocije (50 — 130 po Kr.) je pi.sal koaieatar o godbi, edini historičui izdelek, ki so nain ga gcrški pisatelji o svoji godbi zapuslili. 0 bistvu in kakošnosti gerške godbe aam nič gotovega ni zaaaega. Verjetao je, da je bila vsa godba Ie ackako po glasovih vredjeoa deklamacija, podobaa aašim recitativom. Redoglasja (Melodie) in ninogoglasja (Harmonik) — po naših sedanjih zauinkih — niso poznali. Sploh je velika slava gprških pevcov le v zelo nialeai oziru njih nuizikalai uaietnosli, marveč le njih deklaniaciji in poeziji veljala. Tudi daadanašnji je veliko lacili, ki se jini priiniek ,,besedoloniec" prav dobro priieže, kcr jih naj krasncjša godba ae gino; ainogokrat pa aasproti naj revaišim napcvom ploskajo, ako le semtertje od popevaaega leksta kako verstico v posebno prosti besedi s svojim zamašenim uhom vjamejo. Ali aiso taki stotiao let za starimi Greki o zaumevi godbine unietaosti zaostali? — Glasoredov je gerška godba imela ninogo. Petero poglavitaih glasoredov so iinenovali po gerškili proviacijali, bili so: doriški, joniški, frigiški, eoliški in lidiški. Gerško glasopisje je iinelo 1620 zaamiaj ali not, ki so jih že inaogokrat skušali ugaoiti, pa jili naj učeiiejši na.ših časov uganili še niso, ia jih menda tudi ae bodo. S propadom gerškega kraljestva je propadla tudi godba ia ž njo vse druge umetnosti bolj ia bolj. RimlJ a n 1 so sprejeli godbo od Grekov. Silno bojaljiibai je od začetka uiso veliko cenili. 0 času ljudovlade so smeli le sužnji ž njo se pečati. Pozaeje pa si je nebeška umetnost, kakor povsod, tako tudi pri Riniljaaih, priznanje zadobila, ia ko je kralj Numa P o ni p i 1 i (710 — 670 pr. Kr.) ljudstvo v rede (Ziinfte) razdelil, je godcont dal predstvo, ker so v temppljnili pri mališki službi godli. V postavah deseterih tabel (450 pr. Kr.) je blo število llavtistov pri pogrebih aa deset aepresegljivo oniejeno, ter je bilo zapovedano, da se hvala slavaih mož pred ljudstvoin prepeva in petje s flavto spreralja. Pri slovesnostih v tempeljnu je godba prcvladala, in godce so pri takili priložnostih mastno gostili. Ko so jiai predstvo, v tempeljnu z duhovai vred jesti, v letu 309 pr. Kr. odtegnili, so zapustili vsi Riai ia se podali v Tibur. Slovcsno poslaastvo, ktero bi jih bilo iinelo k veraitvi pregovoriti, so poslali z odnikavnini odgovoroni v Rim nazaj. Riaici se v tej zadregi poslužijo zvijače. Pozaavši vsikdar žejne gerla godcov so jini dali vina toliko, kolikor so mogli piti, ter jili viajene, deloma s siio, v Rini nazaj pritirali, kjer se jim je vnovic dovolilo, da so v tempeljnu obedovali. Po zniagi čez gerško kraljestvo je riinska godba jela lepo cveteti. Od tega časa pa je bila tudi bolj gerška kot rimska. Clo umetniški izrazi so bili vsi gerški. Vitruvi, pervi muzikalai pisatelj Rimljanov, se posluži v svojih spisih o muziki zgolj gerškili izrazov. Muzikalne orodja so bile priRiiuIjanihsilao drago okinčaae. Izcimile so se tudi časonia potovajoče bande. Pa njih nerodao življenje je storilo, da je Emili Skavr (114 pr. Kr.) vsakoršno očitno godbo ojstro prepovedal. Ta prepoved pa ni na dolgo obvpljala. Pod vladarstvom cesarjev se je glasba zopet povzdigoila , ia veliko so pripomogli cesarji za aje razširjanje med Ijudstvom. Za svoje bojne čete so ukazali bojae pesmi soslavljati, ter so najeinali umetnike, kteri so vojake pefi učili. Cesar N e r o (57 — 100 po Kr.) je bil sani zaauienit godec; zaal je peti ia inojstersko aa liarpo ia na liro brenkati. Hotel je, da bi ga svet velikega umetnika o godbi spozual in cenil. Potem, ko je v iiapolitanskein gledišču z brenkaojeni na harpo slavno darilo si zaslužil, je prehodil v družbi z nmogimi umetniki Gerško, ter je kot harfenist ia pevec v gledišili v Atenu, Tebnu, Lacedemonu ia Koriatu vse unietnike slavno zmagal. Po vseh večih gerških niestih so mu zavoljo tollke niuzikalne umetnosti slavivne stebre stavili, on pa je zato deželi veliko davkov odpustil ia aje umetnike bogato obdaril. Xjegovo zanikerno vladaaje, grozno zapravljaaje za godbo in razveselovanje pa je ljudstvo tako razkačilo, da jp precej po njegovi smerti popred silno drago plačevanih 5000 godcov \7, mesta spodilo , bogate zaloge silno dragocpno okinčanega muzikalnega orodja razdrobilo, ia vse po njeni vstaaovljene glasbine učilišča zaperlo. Mezomed, slavai umetnik iz Gerškega, je bil pervi, ki je Riinljaaom pravila spisal za brenkaaje na liro, ter jih je po njih brenkati učil lela 140 po Kr. Čudao je, da se pri Riniljanili tako nialo skladateljev nahaja. XTaj znamenitiši med njiaii je Flak, kteri je v Terencu komedije skladal. Arbuskulain X e e r a ste bile slavite pevki, in T i g e I i, pajdaš F a b i j a G a 1 a, je bil neki izverst- ni pevec. Livi Androniški je pervi skušal napraviti gledoigre s petjem in plesom. On je toraj začetnik spevoigre. cd»|j° phii )