£. foitftino" plačcna> gotovini. ŽENA IN DOM JANUAR 1939 LETO X. ŠTEV. 1 mette. vorduto ' B «-* jieoeaa Tde6»- 1 sVroka 90 e® ^ V mene- jelena. 65 cm pteptoaa buUleia. \ ■ravotna. | ei 13 reproge, najlepši okrasi stanovanja! 2Č sto strani in tisoče različnih predmetov obsega ga dobite brezplačno, da se prepričate naših nizkih cenah1 naš katalog, go razpošiljamo pošti vsak dan se, tudi najmanj-kraje v državi in en države. o bi blago ne rezalo, ga za-njamo ali vrne-denar. iročajte tudi Vi pošti! Žerikotii L )ri csf pn\cnt\ \ j.s noua trg.ouLna stekla, porcelana La ku.kLrij.slce posode au 0 Q)fjudno priporočam c. gospodinjam 0 mojo iz6rano zafocjo stefifa, steftfenid 0 sermsoo, nasfav>fiot> in fiozarceu, por- 0 cefana, jedifnifi, fiavmift in mocca- 0 sevvisov, raznocrstne liuHinjsfie posode in to o moji nouo o 11> o r je n i t r <; o t> i n i Jlj.ijiMj.aria, CJ^ršeua cesta 51 p o f e g li a u a r n e a j c e n 3a mnojošteoifen o6isfi se c. oBčinsfuu priporočam ^ene stafne in zmerne. CBostrež6a prijazna in sofidna id. $anel imam* ztltzniet, ki nal kiti* prevažajo iz k^aja v klaj, danil imam o elekt\ieno nazlvitljavo, ki nam va^ujt oh in nam omo psa, da li poljudno daljiamo dan. Sbintl imamo lolt, d* mladina izod^azujt, imamo veee\ne teeaje, k jih. It jolpodinje lakko izuiijo v Ivo jem poklisu, kjei li t\jwki namtiknti linijo odzove itd. itd. /filnefo do&uja nam jt puvuiti y tt vyi Uvida ni Motno, da jt nala dtSa l\esna. ^oltt lo&talnik krivit It dodaja iz dviiva v dan in maMikaj jt It na\oie. 3oda vene nt Imtmo izjuiljati, vene, da So poeali izjinjal nedoltatlk za nedorfat&om, vene, da do naiim otokom kdaj Ulje, kakon jt nam. 4h*nda jt najveeja pesnika naieja bf-la v temt da imajo mladi ljudje pntmalo tftnt v dodno in pntmalo pojuma za življenje. %mtnom imajo le enno plat življenja pntd o<( ___ 2 dobite stekleničko kolonjske vode v lepem etuiju. Nič drugega Vam ni treba storiti, kakor samo to, da nakažete naročnino za «2eno in dom* za leto 1939. v znesku 68 dinarjev do 5. januarja 1939. Vaše darilo Vam pošljemo po 10. januarju. Če želite, da Vam nagrado pošljemo priporočeno, Vas prosimo, da nam obenem nakažete za priporočnino 4.50 din. Torej: za Vašo majhno uslugo — lepo presenečenje. Izpolnite priloženo dopisnico, ki je na strani 24! Srečen božič in srečno novo leto Vam želi založba «ŽENA IN DOM». SBI H A N A ana si je želela za božič vsaj en dan prosto. Saj ji je bilo vseeno, kdaj, četudi ne na velik praznik. Morda še rajši dan prej ali pozneje. Pa se ji želja ni uresničila. «Nemogoče», so ji rekli. Za praznike je bilo največ dela. Gostje so prihajali v hišo; gospoda, pri kateri je služila, je odhajala z doma. Stanovanja pa niso smeli puščati samega. Morda je res zahtevala nekaj nemogočega, toda še nikoli ji ni kaka odbita prošnja tako hudo dela. Za trenutek ji je prišlo na misel, da bi kar pobegnila. Pa je pre-udarila, da bi bilo to nespametno. Služba ni bila lahka,-saj so prej imeli kuharico in sobarico, zdaj pa je vse sama opravljala. Toda pri plači niso skoparili in to je bilo zanjo odločilno. Ko je na sveti večer ostala sama doma in po končanem delu obsedela v kuhinji, so ji udarili na uho glasovi zvonov. Obšlo jo je tako otožje, da so se ji solze udrle po licih. Se nikoli se ni počutila tako sama na svetu. Obenem se je živo spomnila svojega doma. Četudi bi se bila otre-sala misli in predstav, bi bile prihajale same od sebe ... Kmečka izba, v kotu jaslice, duh po kadilu, toplota, ki veje od velike peči, in svečani obrazi. Zunaj naletava v gostih kosmih sneg, tema je ko v rogu, a skozi temo gredo plamenice, ki kažejo pot k polnočnici... Da, da. Dvignila je obraz in si otrla solze. Bilč ji je, kakor da ji glasovi božične pesmi iz preteklosti udarjajo na uho. Takrat je doma pelo vse, malo in veliko,- še mati, ki je bila sicer zmeraj resna, je zapela z lepim, čistim glasom. Lisec se prebudi iz svojih misli in se poslušno ozre v naznačeno smer. «Da, vidim ga, gospod nadzornik.> «Pa se vam ne zdi, da nekaj snuje? Poglejte, kako se venomer ozira. Stopiva semle za telefonsko hišico, tu naju ne bo mogel videti.* Res, zdaj je to opazil tudi neizkušeni Lisec, zakaj tisti mož se je tako čuijJno oziral na vse strani, da je vsakdo'uganil njegove namene, saj je med vrati tiste trgovine viselo razno blago. «To utegne biti tat, gospod nadzornik*, reče Lisec in prav v tem trenutku zapazi, kako je šel mož tik mimo vrat in kako je dvoje belih nogavic, polnih slaščic^ izginilo pod njegovo suknjo. Stražnik Lisec se je hotel zagnati, toda nadzornik ga je zadržal. «Stojte, le počasi, tisti mož tudi ne teče. Pojdite oprezno za njim in do-ženite, kje stanuje, potem napravite majhno preiskavo — morda bo še več reči — zdaj o praznikih se krade povsod. Pazite, da vam ne uide, ako vas opazi.* «Da, gospod nadzornik, razumem*, in novinec Lisec se je spustil na dolgo pot za neznanim možem. Ta se je samo dvakrat ozrl, in ko se je prepričal, da nihče ne teče za njim, šel vedno naravnost po glavni cesti. Lisec je korakal v neveliki oddaljenosti po hodniku za njim. Vedel je, da bi mož ne razpoznal takoj njegove uniforme v megli. Dolgo sta hodila, dokler nista prišla prav na kraj mesta. Tam je mož krenil v temo na pešpot okrog trafike proti zasilni koloniji, stražnik pa že dosti bolj oprezno za njim, kajti kolonija in njeni prebivalci niso bili pri policiji na dobrem glasu. Vedelo se je, da prenočuje tam mnogo dvomljivih ljudi, lahkih deklet, tatov in poklicnih beračev. Zato je bil Lisec tako oprezen. Ampak to pot je bila opreznost odveč. Mož, katerega je zasledoval, se je čutil tako varnega, da se sploh ni ozrl, niti ko je stopil v majhno sumljivo hišico, ki se je že malone podirala. Tam je bilo že pošteno temno in Lisec je obstal na vogalu na ozki pešpoti ter snoval načrte. To je bil prav za prav njegov prvi primer. Hitro je v duhu ponovil vsa navodila iz policijskega tečaja in pomislil na ukaz nadzornika Klančnika. Hkrati je videl, da ga nekdo izza zastora opazuje. Pojde! Potipal je za revolver in šel. Pri hišici se je pa spet ustavil, zakaj odprla so se vrata in majhen, morda osemleten deček je šel proti njemu. Od blizu je videl, da nese v roki eno tistih nogavic, zaradi katerih je Lisec tja prišel. «Kaj pa neseš v roki?* je vpraša! dečka. «To mi je pravkar Jezušček prinesel*, se mu je pohvalil deček z očitnim veseljem. «Pa kam greš zdaj tako pozno?* «Očetu grem po dve cigareti; pozabil jih je kupiti, in ko vas je zagledal skozi okno, je rekel, da se mu ne ljubi več ven.* «ln kaj dela tvoj oče?* «Pomočnik je v delavnici, toda zdaj nimajo dela, in oče je zaradi tega neprestano slabe volje.* «Tole nogavico bi bil moral ti pustiti doma*, je dejal Lisec. «0 ne, nesem pokazat Mihcu — tamle za oglom — on noče verjeti, da Jezušček komu kaj prinese.* «ln ti verjameš?* «Verjamem, drugače bi vendar ne dobil toliko slaščic od njega.* «Pa si ga videl, ko je bil pri vas?* «Ne, nisem ga videl, nisem pazil in pa — nocoj je bil prvikrat pri nas.* «Kako je to, da prvikrat?* Medtem sta prišla v črni temi do trafike in šele v trafiki je stražnik zvedel vso prigodo malega Janka, ki se je že tretje leto pripravljal, da poprosi Jezuščka za darilo. Miklavža se je bal, ker ga spremlja parkelj, Jezušček pa je zelc dober. Čeprav sta mu mama in ui_c pravila, da on ne bo nikoli nič dobil, ker vse leto samo nagaja, se je vsako leto pripravljal, da bo nastavil na okno nogavico, kakor to delajo nekateri veliki fantje, toda zaman. On sam ni nikoli imel nogavic, oče tudi ne, mamine pa so bile preveč preluknjane, tako da bi darila skozi luknje padla. Šele letos se mu je sreča nasmehnila — mama mu je kupila nove volnene nogavice. Strašno jih je bil vesel, še zaspati ni mogel. Ponoči, ko sta oče in mati spala, je vstal in obesil obe nogavici zunaj na okno. Potem je spet zlezel v posteljo in tako dolgo prosil Jezuščka, dokler ni zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, je zavriskal — nogavic ni bilo več pred oknom. Jezušček jih je odnesel, da bi jih napolnil. Zjutraj je hodil kar bos,- po kosilu je mama to opazila in priznati je moral, da je obesil nogavice pred okno in da jih je Jezušček odnesel. Namesto da bi bila mama vesela, se je razjezila nanj in rekla, da mu jih je nekdo ukradel, potem ga je pa še na-tepla.. Nato je zlezel v kot za posteljo in je vse popoldne jokal. Oči Lisca in oči stare trafikantke so se pri tem pripovedovanju zagledale nekam daleč — toda ne predse, ampak nazaj v svoje sanjavo detinstvo. Na mah sta videla vse predmete pred seboj razmazane, — toda tega je bila kriva samo zimska megla, ki jima je stopila v oči, ko je mali Janko pravil, kako ga je oče tolažil, naj ne joka, češ da bo Jezušček res prišel, ako bo priden, dokler se on ne vrne. «Ampak jaz sem jokal in oče se je spet vrnil k meni in rekel: Glej, Janko, ne jokaj, Jezušček je bil že tukaj, in ti tega niti ne veš.* «ln ko sem se ozrl na okno, sem videl, da visita tam te dve nogavici, polni slaščic, ali bili sta beli. Oče je rekel, da mora Jezušček obdarovati nešteto otrok in da je bržčas moje volnene nogavice kje pozabil.* Stražnik Lisec je vstal in rekel: «Go-spa, zavijte mu v papir sto cigaret, dokler se ne vrnem z njim.» Prijel je malega Janka za roko in sta šla. Spotoma mu je razlagal, da Jezušček ni mogel tistih njegovih nogavic nikjer drugje pozabiti kakor pri trgovcu, kjer so bile kupljene. In vprašal je, ali jih pozna. Ko je Janko povedal, da so bile čisto rjave in da jih bo zanesljivo spoznal, sta stopila v prodajalno. Stražnik je izpregovoril nekaj besed s prodajalcem, ki se je takoj spomnil, da je Jezušček nedavno pozabil njegove nogavice, in mu jih prinesel. Ko si jih je Janko obul, sta se vrnila k trafiki. Tam mu je Lisec dal zavitek, rekoč: «Tole nesi očetu in povej, da mu to pošilja Jezušček.* In porinil je dečka proti domu. Lisec se je poslovil s trafikantko in odšel na komisariat javit, da mu je mož, katerega naj bi bil aretiral, izginil na polje. * * * Na koncu glavne ulice je srečal nadzornika Klančnika. «Torej kaj je z vašim možem?* ga je strogo vprašal nadzornik. «Oprostite, gospod nadzornik,* je rekel odločno Lisec, «izginil mi je na polje kakor duh, zaman sem ga iskal.* «Poslušajte,* mu je dejal nadzornik, «vi...» «Res, izgubil se je, izginil je, kakor bi se bil v tla vdrl.* «Dovolj teh laži! Mene ne boste opeharili. Šel sem za vami — vse sem videl in slišal, stal sem zadaj za trafiko .. .* Stražniku Liscu so se zašibila kolena. Vrag poberi to sentimentalnost svetega večera, zdaj je v lepi godlji! «... in nikar ne mislite,* je ostro nadaljeval nadzornik Klančnik, da ste igrali Jezuščka sami. Medtem ko ste šli s tistim fantom po nogavice, sem Božično sonce s pomočjo trafikantke del med tistih sto cigaret petdeset dinarjev. Da boste vedeli!* 5tražnik Lisec je presenečen pogledal nadzorniku v oči. «Vidite, gospod nadzornik, in jaz sem o vas zmeraj mislil, da ste .. .* Lisec se je v zadnjem trenutku zavedel in ni rekel, kaj si je o nadzorniku zmeraj mislil. Nadomestil je to z bolj sprejemljivo besedo «komisni». To je bil najsrečnejši sveti večer nadzornika Klančnika in stražnika Lisca. lldita CochoV: Angela Podobnikova je slekla sivo delovno haljo in si z roko popravila težke temne kodre. Zdaj je naposled prosta do konca leta, po toliko mesecih trdega dela. Jutri pojde proč, na gore, prvij... Vsaj enkrat ne bo spet tako sama o božiču. Saj ima Martina. Skupaj bosta praznovala sveti večer v planinski koči, kjer ljudje izgube vso svojo važnost in kjer govore samo še gore in daljne zvezde nad samotnim svetom. Še enkrat se je ozrla Angela po svoji mali lončarski delavnici. Zdaj je neumorno vrteča se plošča vendar slednjič mirovala. Pravkar je zamotala še poslednje izdelke za svoje odjemalce. Vse je bilo v redu, nobeno nedokončano delo ji ne bo motilo počitnic. Kakor da se hoče poslovili od njega, je stopilo dekle še k drobnemu kipcu Madone, svojemu najljubšemu izdelxu. Plaho in slaajco se smejoč, ko da še ne more prav doumeti svoje sreče, je zrla nežna, stoka Marija na božje Dete. Ta Marija je imela fine poteze Angeline pokojne sestre Ivanke. Bila je kakor globoka molitev za vse rajne. Uboga Ivanka... iVe, treba bi bilo reci: ubogi Peter ali pa uboga Majdica. V Angelinih očeh se je nenadoma pojavila žalostna resno-ba, ko se je spomnila svaka in njegovega otroka- ki bosta letos prvič sama o božiču, čisto sama na tihi pristavi, tam nekje sredi zasnežene ravnine. Peter ... poznala sta se že kot otroka, že dijakinja ga je na skrivaj ljubila. Tcda 011 si je izbral Ivanko. Sicer pa je ona imela svoj poklic, dolgo je bila z doma, ko je obiskovala umetnoobrtno šolo, in se je prav za prav brez zavisti razveselila, ko je izvedela o Ivankini sreči. Saj je bilo tudi lepo, biti s Petrom v svaštvu. Dokler ni potem po osmih letih lepega, vedrega zakona Ivanka čisto nepričakovano zapustila moža in otroka. Takrat je Angela po dolgem času spet videla Petra. In bila je vsa pretresena od njegovega nemo zatajenega žalovanja ... Toda zdaj bi pač ne smela misliti na tako žalostne reči. Danes ne... Angela je tiho zaprla vrata za seboj in odšla v svojo sobo. Tam je ležalo na mizi pismo, gospodinja ga je položila nanjo. Velik, bel ovoj, krepke poteze črk. Petrova pisava! Čudno, pravkar je tako silno mislila nanj. Božični pozdrav? Toda ko je bila prebrala pismo, je bil Angelin obraz zelo resen in žalosten ... Ljuba Angela! Nekoliko pozno in nepričakovano prihajam s svojo prošnjo. Razumela pa boš, da kar najdalje nisem hotel misliti na božič. Sam bi tega praznika tudi ne praznoval. Imam pa Majdico. In otrok se tako veseli nanj. Pričakuje spet vso srečo, ki jo je doslej uživala ta večer. Otroci pač ne morejo razumeti, da je vse popolnoma drugače kakor minulo leto... Ne morem razočarati Majdinega pričakovanja. Ne morem ji pa tudi prirediti toplega, lepega božičnega večera. Moški smo za tako reč preokorni. Zato Te prosim, Angela, pridi k nama! Saj si morda tudi Ti sama. In rako hvaležen bi Ti bil. Majdici nisem nič povedal o tem pismu, obljubil sem ji samo lepo presenečenje. To bo moja mala ljubljenka vesela Tvojega prihoda. Prosim, ne razočaraj naju! Pozdravlja Te Tvoj Peter. Dolgo je sedela Angela in premišljevala. Bilo je tako težko! Tako zelo težko!! Kako se je veselila na potovanje, na gore ... «Sa j si morda tudi Ti sama ...» Ne, Peter> jaz nisem sama! Naposled, po dolgi osamljenosti nisem več sama. Imam Martina. Srečna sem in hočem biti srečna. Ne morem priti k vama, Peter! In potem je ugledala Angela pred seboj malo Majdico, tega nežnega otroita s svetiopiaviini laski 111 tako ljubeznivim GDrazjs.oi.il. ivako bi Majmca sprasevala, kje je veliko presenečenje... Ah, Peter bi si že kaj drugega izmislil in bi se celo morda poskusil smejati z otrokom. Toda .. . «ne razočaraj naju...* — i\e, ne gre drugače. Mora se peljati tja! I11 iviartni? Ah, Martin bo žalosten. Toda razumel bo. Ooiovo. I11 ko je pozvonilo, ko je začula zunaj v veži vesel moški glas, ko so se prozni koruKi bližali lijemm vratom, je imela samo eno zeljo, da bi jo njen Martin z ljubezni.inii besedami potolažil in ji priznal, da je njen sklep pravilen. Ze je stal pred njo, smejoč se, vesel, razkustran. «lako, Angela, vse je pripravljeno! Jutri zjutraj se odpeljeva. Opoiune sva na cilju; če potem takoj odrineva na-vkreber, bova se preti mrakom v r.oci. I11 putcni bova praznovala božični večer! ti! — Kaj pa iniaa? Zakaj pa nič ne rečešr Angela r* Prevedel d'Artagnan. V veselem pričakovanju Pavel Drobtina: o je v našem kraju še prebivala gospa Triplatova, je plalo življenje v vse drugačnih utripih kakor dandanes. Bila je tista doba svetla kakor poletni dan, potem pa je spet zapadla v dolgočasje, podobno megli, ki se sleherno jesen priplazi nad našo dolino in nas ne zapusti vse do pomladi. Vsa družina Triplatova je bila ugledna. Gospodar, vsaj na zunaj glava družine, je bil upokojen davkar in lesni trgovec, hčerke so imele ženine v mestu, sin je študiral in doštu-diral za kjomifa; rekli so, da je tako najboljše, ker bo zgolj s trgovsko izobrazbo lahko očetov naslednik. Toda vse to ni važno. Dika in ponos družine je bila samo gospa Triplatova, gospa Bara, kakor smo jo imenovali. Bila je pri vsej svoji obilnosti okretna kakor podlasica. V skladu s telesno gibčnostjo je bila njena duševna razgibanost. To se vam je gospa Bara zmerom domislila nečesa novega, da je bilo v našem kraju lepo družabno in prosvetno življenje, kakor pravimo in kakor smo imeli nekajkrat priložnost, čitati tudi v časopisju. Pa ni bilo gospe Bari samo do gledaliških predstav, pri katerih je rada nastopala in se popolnoma vživela ter realistično podajala vlogo hude tašče. Tudi ji ni bilo zgolj do vrhovnega nadzorstva v bifejih, kjer so se točili likerji in stara buteljska vina. In ni bila edina, ki je pred sleherno prireditvijo begala po trgu in okolici ter obletavala vse hiše, moledujoč za prispevke k obilnemu in bogatemu srečolovu, — ne, gospa Triplatova je imela tudi srce na pravem mestu in je vsak božič skrbela za božičnico. V enakem razmerju, v kakršnem je Miklavž po hišah delil darove, je naslednje dni do božiča plemenita gospa Triplatova zbirala prostovoljne prispevke. O, lansko leto se je našla v našem dostojnem kraju hudobna roka, ki je narisalcC, gospo Triplatovo kakor peklenščka — z veliko bisago na hrbtu, spodaj pa je bilo uporno napisano: «Miklavž prinaša — Triplatova odnaša.* In je potem bil tisti plakat na zidu našega občinskega poslopja izpostavljen javnemu posmehovanju. Kar je spodobnih in sočutnih ljudi v našem kraju, zlasti, kar je plemenitih ženskih src, vse je hitelo gospo Triplatovo tolažit in se zgražat nad nesramnostjo neznanega karikaturista. Doma so se potem muzali: — Hvala Bogu, ta jo je pa končno izkupila ... Poparjena je kakor pitana kokoš. V resnici pa gospa Triplatova ni bila prav nič poparjena. Nasprotno, zarekla se je, da bo ta božič priredila še posebno imenitno božičnico. Povabila je k sebi vse ugledne predstavnice javnega in narodnega življenja v našem kraju, postregla jim je s čajem in likerjem in je besedovala: — Naj rečejo ljudje, kar hočejo, meni govori srce, da moram ravnati tako, kakor je prav. Treba tem našim bo-žičnicam vnesti nekoliko izpremembe, da ne bo vsako leto samo poklekovanje pred božičnim drevescem in za-teglo prepevanje «Svete noči». Po pravici povedano: čisto lepo je, če obdarujemo sirote in siromake, toda jaz mislim, da bi bilo lepo, če letos obdarujemo tudi naše hišne posle. Nobene prave hvaležnosti ne užiješ, če kuharici ali dekli doma stisneš pod pazduho zavoj pono-šene obleke ali če ji celo kaj novega nabaviš. Treba je javno pokazati svoje socialno čustvovanje in svojo naklonjenost do hišnih poslov. — Da, da, da, so soglasno pritrjevale vse dame. In tako je bilo sklenjeno, da bo božičnica imela dva ali, če se prav vzame, tri dele. Prvega za poklekovanje in obdarovanje sirot in siromakov, drugega za obdaritev služkinj in tretjega za običajno domačo zabavo trške gospode. To je bil čuden božični čas: namesto božjega miru, ki naj bi se bil vselil pod sleherno streho, se je zdelo, kakor, da v zraku visi revolucija. Gospa Bara Triplatova je hodila od hiše do hiše in je razkladala svoj letošnji načrt: — Ni treba doma božičnega drevesca in jaslic, vse lahko priredimo skupno v Društvenem domu ... Ljudje so majali z glavami, otroci so bili pokonci. Toda beseda gospe Bare Triplatove je bila prepričevalna. Kar je kmetskih ljudi v našem kraju, so ostali pri svojem, gospoda pa je potegnila z gospo Baro in je za nedeljo pred božičnimi prazniki pripravljala skupno božičevanje v Društvenem domu. Edino za otroke so si izgovorili pridržek. Saj veste: božičnice so tako lepa reč, da jih skromno pero ne more zlahka opisati. Kako imenitno je bilo šele v našem Društvenem domu, ko se je v nedeljo popoldne zbrala vsa gospoda in zasedla mize, razpostavljene po dvorani v obliki podkve, ob odru pa se je bohotila do stropa segajoča, košata jelka, na njej polno svečk, sladkorja, sadja in staniola in pisanih in srebrnih trakov, a zastor je še skrivnostno zakrival čudovite, ganljive prizore, ki se bodo zdaj zdaj pokazali strmečim očem in zbujali tudi v najbolj zakrknjenih tržanih idilično občutje božičnega čara ... Gospa Bara Triplatova s svojimi najožjimi pomočnicami odbornicami je ljubeče in nežno prižgala svečke. In ko je ugasnila luč v dvorani in je drevesce do vrha kipelo v enem samem žarenju, se je nekje za odrom oglasil zvonček, dvignil se je zastor, od obeh strani so se na odru prikazali angeli, stopali so k jaslicam, kjer je ležalo božje detece iz porcelana in kjer sta na veliko veselje mladine kimala iz lesa izrezljana osliček in volek. Za odrom je žametno zadonela struna violine in v ubranem zboru so zali angeli Triplatove rodbine zapeli večno lepo pesem o tihi in blaženi noči... Nič se ni dalo oporekati, vse je bilo v skladu s starimi božičnimi običaji,- ubranost je bila v dvorani kakor vsako leto in gospe Triplatovi v čast lahko povemo, da je bila ta prireditev na odru celo za stopnjo lepša od vseh prejšnjih. Potem se je začelo razdeljevanje daril. Sirotni otroci so se zvrstili prvi. Roke so iztezali, za tem in onim se je pomikala bleda delavska mati in ga pouč-Ijivo bodrila: — Pa se lepo zahvali, lepo gospej roko poljubi. Potem so se pomikale k skladovnici stare, zapuščene vdove in obubožani starčki. Tresočega se glasu, ki je nekdaj morda donel kakor bron, in tresočih se rok, ki so v mladosti podirale hraste, so se zahvaljevali. Pobožno so pograbili vsak svoj dar in so momljali vso pot, drsajoč skozi dvorano. Preden so zapustili Društveni dom, so se lahko še nasrebali toplega čaja. Gospe so bile ginjene. Da, tako je bilo vsako leto, tokrat pa še prav posebno. Dobrodelnost jih je blažila in ogrevala kakor čudovita pijača. Zlasti gospa Tripla-tova je vsa žarela v zmagoslavju svojega dobrotljivega srca. Tako je bila zaverovana v poklanjanje daril, da bi bila nemara še sama vzela, ako bi bil kdo njej kaj poklonil. Ko so bila darila razdeljena in so poslednji siromaki odkobalili iz dvorane, je bila mehka, bela, mesnata, do nadlehtja gola desnica lisasta in vlažna od poljubo-vanja. Gospa Bara je potegnila robček izza nedrja, si obrisala oči in čelo, si nežno pomahljala ob žarečem licu, potem pa z robčkom potegnila po nadlehtju. Vedela je, da se vanjo upirajo vse oči. Pričel se je drugi del božičnice. Za dolgo mizo ob peči je bilo dovoli prostora za kuharice. Nekatere so tam topo sedele, druge so se zdaj pa zdaj dvignile, vedno pripravljene, da pomagajo svoji milostljivi. Prišli so tudi fantje. Rudarji, pomočniki, drvarji. Nekateri so ostajali bolj vzad. drugih ni bilo sram in so prisedli vsak k svojemu dekletu, pa naj se je dekle še tako sramežljivo umikalo in zaskrbljeno pogledovalo, kako bo pomignila gospodinja. Gospej Triplatovi ni bilo kar nič všeč, da se je k Polonici prismolil hudobni Nande, daleč naokoli znan po svoji nagajivosti, zasmehljivosti in slikarskem talentu. Dolge črne lase nosi kakor umetnik, v njegovih očeh je vse preveč nosmeha, beseda mu je priliznjena, — moj Bog. nb sodbi ciosps Triplatove ie Nande živa poguba za Polonico, zaman jo svari pred njim. In soet se je zatemnila dvorana. A iznova se je v stoterih lučkah zablestelo božično drevo in na razsvetlieni oder ie stopila gospa Triplatova. V izbranih besedah, kakor pravimo, je povedala, kako grdo obrekuiejo nekatere samonašno gospodinje svoje pomočnice, ko jih ime-nuieio plačane sovražnice. Tega mora biti konec, če ne drugje, vsaj v našem trgu. In zato ta lepa skupna bo-žičnica in obdarovanje. Potem je gospa Triplatova stopila z odra in je nadzorovala razdeljevanje daril. Dekle in kuharice izdaleka niso bile tako ganjene kakor prej siromašni otrori, ženice in starčki. Popadle so vsaka svoj zavoj, se zahvalile s skromno besedo, pa nobeni izmed niih ni prišlo na misel. da bi ulovila roko svoje milostliive in jo poliubila. Olika je pač težavna reč in se pridobi navadno šele z dolgotrajnim vežbanjem in sožitjem v gosposki družbi. Tako, naposled je bilo vse lepo razdeljeno, spet so zagorele luči v dvorani. Pričela se je tombola. Da, to je bil eden izmed novih dobrih zamislekov gospe Bare Triplatove: božična tombola. Trške gospe so bile prejšnji teden pobrskale po vseh omarah in predalih, da so nabrale dobitkov. Tombolske karte so prodajale po dva dinarja, to ni nikakšen denar, skupaj pa bo vrgel toliko, da bodo poplačani vsi stroški božične dobrodelnosti. Ni ga bilo v dvorani, ki bi ne bil segel po tombolskih kartah. Tudi služkinje so rade odštele tiste dinarčke, — bil je Nande menda edini upornik, ki je ždel ob svoji Polonici in venomer nekaj mrmral in zabavljal. Ne, gospe Triplatovi to ni bilo kar nič všeč. Resnici na ljubo, kakor se reče, je treba povedati, da dobitkov ni bilo premalo. Toda tudi drobnih, majcenih razočaranj je bilo dovolj. V modrih zavojih so bil stari gospodinjski koledarji, kakšen roks-drops v škrnicljih, pest grenkih lešnikov... Za glavno tombolo je bil dobitek visoko vmesen božični kolač. Kakorkoli, tudi tombola se je srečno končala. Zunaj je že davno legel mrak, približal se je čas, ko morajo kuharice in dekle zapustiti dvorano in se vrniti vsaka k svojemu ognjišču; pripraviti bo treba večerjo. Naj se gospoda po skupni domači zabavi kakorkoli vrne domov, večerja mora stati pripravljena v pečici. Nikakor bi ne bilo spodobno, če bi se kuharice in dekle kar po francosko poslovile in zdirjale iz dvorane kakor miške iz nevarnega kraja. Ne bojmo se, tudi tu je gospa Bara Triplatova naredila po svoje. Bila je Polonica naučena, kako pojde po stranskih stopnicah na oder. Ko se bo dvignil zastor, bo pogumno izpregovorila' nekaj prisrčnih besed v zahvalo •milostljivim gospodinjam. Zdaj se je približal pravi trenutek. Gospa Triplatova je tam od svoje mize blizu odra in božičnega drevesca pogledovala proti Polonici, ki je sedela daleč na oni strani blizu peči. A Polonica je bila kakor prikovana, vodeno in neodločno je gledala predse. Ni si vedela pomagati. Kakar satanskega zapeljivca je poslušala svojega Nan-deta, ki je tiščal pest na mizo in govoril trde besede, da se je zdelo: iskre bo ukresal z njimi... Nastopil je mučen presledek. Prireditev je nekako zastala na mrtvi točki. Vpričo vseh je vstala gospa Bara Triplatova. Dvorana je umolknila. Kaj bo? Gospa Triplatova je pomignila Polonici z očmi. A ta je sedela, kakor da si ne zna pomagati. — No, Polonica .. . ali bo kaj? Ali bo treba milostno prositi? — Ne bo treba! — je v globokem basu zadonel. odgovor v tišino, da je dvorana ostrmela. Črni izkušnjavec, ki je sedel zraven uboge Polonice, je vstal in zrasel še više, kakor je bil v resnici, ter butnil s surovo besedo na dan: — Ne boš, Polonica! Ne pustim te za tak pfloncl «Pflonc!»... Kdo je že kdaj čul takšno besedo v društveni dvorani?! Kakor da se je začel Društveni dom v temeljih majati in zavoljo potresa v ruševinah sesipati, tako je surova beseda podrla vse, kar se je nabralo popoldne lepega in ganljivega. Gospa Bara Triplatova se je sesedla, onemela je, stresla se je in prosila čašo sveže vode. Spomnila se je tiste karikature na občinski deski. Zdaj je vedela, kdo jo je narisal in pribil... Kakor kužna bolezen je šel po dvorani pritajevani škodoželjni posmeh. Gospodinjske pomočnice so se izgubile na piano. Za njimi so se precej naglo izgubljala rela omizja. Tako. ljudje božji, je zaradi ene same nevšečne besede odpadel tretji del dobrodelne božičnice, poslednje, ki jo je v našem trgu priredila gospa Bara Triplatova. Drcga Hudalesova: poznem mraku priteče mimo naše hiše deklica, visoka in vitka kakor cvetlica, ki je zrasla na senčnem in vlažnem prostoru. «Skoči po vino, Breda 1» ji je naročila mati, ko se je vrnila z dela domov. «Tepena boš, če ne bo vina, ko pride oče!* Breda teče, kar more. Teče, ker jo zebe, ker je tema, ker je gostilna daleč, ker se boji očeta, ki jo pretepa, da sama ne ve zakaj. Boji se njegovih težkih rok, surovih kletev in ostudnih besed. «Spoštuj očeta in mater b so se učili v šoli, toda Breda svojega očeta ne more spoštovati. Vsak večer prihaja pijan domov, razsaja pozno v noč, gluh za materine in njene prošnje in njun jok, slep za njuno trpljenje. Kako rada bi ga Breda ljubila, kako rada bi ga spoštovala, pa se ga samo boji in ga sovraži! Breda teče. V bose noge jo zebe, strah jo je teme, od lakote se ji tresejo kolena. Kmalu bo zima, pa nima čevljev, ne obleke! Oče zapije vse, kar zasluži, in še mati mu mora dajati od svojih trdo prisluženih dinarjev. Kako krivično je življenje, ki tepe otroke za grehe staršev! Breda hiti. V prezeblih rokah krčevito drži steklenico vina, bose noge so ji trde od mraza in niti ne čutijo več ostrega kamenja na cesti. Doma jo že čaka mati na pragu, vsa bleda in prestrašena. «Brž, Breda, brž! Oče je že doma, hud in divji. Skoči, da ne boš tepenab Boječe postavi deklica vino pred očeta, previdno zleze na staro posteljo in se pokrije čez glavo, da bi ne slišala besed, ki prihajajo iz očetovih pijanih ust. Zunaj na pragu pa stoji mati in si z rokami zakriva obraz. Njene oči se ne morejo več jokati, le v srcu čuti bolečino, ki ji ni konca. «Le pojdita od mene, leb kriči njen pijani mož. «Toda poiskal vaju bom in ubil, prekleti!» Breda ve, da z materjo ne moreta nikamor. Kamor bi šli, bi prišel za njima in pričelo bi se staro, strašno življenje. Pa tudi, kam naj gresta, ko nimata niti dinarja! «Spoštuj očeta!» šepetajo njene ustnice, njeno srce pa pravi drugače. * Ob oknu visoke hiše sedi ob nedeljskih popoldnevih ; /lesetleten deček in žalostno gleda na ulico. «Uči seb sta mu ukazovala oče in mati, preden sta odšla. «Če se ne boš učil, ne boš nikdar gospod!* Petrčku pa je le malo mar, ali bo kdaj gospod ali ne. Le z očetom in z materjo bi rad šel. «Z vama pojdem, mamica b «Saj veš, da ne smeš v kavarno!* «No, mamica, dovoli mi !> «Tihob «Pojdimo na izprehod, saj ni treba, da bi šli v kavarno!* «Seveda,* se je oglasil zdaj oče, «tja pojdemo, kamor boš ti rekel!* Zdaj je Petrček vedel, da bi bila vsaka beseda zaman. Petrček ve, da je najbrže sam v vsej veliki hiši, le stara gospa v pritličju, ki težko hodi, je morda doma. Ko bi smel vsaj k njej! Zelo je prijazna in zgovorna. Ima troje lepih, pisanih kanarčkov in vse polno starih, zanimivih knjig. Tudi ona je včasih imela otroke in prav tako jih je zaklepala ob nedeljah v stanovanje, dočim sta z možem hodila v kavarne in gostilne. Petrček je pa bil pri njej in vse to mu je sama povedala. «Reci svoji mamici,* je naročila takrat, «naj te ne pušča samega doma, če noče, da bo tudi ona na stara leta sama.* «Vidiš,» je rekla, «štiri otroke imam, pa se nihče ne spomni name, ker tudi jaz nisem dosti mislila nanje!* Petrček je povedal mami, kakor mu je naročila, in od takrat ne sme več k prijazni, stari gospe, ki ima troje pisanih kanarčkov in vse polno lepih, starih knjig. * Kadar pride Verica od popoldanskega pouka domov, je stanovanje vselej zaklenjeno, okna so zaprta, kava na štedilniku je mrzla, po sobah pa neprijeten duh po cigaretah, katere je kadil gospod Anton Skrbič, ki je prišel po Veričino mamo, da bi šla skupaj na sprehod. Verica ne mara gospoda Skrbiča, čeprav je vedno zelo prijazen in ljubezniv in čeprav ji prinaša slaščice in igrače. Že njegove roke, bele in mehke, so ji prav tako zoprne kakor njegov medeni in počasni glas. Jezna je nanj, ker ji vsako popoldne ukrade mamo, da mora potem sama do šestih čakati očeta, ki pride utrujen iz pisarne domov. «Kje je mamica?* jo vpraša vselej že med vrati in Verica se mora hitro kaj zlagati, ker ji je tako naročila mama. Molče sede oče za mizo in Verici se smili, čeprav sama ne ve zakaj. Najrajši bi ga objela okrog vratu in mu povedala resnico, toda mama ji je zagrozila, da bo te-pena, če bo povedala. «No, Verica!* reče oče navadno nato. «Povej, kaj si počela danes popoldne!* Potrpežljivo jo oče posluša, dokler mu ne pove vseh svojih velikih in malih doživljajev v šoli in spotoma domov. Nato prinese Verica šolske knjige in zvezke in skupaj se učita za naslednji dan. Ko končata, sede Verica očetu na kolena. «Kako rada te imam, očka!* «Tudi jaz imam rad svojo Verico!* «Samo tebe imam rada, veš!* «ln mamo?* «Mamo?* «Mamo moraš tudi rada imeti!* «Moram?» «Seveda. Saj ste se učili četrto božjo zapoved; ali ne?* Vera molči, M 2774 K 8107. Popoldanska obleka iz temnomodrega blaga s plisejem. Nadaljnji okras obleke je čipkasto blago na ramah, široki pas je usnjen. Primerno blago za to obleko je svileni krep ali pa fina volna. Blaga potrebujemo (za velikost II) 3.75 m, če je 92 cm široko, ali pa 2.70 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8107 K 8055. Večerna obleka za obilnejšo postavo. Lepa je iz vinskordečega svilenega krepa ali pa iz žameta. Spodaj razširjeni rokavi so pošiti z bleščicami. Obleka se zapenja na hrbtu z gumbi. Pas, ki prehaja iz prednika, je zadaj nabran in okrašen z gumbi. Blaga potrebujemo (za velikost V) 5.92 m, če je 90 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih III, IV in V) (z nariskom za okrasek iz bleščic) po.22 dinarjev. M 2774. Športni zimski plašč iz diagonalnega bukleja je širok in brez pasu. Zadaj ima po sredi dve vloženi gubi. Kakor je nekaj posebnega oblika plašča, tako nenavaden tudi plasasti kožuhovi-nasti okras. V ta namen je primeren per-zijanec ali pa tej kožuhovini podobna tkanina. Blaga potrebujemo (za velikost II) 2.60 m, če je 140 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih I in II po 22 dinarjev. K 8055 Q3edn o Soste fepo o6fečeru K 8101. Obleka iz temnega volnenega blaga. Život ima spredaj obliko telovnika, ki se zapenja na štiri gumbe. Obleka je sicer iz cela, le telovnik in prednja pola krila sta urezana vsak zase. Krilo ima spodaj vloženo votlo gubo. Usnjeni pas je dvobarven. Ta obleka je prav primerna tudi za zelo vitko postavo. Blaga potrebujemo (za velikost IV) 2.70 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj «Ultra» se dobi v velikostih II, III in IV po 22 din. K 8101 K 8061. Moderna obleka iz črtastega blaga, ki je urezana tako, da gredo črte v različni smeri. Krilo je sestavljeno iz dveh pol in ima spredaj dvojne gube. Pas je urezan hkrati s telovnikom. Ovratnik je bel in obšit s črnim trakcem. Blaga potrebujemo (za velikost III) 2.60 m, če je 130 cm široko. Veliki kroj osamljenega konja, ki hodi po svojih potih. Hitro ga vsi napadejo. Preden so mogli priti drugi tovarišu na pomoč, mu je mlad volk že pregrizel vrat. Rešitev ugank štev. 11 Rešitev križanke Vodoravno: l. veper, 6. noj, 8. Ob, 10. ar, 11. Trojane, 12. le, 13. in, (4. ako, 16. hrast. Navpično: 2. en, 3. Poljska, 4. ej, 3. Sotla, 7. Irena, 9. bre, 10. Ani, 14. ar, 15. os. Rešitev posetnice Gospod J^van Logus je Jugoslovan. Uganke štev. 1 Posetnica I. Posetnica II. Vanda Ljeto Utica — Čile Kaj je ta gospodična po poklicu? Kakšno podjetje ima ta gospod? ŠALE ZA NAŠE MALE Učitelj: «Buimček, mama ti kupi tri zajčke in jaz ti podarim enega, koliko jih imaš potem?* Bumček: «Osem- gospod učitelj!« Učitelj: «No, Bumček, računaj vendar. Mama ti da tri, jaz pa enega, in zdaj mi povej, koliko je tri in ena!» Bumček: «Pa jih je vseeno osem, gospod učitelj, ker imam doma že štiri zajčke.* Učitelj: «Zakaj imamo oči?* Bumček: «Da vidimo.« Učitelj: «Zakaj imamo nos?« Bumček: «Da duhamo.* Učitelj: «In zakaj imamo ušesa?* Bumček: «Da nam jih mama umiva.« Kako si s svojimi starši •Sestra Vida: Dragi starši! Če vam že naša anketa pridiguje, zakaj bi Dam še jaz ne. Pa brez zamere saj mislim le dobro in Dam hočem samo nekaj majhnega svetovali in Dam iako pomagati, da boste še d večji meri deležni ljubezni, spoštovanja in hvaležnosti svojih malih in velikih otrok. Glejte, jaz sem učiteljica in kot taka imam dan na dan priložnost, da opazujem ta Daš naraščaj. In pri tem vidim marsikatero napako — dušeDno in telesno — ki bi se ob pravi negi dala prav lahko odpraviti ali vsaj omiliti. Ne vzklikajte: «Saj je učiteljica, zakaj pa sama ne pomaga?» Nočem vam govoriti o prenatrpanih razredih in učnih načrtih, že zato ne, ker nekoliko dvomim, da bi mogli pravilno oceniti naše delo — kvečjemu kaki mamici, ki pri svojih štirih paglavcih izgublja živce, bi se utegnilo sanjati, kako je učiteljici, ki ima okoli šestdeset podobnih neugnan-cev in neugnank pred sabo. In pa tudi: v šoli je učenec le nekaj ur na dan — ves ostali čas je pri vas! Učiteljstoo lahko mnogo stori, toda čarati pri najboljši volji ne zna. Vzajemno delo šole in doma pa je še vselej obrodilo dobre uspehe. Če vam je prav, se raz govorimo danes nekoliko o telesnih nedostatkih — ti so bolj vidni in se dado lažje odpraviti (ali vsaj omiliti) kakor duševne hibe; vendar pa ne pozabljajmo, da je to dvoje v večji ali manjši zvezi in da bo mnogokrat z odpravljeno telesno nepravilnostjo izginila tudi duševna. Nikar mi, prosim, ne prihajajte z ugovorom, da današnji svet že tako ali tako preveč neguje telo in da lepotne konkurence z nravstvenega stališča niso preveč priporočljive. Pri tej kakor pri marsikateri drugi stvari je osnova dobra, vsako pretiravanje pa škodljivo. — Ta stari pregovor je obdržal skozi stoletja svojo vrednost in jo nikoli ne bo izgubil. Sedaj pa na delo! Ljubi starši, ali ste že kdaj pomislili na dejstvo, da so vaši otroci poleg duševnih vrlin in hib podedovali po nas tudi telesne vrline ali hibe? In da se vsak nedostatek, ki ga imata oče in mati, v dvojni meri deduje na otroka? Zato bodite potrpežljivi s svojo deco in ne štedite niti s trudom, niti z denarjem, da jim pomagate odpraoiti ali pa vsaj omiliti hibe, zaradi katerih po nedolžnem trpijo. Ne zahtevajte pa za to svoje prizadevanje od vaših otrok pretirane hvaležnosti, temveč smatrajte sa- zadovoljna (zadovoljen) mi sebe za dolžnike, ki žele poravnati storjeno škodo, — Začnimo kar pri glavi. Koliko je obi-telji, v katerih je plešavost dedna — pa tudi drugi otroci bi bili dragi mamici d poznejših letih iskreno hvaležni, ako bi jim bila pravočasno sistematično in vztrajno negovala glavo. Ne izgovarjajte se, da je to drago: najboljše in najbolj naravno sredstvo za umivanje las je rumenjak in če nato dodamo zadnji vodi za izplakovanje še nekaj kisa, bodo laski svileno mehki in leskeči. Tudi ne smete misliti, da bo otroška glavica smrdela, če jo boste Dsaj enkrat na leden namazali z ricinovim oljem, kateremu ste primešali nekaj ruma — pač pa smete verovati, da bodo postali tako negovani lasje zelo bujni. O rednem česanju ne bom govorila — take reči se razumejo same po sebi. In seveda tudi to, da morajo imeti otroci svoje lastne ščetke in glavnike, katere je treba redno čistiti. Dalje. Ušesa pogosto v stran štrlijo; to je nerodnost, katero odpravljajo skrbne mamice že pri dojenčku na ta način, da mu sešijejo primerne trake, ki narahlo tiščijo ušesce h glavi; pa tudi pri starejših otrocih se da to prav tako urediti. Z otroki pa, ki iz tega ali onega vzroka slabo slišijo, je treba seveda takoj iti k zdravniku. Vsaka površnost se bridko maščuje. Oko — to je težko po g lav je. Neverjetno veliko število naših za šolo obveznih otrok je kratkovidnih ali slabovidnih ali pa imajo kako drugo očesno napako. Včasih je le eno oko kratkovidno — tudi v tem primeru so potrebni naočniki. Sedaj, ko otroke redno pregledujejo, je staršem marsikaj olajšano. Ni pa dovolj, da zdravnik predpiše to ali ono — treba se je po njegovih navodilih tudi ravnati! Jasno je, da se otroci zlasti neprijetnim dolžnostim radi izo-gibljejo — toda materina sveta dolžnost je, da je takrat stroga, vestna in nepopustljiva. Tudi škiljenje je zelo razširjena zadeva, — če ne na obeh očeh, pa vsaj na enem. Mnogokrat je to posledica enostranske kratkovidnosti. V najhujšem primeru pomaga popolnoma zanesljivo malenkostna in prav nič nevarna operacija, ki se lahko izoede že pri dojenčku. V običajnih primerih pa ne pomagajo nič manj zanesljioo dobri naočniki ali celo samo redne in vestne vaje za oči. To sredstvo kakor tudi vsa druga, ki sem jih, oziroma jih bom še imenovala, poznam iz lastne izkušnje in jih zato smem z mirno vestjo priporočati. Nos in grlo. Matere, če opažate, da diha otrok, zlasti ponoči z odprtimi usti — peljite ga čimprej k zdravniku! Sama sem imela nepravilno oblikovan nos- ni prekat ter prevelike bezgavke in školjke in sem zato osako zimo prestala nešteto naliodov in hudih angin, dokler me operacija ni rešila vseh težav. Od-sihdob je preteklo štirinajst let in obžalujem samo to, da me starši niso že prej peljali k specialistu, kajti šele od lega časa se počutim resnično zdrava. Zobje. Kolikokrat mi je hudo, ko vidim v otroških ustih tako zanikrno, klavrno, neokusno zobovje! Mamice, preprečiti je lažje kakor popraviti. Vse dni bom hvaležna svoji materi, ki je strogo pazila, da smo si otroci, zlasti zvečer, temeljito očistili zobe. Spominjam se tudi, da smo morali oeč ko enkrat skočiti iz že tako lepo pogrete posteljice samo zato, ker smo "pozabili, to dolžnost. Tudi k zobozdravniškemu pregledu smo morali hoditi redno vsakega pol leta. Tudi te navade se držim še danes in zato me — hvala Bogu in moji mamici — nikdar ne bolijo zobje in tudi moj zobozdravniški račun je tak, da si gospod doktor z njim ne more plačati niti enomesečnega gledališkega abonmaja. — Največ pa lahko storite mamice same že pred rojstvom svojega otroka, če si daste pri specialistu zapisati nad vse poceni preparat apna. Ne samo, da ohranite s tem preprostim sredstvom svoje lastne zobe zdrave in močne, temveč prihranite tudi detetu in in sebi vsakršne težave pri dobivanju zobkov in — otroški zobčki bodo krepki, pravilni in blesteče beli! Nobena miška ne bo imela lepših kot vaš drobiž. Vrat. Vprašajte o priložnosti kakega zdravnika, koliko golšavosti se najde pri naši deci. Čudili se boste izredno De-likemu številu. Ta okvara ni tako očitna in se zato le prerada prezre. Vendar pa je vedno več ali manj nevarna. V začetku pomore zdravnik s preprostim sredstvom, pozneje ne pomaga nič drugega ko nož. Trup. Pljuča se otrokom tudi redno preiskujejo in vsako leto pridejo (vsaj mestni učenci) k rentgenološkemu pregledu. Hrbet — to je pa drugo poglavje. Prav D šolski dobi, ko je okostje še tako elastično, učenec pa toliko sedi, je skolioza pojav, ki ga najdemo pri malone vsakem drugem otroku. Sama sem se tudi držala prav pošteno po strani, pa temeljita ortopedska telovadba me je v treh mesecih spravila spet v normalni položaj. Sploh je redna telovadba zlata vredna, in tako rada se spominjam večernih uric, ko smo telovadili pod maminim nadzorstvom. Konec je bil vselej ta, da smo morali vsaj četrt ure hoditi lepo vzravnani v krogu in pri tem nositi na glavi s šibrami napolnjeno vrečico. To je bilo precej dolgočasno, priznam. Zato pa smo smeli pri tej vaji peti. Pela sem vedno in na vse grlo — in tega se nisem nikdar več odvadila i?i želim si le to, da bi do svoje smrti tako rada pela in telovadila kakor danes. Mamice, če bi ve vedele, kako bi tudi vam koristilo, ako bi telovadile s svojim «osebnim naraščajem Koliko bolj sveže in zdrave bi se počutile, koliko manj bi vas utrujalo go- spodinjsko delo! In kako bi imponirale svojim otrokom, zlasti gospodom fantom! Pred nekaj leti so mi bili v počitniški koloniji polodrasli dečki d pravo pokoro. Ko sem jim pa pokazala nekaj telovadnih vaj, katerih sami niso zmogli, so me zelo respektirali. Če je hrbet raven, bo tudi prsni koš pravilno zgrajen; v njem imajo pljuča dovolj prostora, na njem se grudi pravilno razvijajo. Same veste, kako važno je to poglavje, čeprav mi bo marsikatera izmed vas to samo na tihem priznala. Doline ste, matere, da razjasnite svoji dozorevajoči hčerki razvoj njenega lastnega telesa; če pa to nikakor ne morete, ji vsaj darujte primerno knjigo, iz katere se lahko sama vsaj prilično pouči o tem, kar ima pravico vedeti. Ko ji začno brsteti grudi, ji nabavite primerne nedrčke, katere pa si tudi lahko sama sešije ali skvačka, kar jo bo veselilo in ji odvzelo vsako nezdravo misel. Mirno ji lahko poveste, da se morejo grudi le ob dobri drži normalno razvijati ter postati lepe, čvrste in zdrave. Prej ali slej vam bo hči prav gotovo hvaležna za vašo odkrito besedo, brezskrbno se bo veselila svoje kipeče mladosti in ne bo nikoli prisiljena, da bi skrivaj ali po časopisih iskala zdravniškega nasveta. Da delajo to devetletne ali še celo mlajše, se lahko prepričate pri čitanju zdravniških posvetovalnic. Koliko denarja izda taka revica še poleg tega za razna po časopisih in mesečnikih priporočana sredstva, o tem rajši ne govorimo. V lažjih primerih lahko dosežemo izredne uspehe š sistematičnimi dihalnimi vajami. Seveda doseže uspeh le tista, ki dela vztrajno in redno najmanj tričeirt leta. V težjih primerih pomaga samo specialist za kozmetiko s primerno, povsem nenevarno operacijo. Ne omalovažujte mojih besed: vem za dvajsetletno mladenko, ki je zaradi te okvare izvršila samomor. Pri materi ni našla ne razumevanja in ne pomoči; drugemu se ni zaupala. Seveda je bilo to nespametno, toda ne obsojajte je in ne imenujte je gizdavke — pomislite rajši, koliko je revica pretrpela, preden je obupala. Da jo je mati ljubeče peljala k zdravniku, bi se danes lahko veselila cvetoče hčerke in zdravih vnukov. Sedaj neguje grob. Tudi na važnost mesečnega perila nikar ne pozabite, drage matere, in opozorite svoje punčke pravočasno na to, kar jih čaka. Moja mati me je o tem poučila, ko sem bila stara devet let — malo zgodaj sicer, toda odhajala sem v tujino in zato mati ni odlašala. Moram priznati, da me ta zadeva ni prav nič vznemirjala — tudi čez pet let ne; sprejela sem jo kot nekaj neizogibnega in sem se samo malo jezila na «sitnostv. Ker sem pa vedela, kako in kaj, sem se primerno čuvala in zato do danes nisem imela nobenih težav ali celo bolečin. Potrebno perilo si lahko vaše punčke kar same splete jo, darujte jim pa tudi primerno posodo za redno umi-vanje z mlačno vodo; da bi se sploh ne smele umivati, je nespameten predso- dek — snaga še nikoli ni škodovala. Priznam — ni d se prijetno, kar je koristno, toda to res nikakor ne sme zavajati, da bi ne storili tega, kar je potrebno! Koliko nespametnih mater, okovanih v spone svoje čisto neprimerne sramežljivosti in svojih starokopitnih predsodkov, je krivih, da jim hčerke ose življenje bolehajo! Naj vam omenim le nekaj primerov, ki sem jih sama doživela: neka deklica je nekaj ur trepe-taje prečepela v potoku in samo toplemu poletnemu dnevu ter svoji izredno zdravi naravi se mora zahvalili, da ni ohromela na obe nogi tako kakor moja sošolka, ki se je iz objestnosti o neprimernem času kopala. Moja sestra je dobila iz istega vzroka težke srčne napade. O tako lahkomiselno pridobljenih prehladih in z njimi združenih dolgotrajnih motnjah nočem niti govoriti — so že preveč znane; ozlic temu nekaterih deklet še do danes ni srečala pamet. Ali pa bi se vam, matere, ne smilila deklica, ki je vso noč preječala v smrtni grozi, prepričana, da umira? Vem pa tudi za dve, nekdaj izredno lepi gospodični, ki sta že okoli dvajset let kot neozdravljivi pacientki v umobolnici. In vzrok? Prehod iz otroka v ženo se sam ni hotel izvršiti — toda zaradi tega iti k zdravniku, to bi bilo vendar nedostojno, nekrščansko, da, nemoralno!! Pa mi recite, da kaj takega ni mogoče v dvajsetem stoletju! Umivanja naj se deca vedno veseli, še bolj pa plavanja. Pri nas je hodila vsa rodbina, če je bil le količkaj topel dan, v kopališče in zato pač ni čudno, da smo otroci znali ta šport kakor abecedo. Gotovo, da bolelma mati tega ne bo zmogla, toda pa saj je dovolj plavalnih mojstrov. Zdrave matere pa si naj za to potrebni čas kar lepo odtrgajo od gospodinjstva — z dobro voljo gre vse — pa bodo čile kakor moja mamica, ki še dandanes poleti vsak dan plava v mrzli vodi in se ji o kakem revma-tizmu ali podobnih zadevah niti ne sanja. Otroke nas je po vroči kopeli vedno umila iti odrgnila z mrzlo vodo; seveda smo včasih vriskali, pozneje pa nam je bilo to užitek. V institutu, kjer nas je spalo po dvajset v sobi, sem opustila vsakodnevno umivanje celega telesa z mrzlo vodo — za plačilo pa sem dobila hude ozebline na rokah in nogah. Več let sem hudo trpela od te sitne nadloge, izgubila pa se je brez sledu, čim sem se zopet vsako jutro z dvema trdima brisačama od pete do glave (ne narobe!) temeljito odrgnila. Poleg tega, da je plavanje ena najlepših in najbolj zdravih športnih panog, ne utrjuje in krepi samo telesa, temveč tudi voljo. Zato mamice, nikar ne bodite preveč boječe — pomislite rajši, da malo «ga-ganje» še nikoli ni škodovalo; strešna opeka pa lahko pade vašemu miljenčku na glavo, tudi če ga še tako čuvate. Ako je nesreča namenjena, ne izbira oblike. Neki moj tovariš je kakor jaz vzrasel ob vodi, toda njegova mamica se je tako bala za sinčka, da danes ta orjak trepeče v vodi, ki mu sega do brade. Človek bi se še nesreče ne smel prestra- šiti, pa naj se boji vode! Ali bi vas veselilo, matere, če bi se vaši nedorasli ali celo odrasli otroci zdeli ljudem boječi ali celo — malce smešni? Pogum in trdna volja je to, česar v današnjih nemirnih dneh vsi najbolj potrebujemo! Pa nadaljujmo! Zgornji deli nog so navadno normalno razviti, čudno pa je, kako malo najdemo pravilno in lepo raslih stopal. Največ je tega krivo neprimerno obuvalo in premajhna nega. Ko bi ve, mamice, videle toliko bosih nog kakor jaz, bi si morda tudi nožice svojih miljenčkov malo bolj ogledale. Morda ne veste, da so noge huda okvara, ki ne vpliva kvarno sa?no na vse telo, temveč tudi na duševni razvoj vašega otroka? In vendar ni nikdar prepozno, da se ta hiba popravi — najbolj uspešno zdravljenje je seveda tisto, ki se prične v najnežnejši dobi. Primerni vložki so malim nožicam gotovo manj prijetni ko mehke copatke, toda pametna mati bo z izpodbudno besedo še bolj kakor z mehkim robčkom osušila sol-zice. Nekoč je hudomušen zdravnik odgovoril dami, ki mu je potožila, da se tako strašansko boji smrti: «Mi se končno navadimo na vse, milostljiva, tudi na to, da nas ni več tu.» Tudi na vložke se bodo otroci tako navadili kakor krat-kovidnež na naočnike — naposled jih boste morale še silili, da bodo hodili brez njih! Lažji primeri ploščate noge pa se dado uspešno ozdraviti s primernimi ortopedičnimi vajami. — Ne smejte se mojim besedam, da vplivajo ploščate noge negativno tudi na dušeDni razvoj otrok. Mar si morete misliti, da bi bil fant z nezdravimi stopali dober liribolazec ali drsalec, ali da bi se mogel uspešno udejstovati na belem polju ali pri drugem, zlatem, nad vse ljubljenem nogometu? Prav tako ne bo dekle, ki ima nepravilno oblikovane noge, nikoli dobra športašica in plesalka, da ne govorimo o nelepih oblikah nog, ki jih tudi najdražji čeveljček ne more docela zakriti. A otrok, ki nikdar ni mogel uspešno tekmovati s svojimi sovrstniki, ne bo nikoli popolnoma srečen. Bati se je celo, da mu bo ta nesigurnost otroške dobe okrnila razvoj značaja in neugodno vplivala na ves potek njegovega življenja. Dragi starši, verjemite mi: vse hibe, velike ali male, tudi tiste, ki vemo le mi sami zanje, nas bolijo, tlačijo in mučijo, nas delajo plahe in nerazpoložene, sitne in jezne, pa tudi do bolesti krivične in zlobne. Zato jih je treba čimprej odpraviti ali vsaj izboljšati. S telesnim ozdravljenjem bo prišlo tudi duševno in, ker živimo v času, ko se lahko zares zanesemo le na lastne moči, rabimo tem več življenjske sile, tem več poguma in vere vase. Odrasli si pomagamo sami, otrokom pa je treba pomagati — a najbolj in najuspešneje jim boste pomagali vi sami, dragi starši. Želim vam zdrav, svež naraščaj, v katerem bodo vzcvetele vse vaše vrline, vse vaše sanje, osi vaši upi in vaše na-de — naraščaj, ki bo po novi poti krepko stopal v novi dan. žrimt-llltt Ž£Wt Selma Lagerlofova Selmo Lagerlofovo prištevamo k tistim ženskam, ki so s svetlimi črkami zapisane v svetovni zgodovini. Posebno občudovanje zasluži zlasti zato, ker nam je s svojim delom dokazala, da zmore žensko srce tudi v dobi najhujšega materializ-ma, slepega pehanja za denarjem in kup-čijskimi uspehi, osvojiti svet! In ta žena si je osvojila svet s svojim srcem, ki je svetilo in grelo tudi v daljavo. Sredi sodobne stvarnosti, tehniškega napredka in hladnega umskega razdobja se nam zdi pesnica Selma Lagerlofova kakor simboličen čudež in izpodbuda k veri v dobro'o. Pesnica je po rodu Švedinja. Njena domovina šteje komaj sedem milijonov prebivalcev, toda dela Selme Lagerlo-fove poznajo po vsem širnem sve.u. Prevedena so v angleščino, francoščino, italijanščino, češčino, nemščino, slovenščino, ruščino, finščino, nizozemščino, madžarščino, španščino itd. itd. Rodila se je dne 20. novembra i. 1858. na posestvu Maiback v Warmlandu na Švedskem. V zgodnjih otroških letih je mnogo bolehala, otroška bolezen ji je pustila za vse življenje znamenje, ki se kaže v lahnem šepanju. Vzlic temu je preživela toplo, vedro mladost, saj je zrasla sredi narave in v neposrednem stiku z njo. S tri in dvajsetimi leti je prišla na stockholmsko učiteljišče in se je potlej deset let udejstvovala kol učiteljica. Ves čas pa jo je vznemirjal notranji glas, ki jo je neprestano opominjal: delaj, rojena si pesnica! Leta 1891. je res izdala svojo prvo knjigo «Gosta Berling», ki skraja ni žel pravega uspeha. Šele Georg Brandes, ki je na daljnem severu veljal za nekakšnega papeža slovstva, je s svojo avtoritelo dosegel, da so priznali delu vso vrednost, in s tem se je tudi začela pot slave Selme Lagerlofove. Po prvem uspehu je Selma Lagerlofova mnogo potovala. S svojo prijateljico, švedsko pisateljivo Zofijo El-kar.ovo, je prepotovala Nemčijo, Švico, Italijo, Belgijo. Pozneje se je napotila še v Egipt in v Palestino. Od tis ih dob dalje je z neumorno vztrajnostjo ustvarjala delo za delom: zbirko novel «Ne-vidne vezi», povest «Čudež antikrista*, ganljivo povest o očetovski ljubezni cjansovo domotožje«. Pod morečimi vtiski svetovne vojno je napisala roman «Sveto življenje*, v katerem riše lakoto in bedo človeštva. Največjo naklado pa je doživela njena mladinska knjiga cčudovito potovanje malega Nilsa Holgersona z divjimi gosmi«, kjer v obliki pravljice opisuje geografski in gospodarski položaj Švedske. V tej knjigi se odražata srce pesnice in duša učiteljice in knjiga je pravi kažipot v novo deželo. Malokomu je dano, da bi doma tako visoko cenili njegovo delo, kakor cenijo na Švedskem dela Selme Lagerlofove. Njen petdeseti rojstni dan je pomenil za vso državo pravi praznik. Leto dni poprej so jo imenovali za častnega doktorja na vseučilišču v Upsali in že po preteku enega leta je prejela Nobelovo nagrado. Njenega sedemdesetega rojstnega dne pa ni praznovala samo njena domovina, temveč ves svet. V šolah male švedske državice visi slika Selme Lagerlofove zraven slike, kralja Gustava. V poslednjih letih se posebno zavzema za mir. Poslanica, ki jo je v imenu otrok vsega sveta naslovila na najodličnejše državnike, naj se v imenu otrok razorožujejo, nam je še vsem v spominu. a. fr. b. Žena srednjih let Nič važnejšega in resnejšega bi ne mogla reči ženskam, kakor to, da naj že v mladosti skrbijo za svoja poznejša leta. Starost je nesreča, kateri uide-mo samo s smrtjo. Po navadi se prikrade prav tako nepričakovano kakor jesen po poletju. Jesen nastopi in se nič ne meni, ali so naše shrambe za zimo polne ali ne. Tako je tudi z nami. Starost pride ne glede na to, ali smo nanjo pripravljene. Nekako z žalostjo mislimo na dobo ženske srednjih let. Toda še hujša je za žensko poznejša doba. Hudi so časi okrog petdesetega leta starosti. Mladost je vesela, starost je po navadi vedra. Toda ženske v srednjih letih so običajno nezadovoljne, godrnjave, občutljive in slabo urejene v življenju. Nič ni težko razumeti, zakaj pride ženska v tak položaj. V mladih letih je žena vsa zaposlena. Roditi in odgajati mora otroke, pomagati možu pri njegovem delu. Nič ne misli nase, vsa živi za druge. Morda je v mladosti delala težje kakor suženj, toda delala je za svoje drage in to ji je bilo v zadoščenje. Njena hiša je bila polna veselja in življenja, otroci so prihajali in odhajali, večen prijeten nemir je bil krog nje. Toda ko dospe v srednja leta, se prizorišče njenega življenja naglo izpre-meni. Mož je ne potrebuje več pri svojem delu. Otroci so odrasli, poročili so se in si ustanovili lastne rodbine. Njen dom je postal tih in zapuščen. Ona in njen mož sta tam, kjer sta začela. Razlika je samo ta, da sta bila ljubimca, ko sta bila mlada, zdaj pa sta skoraj tujca. V njenih mladih letih, ko se je vsa žrtvovala za svojo rodbino, je zapustila vse svoje prijateljice, nikoli ni šla nikamor, samo delala in skrbela je za rodbino. In zdaj, ko je ostala sama, bi rada imela prijateljico, ki bi se z njo včasih pogovorila, šla kam z njo in se tako laglje privadila na novo življenje. Toda vse okrog nje je prazno. Ona, ki je bila nekoč duša rodbine, ki je dihaja za vse, je danes vsem nepotrebna. Ona, ki ni nikdar imela mirnega trenutka, je sedaj samotna. To razpoloženje in njena fizična izprememba močno vplivata na njeno zdravje. Kako preprečiti to nesrečo, ki doleti skoraj vsako žensko? Rešitev tega vprašanja je individualna. Toda za vse velja, da si je treba ohraniti iz mladosti nekaj za starejša leta. Najboljše je vsekako, da ostane svojemu možu prijateljica. Toda takih žen je malo. Mnogo žen misli, da se bo prijateljstvo med njima spet vrnilo, ko bodo otroci odrasli in preskrbljeni. Nemogoče je po dolgem času vzbudili spet ljubezen in zanimanje. Če noče poročena žena ostati samotna v svojih težkih srednjih letih, potem mora korakati skozi življenje prijateljsko z možem. Kostanjarček Prav za prav to ni iskanje službe, toda nekaj takega je pa vendarle. Morda ste videli ali pa brali, kako bogato je bil v letošnji jeseni založen ljubljanski trg z gobami. Človek kar ni mogel mimo, tako so ga vabili lepi jurčki. Glejte! Moja hčerka, že gospodična seveda, pride nedavno domov vsa vesela, češ, kako krasne jurčke je kupila. Pa pravi: «Veš kaj, mama, kaj takega se mi pa še ni prigodilo. Pridem s trga do tro-inostovja, tam pred Lukičevo trgovino peče mati s sinčkom kostanj. Grem mimo in v rokah držim te-le štiri krasne, velike jurčke — kajpak ne v papirju, ker prodajalke gob sploh nimajo papirnih vrečic. Kar priskoči deček, ki pomaga materi pri peki kostanja, in mi ponuja papirno vrečico za moje gobe, češ: «Nate, gospodična, da ne boste nosili gob kar tako!» Mene je ta usluž-nost presenetila, vzela sem vrečico in ponujala dečku dinar za njo. On pa ne in ne, ni hotel vzeti. Gola usluž-nost!» In kaj smo sklenili vsi? Za to prijaznost in uslužnost se moramo oddolžiti. Če nas bo kdaj zamikal kostanj, si ga bomo vselej kupili pri materi tega uslužnega dečka! In še svojim prijateljem in znancem bomo priporočali to ctvrdko«! T" '— PLJENJE ŽEN Vrednost materinstva (Napisala Virginija Sullivan-Tomlin-sonova, ločena žena slavnega letalca D. W. Tomlinsona in znana pisateljica.) V natrpano sodno dvorano v Kansasu City so se molče vlekle cele procesije žensk — dobro oblečenih žensk. Mnogo se jih je pripeljalo z lastnim avtomobilom. Privedla jih je časopisna vest in zdaj so nastopale v zlovešči tišini. Dva dni prej sem prestala tisto barbarsko izkušnjo, ki se imenuje razpo-roka z vsemi pripadajočimi neprijetnostmi. Sodnik Daniel Bird je izrekel sodbo: «Tu vidimo razbit dom... dobrega moža in dobro ženo... toda kaj naj se zgodi z otrokom? Prepričan sem, da tale mati ne bo mogla dobro skrbeti za otroka, ker jo ovira pri tem njen pisateljski poklic. Zato sem odločil, da oddamo petletno Slieido Anu v samostan Notre Dame de Sion ...» Ker sem torej pisateljica, mi je sodnik odvzel dete in ga dal v sirotišnico! Dokler bom živa, ne bom pozabila na strašni občutek — bilo mi je, kakor da bi umirala — občutek, ki me je prevzel, ko sem se vrnila domov v prazno sobo in zagledala tam lutke svoje hčerke in čeveljček tam, kjer ga je pustila. In zraven njega je stal moj pisalni stroj: nemi simbol ur, ki sem jih preživela pri delu in se je hčerka igrala okrog mene. V blazni naglici sem podala rekurz. In to je bilo pri zopetni obravnavi; žene celega Kansasa so se združile v mojo obrambo. Domači spori, ko gledata dva odrasla človeka drug na drugega čez nenadno prepast, niso nikomur zanimivi v današnjem času lahkih in naglih razporok. Ampak da bi morala mati, ki jo je sodišče priznalo za moralno brezhibno v vsakem pogledu, izgubiti svojega otroka samo zato, ker mora delati, da ga preživlja, to je bilo v sodstvu države Missouri nekaj ne-čuvenega. In žensko prebivalstvo Kansasa se je zavzelo. Bila je napeta tišina, ko je vstopil sodnik Hopkins Shain. Nihče ni demonstriral, toda pogled v očeh čakajočih mater je bil bolj zlovešč kakor koraki vojske. V tridesetih minutah je resni glas sodnika Shaina razveljavil razsodbo nižje instance in jaz sem dobila svojega otroka nazaj. S tem je bila pravna zadeva končana. Toda nastalo je novo nerazrešeno vprašanje: poklic ali materinstvo? In moderna žena se vprašuje: zakaj?! Časi, ko je gospodinja posvečala ves svoj čas potrebam rodbine, so že davno minili. Za to so poskrbeli razni izumi, ki so izenostavili domače delo in osamosvojili nazore žena. Današnja žena opravi domače delo, potem pa izrablja prosti čas pometno zase. Ali je morda zaradi tega slabša kakor žena pisateljica ali pevka ali sploh poklicna žena? Ako čuti žena nagon, da mora ustvarjati ali služiti, mar ga mora zatreti zavoljo starega gesla, da je ženino mesto samo v gospodinjstvu? Ali se vam ne zdi, da je nespametno zahtevati od žene, naj zataji svojo nadarjenost, kakor hitro se omoži? Nekoč so sedele žene v špiljah in oskrbovale svoje mladiče, medtem ko je šel mož na lov in je pobijal divjačino, da bi oskrboval hrano in odelo. Vsaka normalna žena se gotovo čuti najbolj srečno in varno na svojem domu. Toda veliko žen je dokazalo, da je dobra žena in mati lahko v popolnem soglasju s poklicem. Primer za to je gospa Rooseveltova, dr. Lilian Gilbertho-va, Pearl Buckova, pokojna gospa Schumann-Heinkejeva in mnogo drugih. Medtem ko je zlati glas Schumannove navduševal svet, je izpolnjevala njegova lastnica gospodinjske dolžnosti. Urila se je v petju pri opravljanju domačih del. In ta velika umetnica je znala biti pri vsem tem izvrstna mati. Ali bi mogel tisti, ki je slišal, kako je njen baržunasti glas pel Brahmsovo Uspavanko, dvomiti o tem, da je ne poje samo svojim lastnim, temveč vsem otio-kom sveta? Ali naj žena, ki je zdravnica, izgubi pravico do materinstva zato, ker hoče s svojimi spretnimi rokami reševati druge? Prav v mirnem zatišju svojega doma sta pisali Mary Roberts Rinehart in L J U B E Z E «Ne verujem v prijateljstvo med moškim in žensko*, trdi Vladko. «Žensko srce hrepeni po ljubezni in njena usta po poljubih.* «Ti si materialist*, ugovarja Emil. «Moj najboljši prijatelj je na primer Iva. To je moja zaupnica. Njej zaupam vse, ker me popolnoma razume. Morda bolje kakor lastna žena, in ti veš, da imam svojo ženo rad. Tudi mi nikoli m prišlo na misel, da bi gledal na Ivo drugače, kakor na dobro tovarišico. Pa tudi Iva ne vidi v meni nič drugega kakor starega prijatelja ...» Vladko molči, a se nezaupno smehlja. Prepričam te, si misli Emil in gleda neopaženo na uro. Kmalu pride Iva. Saj je že tu! S prijaznim nasmehom poda Emilu roko in sede k mizi. «Dovoli, da ti predstavim svojega prijatelja: dr. Goreč — Iva Perkova.® Nato se veselo zabavajo. Ivi se res ne more nič očitati. Iskren, toda čisto prijateljski ton in miren pogled na Emila — res, nič drugega se ne skriva za njim. Seveda — izjema potrjuje Kathleen Norris, materi vrlih sinov, svoja književna dela, ki so jima prinesla narodni sloves. Ali naj bi bil svet okraden njunih lepih, življenjskih povesti zato, ker sta bili soprogi in materi? Pisatelji se najlaže povzpno nad enoličnost vsakdanjega življenja. Mati, ki je pisateljica, lahko dela pozno v noč — in je pri tem doma, čuje nad svojim otrokom, ki spi v sosedni sobi. Kaj pa naj rečemo o neštetih ženah, tudi dobrih materah, ki preplešejo nočne ure v barih in prepuščajo otroke doma služkinjam ali pa, kakor se pogosto dogaja, sploh brez nadzorstva? Ali pa o strastnih igralkah bridža, ki odhajajo kmalu po poldnevu in se vse zasopljene vračajo z večerjo, ki so jo kupile kje v delikatesni trgovini, ker ne utegnejo ostati doma, da bi skuhale tečno jed? In kaj pa tiste marljive žene, ki posvečajo ves svoj čas društvenim in dobrodelnim namenom in nimajo nikoli časa za lastne otroke? Mnogo jih je in gotovo bi ogorčeno odbile očitek, da niso dobre matere. Pa vendar presegajo ure, ki jih posvečajo svojim lastnim interesom, daleko čas, ki ga preživi povprečna mati pri poklicnem delu. Dosti je resnice v tem, ko se pravi, da nima nihče toliko časa kakor zaposleni človek ■— ker zna prosti čas ceniti in ga dobro izkoriščati. Mati da otroku najdražje: življenje. Kdo bi ji hotel odrekati to pravico? Pesnik Tennyson je zapisal: « Po jem. ker moram!» No torej, če pojem, ali sem zaradi tega manj mati? N pravilo, Vladko nekaj mrmra sam pri sebi in kmalu odide. Iva in Emil sta sama. «Emil!» — Iva ima solze v očeh. Presenečen dvigne Emil glavo. «Kaj pa je, Ivica, povej...* Iva molči. «Ampak, Ivica, prijatelji si vendar ...» «Da, prijatelji si vse povedo«, mu seže Iva jokaje v besedo in preden se Emil nadeja, je Iva v garderobi, se obleče in izgine v mrzlo noč. Nočni zrak ji prijetno hladi razpaljeni obraz in plašno bije dekletu srce ... Dragi Emil, ko bi vedel... Toda Emil ne ve. Začuden sedi v kavarni in si beli glavo zaradi čudnega vedenja male prijateljice. Iva se je zaljubila! Najbrže je tako in ne drugače! Ivo pa menda boli srce in hotela se je zaupati svojemu prijatelju, toda preplaha je, si misli Emil in se prizanesljivo smehlja. Medtem blodi Iva po obrežju in zvezdnati noči izpoveduje svojo ljube-fen, svojo ljubezen do Emila... B. PRIJATELJSTVO- Solata iz kislega zelja. Na drobno zrezano kislo zelje zmešamo z nastrganimi jabolki, s sesekljanimi paradižniki in čebulo. Potem po resemo solato s kumino, polijemo s toplim oljem in z limonovim sokom (na 3 žlice olja sok od polovice limone). Ako primešamo kislemu zelju sesekljanih kumar, nastrgane repe in čebule, dobimo spet drugo okusno zimsko solato. Prav dobra je tudi solata iz kislega zelja, pripravljena z majonezo. Mešana zelenjavna solata. Vse vrste zelenjave narežemo na rezance in skuhamo v slani vodi. Potem priden ;mo kuhano cvetačo, na kocke narezano jabolko in kumaro, 1—2 kuhana krompirja in kuhano peso. Nato začinimo solato z limonovim sokom in majonezo. Redkvična solata. Redkvice operemo, očistimo in narežemo na bolj debele ploščice. Potem jo osolimo in opopra-mo, pokaoamo z limonovim sokom, kisom in oljem. Tako pripravljene redkvice nagrmadimo na liste glavrate solate in jo tako serviramo Ponudimo jo lahko tudi brez glavnate solate. Prav posebno okusna je redkvična solata. če ji primešamo dobre majoneze. Solata iz zelene z jabolki. Zeleno skuhamo. Surova jabolka narežemo na kocke in jih zmešamo z narezano zeleno (vsakega naj bo pol). To zmes polijemo z majonezo, ki smo jo naredili iz osminke litra kisle ali pa sladke smetane, t žlice gorčice, ščepca zmletih nageljnovih žebic, soli in li-monovega soka. Ameriška zimska solata. Eno kuhano zeleno, tri jabolka, tri hruške in pol glave endivije narežemo na kocke in zmešamo z ma jonezo. Mešana solata Skodelico na kocke narezanih hrušk, skodelico jabolk, nastrgane surove zelene ter v pečici zmehčane in nastrgane pese, vsakega po eno skodelico, zmešamo. To zmes polijemo potem z omako iz olja, limo-novega soka, sesekljanega rumenjaka in esiras;ona. Najlepša je, če jo ponudimo v školjkah in ozaljšamo s paradižnikovimi ploščicami. Sadni kolački Kozarec posnete smetane z zavretega mleka osladimo z žlico sladkor ja, osolimo in primešamo toliko moke, da dobimo primerno trdo testo, ki ga potem razvaljamo v mlince, velike 25 do 30 cm. Te mlince denemo nato na dobro pomazano pekačo, kjer jih obre-žemo in narežemo na osem enakih delov ter spečemo v precej vroči pečici. V 15 minutah so mlinci na pol pečeni. Potem jih hitro obložimo z že pripravljenim sadnim nadevom in pečemo še nekako 10 minut. Kolačke ponudimo tople ali pa mrzle. Sadni nadev: Pol kilograma olupi jenih jabolk narežemo na če-trtinke in jih hitro zdušimo z dvema žlicama vode in dvema žlicama sladkorja. Prav tako pripravimo tudi ra-barbaro. RAZLIČNE SOLATE Kako solate pripravljamo, mešamo in okrašiljemo, je umetnost in važen obred, kjer je treba precej domišljije, okusa, spretnosti in potrpljenja. Na največ različnih načinov se prav gotovo lahko pripravi krompirjeva solata, in težko naletimo na dve kuharici, ki bi naredili iz istih snovi in pri-datkov solato, ki bi imela erak okus in ki bi bila na oči enaka. Vsaka nekaj doda, nekaj opusti, solata je lahko zmerom dobra, toda vselej ima drugačen okus. Zlasti francoska kuhinja pozna celo vrsto načinov, kako se pripravi solata, in uporablja pri tem zelo okusne majoneze in omake. Zelene in drugačne zelenjavne solate so že same lične in jih zato ni treba še posebej ozaljševati, pač pa moramo okraševati mesne, ribje in podobne solate, ker so same zase preveč neznatne, na ta način pa postanejo prijetne tudi za oko. Navadno krompirjevo solato poboljšamo in polepšamo, če ji na primer primešamo cikorijevo solato, zrezano na rezance. Takšna solata je že na oči lepša in tudi bolj zdrava in redilna. Krompirjevo solato denemo v plitvo skledo in jo ozaljšamo s ploščicami paradižnika, kumar, s sesekljanim zelenim peteršiljem ali pa z lepo narezanimi ploščicami kuhanega korenja. Lep in dober okras kromnirjeve solate je tudi na drobno sesekljan rumenjak in beljak, in sicer vsak posebej. Pri ozaljšanju različnih solat lahko pokaže vsaka kuharica svoje kuharske sposobnosti. Zelenjavne solate (pesa, zelena, čina redkev itd.) imajo več prednosti pred drugimi: so poceni, delamo jih lahko vso zimo in so zelo koristne za živce. Nervozni ljudje bi morali imeti sleherni dan na mizi razen jabolk t di kakršnokoli zelenjavno solato. Peso pripravljamo takole: Najprej jo skuhamo in jo potem, ko je hladna, olupimo, z ežemo na ploščice in poka-pamo z limonovim sokom. Nato pride-nemo ščepec sladkorja, soli, kumine in nastrganega hrena. Tako pripravljena naj počiva čez noč in jo serviramo šele drugi dan. Lahko pa pripravimo peso tudi tako, da ji primešamo kuhanega belega fižola, olja, sladkorja, nastrganega hrena in nekoliko kumine. Zelnata solata. Na rezance narezano in poparjeno zelje osolimo, pridenemo limonov sok, ščepec sladkorja in žličko olja, potem naj pa eno uro stoji. Jedilni list za teden dni Ponedeljek. Opoldne: 1. Goveja juha z nade-vanimi petelinčki. 2. Ocvrti krompirjevi rogljički. Solata. 3. Jabolčna grmada. Zvečer: Ledvice z možgani. Torek. Opoldne: 1. Ohrovtova juha. 2. Mesni hlebčki v paradižnikovi omaki (162). Špageti. 3. Kompot. Zvečer: Mešana jajca. Fižol z nastrgano redkvico. Sreda. Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Telečji zrezki s šunko. Zeljna solata s krompirjem. Sadje. Zvečer: Močnik. Četrtek. Opoldne: 1. Kuhana sveža svinjska rebra. Ričet. Kislo zelje. 2. Ru-move rezine. Zvečer: 1. Krompir v oblicah. Presno maslo. 2. Kava. Petek. Opoldne: 1. Sladka repa. 2. Rezancev narastek s sirom. Kompot. Zvečer: Mlečna kaša. Sobota. Opoldne: 1. Jetrna juha. 2. Riž z gobami. Solata. 3. Pečen kostanj. Zvečer: Pečenice. Krompir v kosih. Nedelja. Opoldne: 1. Postna riževa juha (15). 2. Španske prsi. Mešana solata. 3. Jabolčni kolač iz krhkega testa. Zvečer: Goveji guljaž. Kislo zelje. i | i jj Opomba: Številke v oklepajih pomenijo številke receptov v naši kuharski knjigi «Kako naj kuham«. Za debelo tiskana jedila prinašamo recepte. Jabolčna grmada. 6 žemelj narežemo na rezine in jih namočimo v mleku (Vsi). Potem na-mažemo kožico dobro s presnim maslom in pofresemo z drob inami pa denemo vanjo plast namočenih žemelj in plast na rezine narezanih jabolk, ki jih potresemo s sladkorjem, pomešanim s cimetom, rozinami in sesekljanimi orehi. Na to denenio spet plast žemelj, ki jih pokapamo s presnim maslom, potem soet jabolka itd. Na vrh denemo žemlje, ki jih tudi pokapamo s presnimi maslom, in polijemo vse skupaj z 1/8 litra mleka, v katerem smo razžvrkljali eno jajce, ter pečemo jed približno tri četrt ure v zmerno vro:i pečici. Medtem ko se grmada peče, jo večkrat polijemo z mlekom. Jabolk potrebujemo % kg, presnega masla 6dkg, rozin 4 dkg, sesekljanih orehov pa 3 dkg. Ko je močnata jed pečena, jo stresemo v skledo in okrasimo s snežno kremo. Krema: Tri beljake stepemo v trd sneg, medtem pa dodajamo po kavnih žličkah 5 dkg stolčenega in presejane-ga sladkorja, nazadnje pa primešamo s kuhalnico še 15 dkg stolčenega sladkorja. Trdo kremo namažemo po vrhu grmade, ki jo postavimo potem še za dve minuti v toplo pečico, da krema malo zarumeni. Ledvice z možgani. Dve svinjski ledvici opražimo s čebulo na masti, potem jima primešamo očiščene sesekljane možgane, nakar vse skupaj osolimo in še nekoliko pre-pražimo. Telečji zrezki s šunko. Tri četrt kilograma telečjega stegna rahlo potolčemo, nekoliko osolimo, vtremo po eni strani s sardelnim maslom (1 sardela in 2 dkg presnega masla) in dobro pritisnemo na to stran vsakesa zrezka rezino gnjati, ki mora biti tako velika, kakor je zrezek. Nato povaljamo zrezke v moki, jajcu in v drobtinah ter jih ocvremo na olju ali pa na masti. V mast jih položimo najprej na tisto stran, kjer je gnjat. Rumove rezine. Najprej dobro vmešamo 5 rumenjakov in 14 dkg sladkorja, nato dodamo 16 dkg neolupljenih zmletih mandeljnov in ohlajeno čokolado, ki smo jo skuhali iz 10 rlkg čokolade, 5 dkg sladkorja in 3 žlic vode, nazadnje pa primešamo še 2 rlkg v rumu namočenih drobtin in sneg iz 5 beljakov. To zmes stresemo v pekačo. ki smo jo namazali s presnim maslom, in jo spečemo v zmerno vroči pečici. Ko je zmes pečena, jo vzamemo iz pekače, počakamo, da se ohladi, nakar jo namažemo po vrhu z mezgo, čeznjo pa polijemo rumov led. Še boljše so rezine, če vsaj dva dni počakajo. Led: 12 dkg sladkorja in 2 žlici vročega ruma dobro zmešamo, potem pa polijemo to tekočino na pečeno testo, ki ga nato razrežemo na rezine. Rezancev narastek s sirom. Zamesimo navadne široke rezance in jih skuhamo v 1 litru mleka pa poša-kamo, da se shlade. Nato vmešamo 10 dkg presnega masla in 8 dkg sladkorja, potem še 4 rumenjake. 15 dkg sladkega sira in kozarec kisle smetane. Tej zmesi primešamo drobno seseklranega limonovega olunka in nekoliko soka, pest rozin in ohlajene rezance. Nazadnje vmešamo prav na rahlo še sneg iz 4 beljakov, stresemo zmes v namazano pekačo in jo pečemo v pečici nekako tri četrt ure. Jetrna juha. Z 20 dkg govejih jeter potegnemo kožico in jih narežemo na drobne koš"ke. Na dveh žlicah razbeljene masti opražimo potem pol narezane čebule in narezana jetra. Ko je oboje opraženo, stresemo na mast 4 žlice moke, ki jo nekoliko zarumenimo, potem pa prilijemo vode, juho osolimo in do kraja shukamo. Riž z gobami. Na 6 dkg masti opražimo 1 dkg drobno sesekljane čebule in primeša- mo potem 40dkg opranega riža. Ko se riž nekoliko opraži, ga zalijemo z vodo in dušimo. Posebej opražimo na 2 dkg masti pol kilograma narezanih gob (če so suhe pa seveda primerno manj), ki jih osolimo in opopramo'. Nato zmešamo riž z gobami in ponudimo jed z nastrganim parmezanom. Španske prsi. Telečje prsi kuhamo v slani vodi približno dve uri. Nato pobegnemo iz mesa vsa rebra in počakamo, da se ohladi. Ko je meso hladno, povaljamo celi kos najprej v moki, potem v raz-tepenem jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in ga ovcremo na masti. Nato narežemo meso na kose in ga okrasimo z zelenim peteršiljem in limono-vimi rezinami. Jabolčni kolač iz krhkega testa. V30dkg mehke moke in 8 dkg stolčenega sladkorja in nastrganega olupka od polovice limone zdrobimo 15 dkg presnega masla in naredimo na sredi jamico, v katero zlijemo dva rumenjaka, ki smo ju razžvrkljali v šest-najstinki litra mleka, sok od polovice limone in za noževo konico pecilnega praška, ter zamesimo iz tega testo, To testo postavimo za toliko časa na hladno, da se strdi. Nato testo razpolovimo in obe polovici enakomerno razvaljamo. Eno polovico denemo na namazano pekačo in natresemo nanjo kg olunljenih in na rezine narezanih jabolk, potresemo jabolka z 10 dkg vaniljevega sladkorja, s 3 dkg rozin in s 3 dkg opraženih drobtin. To pokrijemo potem, z drugo polovico testa, ki jo pomažemo po vrhu z jajcem in potresemo s 3 dkg debelo sesekl janih onražeuih orehov. Kolač spečemo v topli pečici in ga potem, ko je hladen, razrežemo in potresemo s sladkorjem. BOŽIČNI VEČER. 1. Mešana slanikovn solata (predjed). 2. Postrv v rdečem vinu z opečenimi žemeljnimi rezinami. 3. Kostanjev puding. 4. Čaj. SILVESTROV VEČER. 1. Belgijska juha. 2. Ščuka v smetani. Pečen krompir. 3. Kuhana vino. Razno pecivo. Mešana slanikova solata. Zmešamo na drobno zrezane mari-nirane slanike, nekoliko saHelic, kislih kumaric, trdo kuhanih iajc. ostankov pečenke ("e jih imamo) olunljenih in narezanih jabolk in krompirja. Tef zmesi pridenemo potem še nekoliko gorčice, sesekljanih kaoer, drobno narezane čebule in neka i iušnih dišav. To solato okrasimo z režnji kumaric (z režnji zvite gnjati) in z majonezo, nakar naj nekaj ur stoji. Postrv v rdečem vinu. 1 kg postrvi osnažimo, skuhamo, poselimo in denemo za tri četrt ure na hladno. Potem nalijemo v kožico pol litra rdečega vina, ki mu pridenemo 3 dkg na drobno sesekljane čebule, košček limonovega olupka in lovorjev list, ter ga zavremo. Nato potegnemo kožico z vinom h kraju, denemo vanjo postrv in jo kuhamo počasi 15 minut. Ko je riba kuhana, jo vzamemo iz vina in denemo v skledo, kjer jo polijemo s precejenim vinom. K tej ribi ponudimo lepo opečene žemeljne rezine. V ta namen spečemo tri žem-žemlje na 5dkg presnega masla. Kostanjev puding. 18 dkg surovega kostanja olupimo, poparimo z vročo vodo, olupimo še notranjo kožico in ga skuhamo v četrt li.ru mleka do mehkega. Nato ga pretlačimo skozi sito in. denemo hladit. Medtem mešamo v skledi lOdkg stol-čenega, presejanega sladkorja, 4 rumenjake in vanilijo tako dolgo, da se zmes zgosti, nakar ji primešamo pre-tlačeni kostanj, 4 dkg marelične mezge, 3% dkg kruhovih ali pa piškot-nih drobtin in sneg iz treh beljakov. Posodo za puding dobro namažemo s presnim maslom, potresemo z drobti-nami ali pa z moko, vlijemo vanjo pripravljeno zmes in kuhamo puding približno eno uro v sopari. Kuhani puding okrasimo, ko je popolnoma hladen, s stepeno smetano ali pa s kostanjevo kremo. Kostanjeva krema: 23 dkg surovega kostanja olupimo, poparimo in skuhamo v osminki litra mleka, da je mehak, nakar ga pretlačimo iti nali-jemo nanj osminko litra sladke smetane. To zmes na ognji?ču neprestano mešamo, dokler se ne zgosti. Kuhanemu kostanju primešamo nato 3 dkg marelične mezge in 2 dkg stolčenega sladkorja in denemo vse skupaj hladit. Ko je krema hladna, ji narahlo primešamo še osminko litra stepene smetane. Belgijska juha. Iz 4 dkg presnega masla in 5 dkg moke napravimo svetlorumeno prežga-nje, na katerem zarumenimo po'em 2 dkg čebule. To prežganje zalijemo nato z zelenjavno juho (zelena, korenje, peteršilj, por in olirovt), nakar naj juha dalje časa vre. Juhi pride-nemo nazadnje še dve pretlačeni sar-deli, za noževo konico stolčenega popra, zelenega peteršilja in 2 dkg nastrganega parmezanskega sira. Juho ponudimo vročo z na kocke narezanim in opraženim kruhom. ščuka v smetani. Osnaženi, skuhani in oprani ščuki kg) odrežemo škrgne poklopce in jo osolimo. Na pekači zarumenimo na 8 dkg presnega masla 5 dkg na rezine narezane čebule, položimo nanjo ščuko, ki jo natremo s sardelnim maslom (5 dkg presnega masla in 2 pretlačeni sardeli) in obložimo z lovorjevim listom in limonovim olupkom, ter postavimo v pečico, kjer naj se peče približno 10 minut. Nato ščuko obrnemo, natremo s sardelnim maslom, polijemo s Vt litra kisle smetane, potresemo po vrhu z drobtinami in pečemo še nekako 15 minut. Potlej denemo ščuko v skledo celo ali jo pa narežemo. V omako zlijemo nato še nekoliko smetane (šestnajstinko litra), ki smo v njej razžvrkljali rumenjak, in jo precedimo na ščuko. Omaki lahko primešamo tudi Vi dkg pečenih sesekljanih kaper. K ribi ponudimo majhne opečene krompirje. Prav tako pripravimo tudi karpe. Kuhano vino. Četrt dobrega črnega vina, 8 kock sladkorji, limonov olupek in košček celega cimeta zavremo, nato pa precedimo in postavimo takoj na mizo. PECIVO ZA BOŽIČ IN SILVESTROVO Sneženi poljubčki. Štiri beljake, 36 dkg stolčenega sladkorja in sok od polovice limone stepamo v kotličku nad soparo tako dolgo, da se dobro zgosti. Tej zmesi pri- SHAMPOO 'j ELIDA K A M I L O F L O R Specijalni Shampoo za pla-voloske, ne vsebuje alkalija. Daje lasem čudovit sijoj. BRUNETAFLOR Specijalni Shampoo za temne lase, ne vsebuje alkalija, daje lasem čudovit sijaj. (Diroški lasi ste rabijo posebno nego! Že pri odraslih lasje zelo lahko izgube svoj sijaj in gibčnost, kako občutljivi so potem šele nežni otroški lasje! Otroški lasje rabijo posebno nežno nego, brez vsake sestavine, ki bi mogla dražiti lase ter jim škodovati. ' -j«**! mešamo potem na drobno narezanih smokev in sesekljanih orehov, petem pa vzamemo kotliček s sopare. Nato namažemo pekačo z voskom, zajemamo sneženo zmes z žličko in poklada-mo kuočke v pekačo. Te pol jubčke pečemo, prav za prav sušimo, kar v odprti pelici in moramo paziti, da ne za-j-umene. Medeni poljubčki. Iz 30 dkg mehke moke, 20 dkg sladkorne sioe, 2 celih jajc, 7dk ne pretrd. Sredico narežemo — recimo — na kocke in otiramo z njimi stene. Tudi platneno vezavo knjig čistimo tako, pa tudi usnjene rokavice in čeveljčke. S krušno skorjo prav lahko spravimo plesen s tkanine. S kisom umivamo madeže po apuu. S toplim kisom in soljo čistimo madeže na motnem steklu. S soljo pomešani kis nam izvrstno očisti kotle in posodo iz medi. Še nekaj odgovorov Nepodpisana. Zoper rast dlak smo že velikokrat pisali. Dlake, torej tudi obrvi in brki, se začasno odpravijo s pipanjem s pinceto, trajno pa z električno epilacijo, ki jo izvede zdravnik. Nikakor Vam ne svetujem, da bi jih pričeli briti, ker bi potem še bolj rasle. Priporočam Vam pa, da si nabavite knjigo «1.400 nas vetov*, kjer imate na str. 100. recept zoper dlačice, in pa knjigo «Kako naj se žena negujem, v kateri je na str. 76. popisano, kako odstranimo nezaželene dlačice. Jugosl. rodoljub. Podobne igračke so izdelovali že pred sto leti. Napravite točno po navodilu, pa boste videli, čemu služijo kljukaste noge. Moderne frizure izdeluje Frizerski salon ,PAVLA' CELJE, KOVAŠKA U L. I. Prijeten dom — steber družinske sreče Skupina odličnih sociologov skuša prodreti v skrivnost, kaj povzroča tolikanj razdorov v družinah, zakaj nimamo več trdnih domov, kakor smo jih imeli nekoč. Znanstveniki trdijo, da so staromodni domovi, ljubeči starši, prijateljstvo med brati in sestrami, ubogljivi otroci, tako redki na svetu v današnjih časih kakor le kaj. Ako bi danes našli dom, v katerem bi preživljali ljubeči starši skupno s svojimi otroki večere ob svetilki, bi to odkritje lahko prodali kot veliko redkost v muzej! In zdaj bi radi vedeli, kaj je tisto, kar je družine tako razdvojilo. Ni krivda mladih ljudi, da ne občutijo sentimentalnosti do svojega rodnega doma. In vendar so tudi ti mladi ljudje sentimentalni, samo skrivnostneje, kakor smo mi. S kakšnim občutkom obiskujejo stare domove, ki so postali že historični! Čutijo, da se je v teh domovih odigravalo drugačno družinsko življenje. Prav iz tega vzroka kupujejo bogataši stare domove, gradove, ker podzavestno upajo, da bodo doživeli romantiko življenja. Drugi vzrok za tako slabo povezano rodbinsko življenje je v tem, da se nam izven doma nudi toliko zabav. V starih dobrih časih je rodbina zvečer ostajala doma, se pogovarjala ali poslušala glasno čitanje, prepevala. Nikamor niso mogli in drugih opravkov niso imeli. Poceni zabav ni bilo. Ni bilo avtomobilov, ki bi bili stali kraj ceste in čakali, da zdrčijo po gladki cesti. Ni bilo obcestnih gostiln, ne plesov, ne proda jalnic gorkih hrenovk. Ni bilo tisoč in enega zabavišča za majhen denar, ki vabi mlado in staro, bogatina in reveža iz njihovih domov, da postajajo če- dalje bolj pusti in dolgočasni, ker se je življenje preselilo na cesto. Toda, ali ni ta bojazen za lepo rodbinsko življenje nekoliko prezgodnja? Katastrofa se še ni zgodila. Družinsko življenje je sicer izgubilo svojo prvotno obliko in privlačnost, toda razdejano še ni. Kri je še zmeraj gostejša od vode. Bratje in sestre so si stali ob strani med veliko gospodarsko krizo in po-vlagali drug drugemu. Mnogo mladih ljudi se je odreklo svoji sreči, o kateri so upali, da jo bodo dosegli v zakonu, in so skrbeli za svoje starše in nedorasle brate in sestre. Pomnimo, da je rodbinsko življenje lahko nekaj nebeško lepega, lahko je pa tudi nekaj ostudnega in okrutnega. Bili so domovi, ki so jih otroci čutili kakor ječo. Vse veselje, vse upanje so štrli starši. Starši so bili tirani in so kruto gospodovali nad svojimi otroki kakor nad sužnji; silili so jih opravljati stvari, ki niso bile v skladu z njihovo naravo in njihovim značajem. Otrok ni imel proste volje, dokler ni smrt pobrala staršev. Obžalovati konec takih domov se pravi obžalovati padec bastilje ali oprostitev sužnjev. Za V.clšo d&poto PREPARATI FORVIL-PARIŠ POMENIJO USPEH Na svetu uporablja več milijonov žen FORVIL preparate z zadovoljstvom in se čudi kolosalnemu učinkovanju. S T L_ ... ._. FORVI . PARFUM I- - P O U O R E CREME FORVIL POUDER FORVIL puder „5 Fleurs" leP°te ROUGE FORVIL za nce v naravnih barvah EAU DE COLOGNE FORVIL „5 Fleurs" PARFUM FORVIL „5 Fleurs" TI preparati se dobivajo v vseh boljših strokovnih trgovinah. - Zahtevajte brezplačne vzorce. Zastopstvo za Jugoslavijo: JOSIP HEGEDUS, Zagreb, Draškovlčeva ulica 12 ■lOUuj, ■at)»*vsWMHC l V VSAKEM ZRNU PRAZEN SLADNI SLADKOR! V njem pa tiči izdatnost in redilna moč in prav v tem je iskati cenenost Kneippove Knefppova SLADNAKAVA BOGATE NAGRADNE TEKME je razpisalo društvo «Narod sebi» s pomočjo prispevkov domačih podjetij in trgovin. Društvo bo razdelilo 666 krasnih nagrad: blago, svile, volnene in druge tkanine za obleke, zlate in kromane ure, zlate prstane in uhane z diamanti in drugimi žlahtnimi kamni, servise, bi-cikle, knjige in druge lepe nagrade. Ker je društvo zasnovano na narodno gospodarski podlagi in ie članarina samo 1.— din, je želeti, da pristopijo vsi zavedni Slovenci in Slovenke v društvo «Narod sebi». Vsakdo naj izračuna, ali ni vredno, da žrtvuje mesečno t.— din, ko prejme toliko koristi in hkrati pomaga širiti narodno zavest. Nagradne tekme bodo vsak mesec. Pišite po pojasnila društvu «Narod sebi», Liubljana, Krekov trg 10/11. POT K SREČI. Ni sreče in veselja brez zdravja. In vendar so mnogi ljudje tako lahkomiselni, da se ne varujejo pred boleznijo. Prehlad, tega ima vsak, to bo spet prešlo! Posledica tega je večkrat dolga in težka bolezen, ki ni brez škode za življenje. Že 50 let priznane Kaiserjeve prsne karamele so preprečile že mnogo zla; one ščitijo pred posledicami prehlada. Razvijajo v grlu toploto in raztapljajo sluz. Za časa dihanja na mrzlem zraku Vam bo ena Kaiserjeva prsna karamela v ustih varovala zelo občutljive sluzne kožice Vaših dihal pred prehladom in njegovimi neprijetnimi posledicami. Zaradi svojega prijetnega okusa so priljubljene pri starih in mladih. Karamele morate v ustih počasi raztopiti. Majhnim otrokom pa jih dajte v mleku ali čaju. — Dobe se v lekarnah in drogerijah. Iz ostroških ust. «Male deklice morajo ubogati«, pravi stara mati. «Saj veš: ker je bila Rdeča kapica nespodobna, je prišel volk in jo je požrl.« «Ampak staro mater je tudi požrlb «Stric, ali je res, da imaš same slabe lase?» «Kako ti je prišlo tako vprašanje na misel, Tonček?« «Ker je očka včeraj rekel, da na tebi ni niti en las dober!« Tristan Bernard. Pristana Bernarda je nekdo vprašal, je li gledališče umetnost ali kupčija. «Gledališče je zmerom umetnost, če ni kupčija», je odločil Tristan Bernard. KALO D E/RMA ERIKA v novi obleki Specialno sredstvo za nego rok Tehnično dovršene pralne stroje «Erikas> in «ldeal> ima tvrdka UeiedtCa. fcodišie št. Tdefonšt. ZZ-68 Naročnina za list s krojno prilogo in 5 gospodinjskih knjig: za vse leto Din 105__za pol leta Din 54.—, za četrt leta Din 27.—; za Ameriko in inozemstvo dolarjev 5.—; za Italijo Lir 70.—. Posamezna Številka Din 5.—, krojna priloga Din 2.—, gospodinjska knjiga Din 30.—. Deset broširanih leposlovnih knjig Din 100.—. Vezava Din 60.—. Deset broširanih rodbinskih knjig Din 67.—. Vezava Din 60.—. Rokopisi se ne vračajo. Izhaja vsakega 1. v mesecu. Odgovorna urednica Rija Podkrajškova v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova nI. 8/1. Tel. 21-32. Tisk DelniSke tiskarne d. d v l.jtlbliini Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani polepša*?* v enem tednu * GUBE SO IZGINILE MEHKA GLADKA KOŽA - DIVNA POLT Gospodična Drouet je preizkusila tako presenetljivo izpremembo svoje zunanjosti v 6 dneh. Čitajte spodaj njeno lastno pismo, v katerem je točno pojasnjeno, kako je to dosegla in kako lahko to doseže tudi vsaka druga žena. »Komaj lahko sama sebi verjamem«, piše gdčna Drouet. »ko gledam svoje fotografije, stare 8 in 10 dni. Imela sem brazde in gube na čelu ter okrog oči in ust Polt je bila vela in bleda Danes me vse prijateljice občudujejo ter zavidajo za radi gladke čiste kože, na kateri ni niti ene gube. Vsem povem naj vporabljajo hrano za kozo Tokalon — rožnato za noč. belo pa za dan Nekatere so se mi posmehovale, dokler niso same poizkusile, zdaj so pa prav tako navdušene kakor jaz « Rožnata hrana za kožo Tokalon vsebuje Biocel presenetljivi vitalni element mladosti, ki ga je odkril znameniti dunajski vseučiliški profesor. Vporabljajte rožnato hrano Tokalon za noč. Ona hran' in olepšava kožo med Vašim spanjem Koža postane čvrsta in re- šena gub. Čez dan vporabljajte belo kremo Tokalon ki napravi kožo svežo in jasno, razkroji zajedalce in zoži razširjene znoinice ZAJAMČENA VRNITEV DENARJA Vsaka žena ki se posveti iej enostavni negi treh minul dnevno, lahko dobi gladko dekliŠKO kožo ter svežo, krasno polt Rezultati so v tisočih primerih bili tako presenetljivi. da lahko damo to brezpogojno jamstvo vrnitve denarja Nnbavite si ?e danes po eno tubo obeh krem Tokalon za hrano kože. Vporabljajte jih 10 dni po navodilu Ce niste navdušeni od silamega, uspešnega rezultata, vrnite nam kremo čeprav ste že polovico porabili fn mi Vam v celoti nadoknadimo Vaš izdatek Najlepši okras sobe je ji: | . rrrršsriisr|rT^^|ršsrrr^ irsiilr^- knjižna omara j z lepo in okusno vezanimi knjigami. Hi Telefon 24-87 Lepo vezavo, od preproste do najfinejše, Vam pa oskrbi knjigoveznica V Jože Zabjek Ljubljana, Dalmatinova ulica 10 izdelava vsakovrstnih trgovskih kn,ig po naročilu, kakor tudi vseh drugih v to stroko spadajcčih del. — L a s t ni črtalni stroj. I Ili»i»»ti i« ■44648 Dekliški polčev-T^Jgl X j i na špango, iz ^"^fcjgSJj^ lahkega usnja, lepo okrašeni na licu. Močni usnjeni podplati in petMaienesejo Vsak štrapac. »rtni dekliški poičevlji iz meh-!a rjavega boksa, okrašeni z njieami. Imajo usnjen pod-| insiisnfeno peto. HBMMMMijHH^ • * 3055-66800 2enski čevlji za zimo iz toplega sukna z usnjenim zbitim podplatom. Zapenjajo se z zaponko, ob straneh so -ob-šiti z usnjem. Nogi dajejo toploto in jo 4844-64639 Okusni dekliški lakasti čevlji z lepim belim prešitim rjrnom. — Podplat in peta sta iz mo&fega usnja. Stanejo Din 79.—. 4055-64609 Lahkj pa vendar topli ženski čevlji iz črnega sukna, okrašeni z krimerjem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko." 4624-46637 Wy Praktični dekliški ^^^ poičevlji iz rjavega boksa, kombinirani z rjavim se-mišem Imajo usnjen podplat m usnjeno peto. Primerni /a šolo in sprehod. 2775-64513 Topli ženski čevlji iz močnega sukna, pojačeni na ristu in opetnikih z us- Elegantni in udobni aNMtt^ čevlji iz finega rja- M vega sukna z usnje- nim podplatom in a^^^HK^I polvisoko peto. Po- i dloženi s toplo meh- ko podlogo. Elegantni dekliški čevlji iz difti-na okrašeni z lakom. Zapenjajo se z zaponko. '4624-96788 Modna barva! Elegantni športni čevlji na zavezo iz modrega telečjega boksa z nizko peto. Deklicam finega okusa k vsaki, pa tudi k športni obleki. 4624-44661 Okusni in moderni deklišknSir čevlji iz rjavega usnja. Imajo nizko usnjeno peto in močan usnjen podplat. Prav dobro pri- 2675-48834