Vinko Bitenc Bolnl Jezušček Božiena legenda TLsta noč, v kateri se je rodil Odrc- Zalosten in potrt sc je Jožet" vračal šenik, je bila jasna iti mrzla. Tudi na- proti betlcbemskim poljanam. slednje drri mraz ni popustfl, zato je »Ni ljubezni na svctu, ni usmilje- Jožefa in Marijo pričclo skrbeti, da bi njat<( jc vzdihoval sam pri sebi. »O se dete, mali Jezušček, ne preh!adilo. Bog razsvetli srca Ijudi! Hlev na pašniku za Betlehemom. kjer Nastal je bi, tjh svetd ve-er Ne_ je Jezuscek zagledal luc sveta, je bil skončno število zvuzd jc gorelo na ne. ie revna pastirska staja, kamor so pa- bu kakor trcpetajo,či plamcnčki. stirii ob slabem vremenu zvracah zivi- _, . , . . .... no. Skozi slamuato streho je silil mraz, , °b, P?'.'1 Lkl Je Vodl1? '? m??ta- ,Je z*" skozi špranje na stenah je pihal vcter; Sl«lal Jozef samotno koco. Skozi maj- v jaslih, kjer je ležalo dete, je priraanj- hno okno >e dremotno svehla luc. kovalo slame in mati Marija ni mogla Jožef se je približal koči in potrkal. dovolj zaviti svojega miljenčka. Priletna žcnica je prišla odpirat. Cclo voliček in osliček, ki sta stala »Kaj želite, mož?« <>b jaslih in dihala v JczuSčka, nista »UsmiTjenja iščem in ljubezni,« je mogla kaj prida ogreti božjega deteta. odgovoril Jožcf. »Bil sem v mestu, - Sčka v pla.šč, ki ga je bil podaril revni ^^¦sCbTj^ /s^. I tmi pastir, vzela dote v naročje in ga ogre- ^^| ^O "^HaJ A WB vaila s toploto svojcga telesa. ^^¦i^r^' i^SFfcpjBr Jožef jc hodil po uUcah Betlehema. ^^H^flHB^JHftijK^ffHV^ Kamorkoli je stopil, kjerkoli je popro- ^^^|h^^^Q^|H^^k9h W% sil. je naletel na gluha ušesa, na lede- ^^HHH9m|^1^|kP|k »Za druge otroke nimamo zdravil,« ^ULiM \9^KBl^^^m&W^ so govorili nekateri; »imamo svojih ^jH rf. u^^B^^^KKt m* otrok dovolj, šc njim nimamo kaj da- ^|l I; i^^K|^^^H|: IK . Drugi spet so se norčevali iz Jožefa. ^ '"'^^^^^^^^^Pg ^H^ »Ali se ti blede, starec? Ves siv, pa ~JB^E^^L BsL tako ncumcn! Kdu ti bo pa verjel! Ve- ^H^B^^L^^^O^ WMSt mo, kakšna zdra^nla bd si rad kupij za ^^^^^^^^^BV^^ W^wfe naš denar, pijanec. habaha!« . i # i x *^^^^'1"»W? 85 »Tudi pri nas imamo bolnika«, jc počasi se je dvignil, planil lz postelje tarnala ženica. »Sin edincc mi je bo- in zakilical: Ian. Pravkar sem mu bila skuhala čaja .»Mamica, zdravsem! iz zdravilnih zdišč. Daj Bog, da bi mu Vdova jc objcla sinčka in se v ne- pomagalo-« izmerncm veselju zgrudila pred Jože- Vzela je lonček s čajem in ga ponu- fom na kolena. dila sinčku. »Zahvaljen ...« Potem jo pristavila: »Ne jaz,« se je branil JožeF, »tvoja »Nekaj teh zdravihuh zelišč vam -vera in liuhezen sta ti ozdtavila sm- lahko odstopim za vaše dete. Kje pa čka.« stanujete, mož?« Nato se jc Jožcf poslovil. Z njim sta »Za m&stom, v pa&tirskem' hlevu,« je se odpravila tudi vdova in njen sin- odvrnil Jožef. »Dete, ki se je rodilo ček. tam, je — božji1 sin.« »Sama poncseva zdravHnih zclišč Zcnici so zatrepetale roke. Ravno je božjemu detetu,« jc hitela praviti hva- podala sinOku zarinji požirek čaja in ležna ženica. bi ji bil pri tem lonček kmalu zdrknil A Jezuščku ni bilo treba teh zdra- iz rok. vil- »Božji si.n?« jc zašepctala in se s ti- Ko so Jožef, ženica in njen sinček ho spoštljivcxstjo ozrla v tujca. prispeli do hleva, so našli tam zibrane »Da,« je prUrdil Jožef. »Toda rodil PastirJe s svojimi družinami. KlečaK so , ., , . i^-i, okrog jasli m prepevali. se je kot clovek m mora kot clovek v ^^ je ^ JeOTŠČek in sUdko tudl trpcti.« , Narf njjm j sre-na sk,a. Tedajci se je zasvetiJa koca v prc- ¦[ ¦ Mariia čudni svetlobi. Odnekod iz daljave so JTopla ljv.be.zen revnih pastirjev je se zacul, mJi glasov,, angelska pestm L rfete sočufje usmil cnih \tc e je pnplavala v sobo. bilo ^ jL,zušdka najboljše zdraviI(). »«•«, Bogu na viUvsh, Božie je postal praznik mira, ljube- Ijubezen in mir m, zemlji Ijudem... jni fa ^^šimi*. Bolnemu dcčku se jo pričel jasnitl Za vas, otroci, za vse blage Ijudi in obraz, smchljaj mu je zaigral krog ust, za vesoljni svet!