ČETRTEK, 12 APRIL 2007 / ŠTEVILKA 703, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 0,96 EUR - 230 SIT
AVTO SOLA BISER j
Drevored I.Maja 4, Izola www.biser-as.si tel.: 05/ 641 74 48 Mob. 041 685 277 Xx-
Izdelki za zdravo življenje
Kristanov trgi-tržnica
URNIK
ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00
sreda: 8.30 - 15.00 / 16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00
Si.mobil -Vodafone v Izoli.
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
POOBLAŠČENI m°bil PRODAJALEC VliTlMl
Masa dobro!
Mešan, mešan cele dan, usake šcati nutr dan. Malo jajc, malo moke, da zalepijo se roke. Eno ponjer malo kvasa, da te rube pride masa. Ku dubin kej ud oblasti, staven nutr malo maste. Ku nubedn ne da nec, hitn nutr:...nanka reč!
Dobrodošli v hotel:
“Pri ladjedelnici”
Tako pravijo tisti, ki so v izolski ladjedelnici pustili dolga delovna leta. In čeprav je večina že upokojenih ali brezposelnih jim ni vseeno, kaj se dogaja z njihovo fabriko.
(Mef) Če bi nekdanji predsednik izolske občinske skupščine vedel, koliko bo čez tri desetletja vreden tisti kos zemljišča ob Viližanskem zalivu, bi gotovo predlagal moratorij za vse posege na tem območju. In tako bi ladjedelnica ostala pred Bernardinom ali pa bi jo morda umestili v koprsko luko, Izola pa bi imela kar nekaj problemov manj, kot jih je s to tovarno pridobila.
Že res, da so v Ladjedelnici 2. oktober, kot se je takrat še imenovala, dobili delo mnogi naši sokrajani in da je bila ladjedelnica eno prvih slovenskih
podjetij, ki je celotni prihodek ustvarjala v, takrat tako potrebnih, devizah, vendar je hkrati mestu prinesla tudi hrup in umazanijo s katero se je Izola spopadala do nedavnega.
Potem so prišla leta tranzicije, propadali so izolski industrijski kolosi, ladjedelnica pa je še kar vztrajala, čeprav se je že videlo, da je premajhna za velika dela in prevelika za drobne posle. Dobila je tudi nove lastnike, začela se je vsesplošna reorganizacija, na koncu je od stare ladjedelnice ostal le ruski dok in poceni kooperanti s slovaškimi delavci. Da bi rešili vsaj del njenih težav
so se lastniki odločili za odprodajo zemljišča na katerem je ladjedelnica. Zanj se menda zanimajo pomembni kupci s področja turizma, a je bolj verjetno, da bo končalo pri manj zvenečih domačih imenih, ki jih zanima gradnja stanovanj in apartmajev. V igri je namreč kakšnih 30 milijonov Eurov in tak denar se ne obrne kar tako. Nečesa pa bodoči kupci tega zemljišča ne vedo. Ladjedelništvo je že zdavnaj odšlo iz Izole, toda še tako velikemu in razkošnemu hotelu bomo Izolani vedno rekli:
“Hotel pri ladjedelnici.”
Spomladanski pokal se ne da
Čeprav se organizatorji tradicionalnega jadralskega Spring Cup-a v Izoli spopadajo predvsem s konkurenco podobnega tekmovanja v Palmi de Mallorci, pa so letos udeležencem pripravili lepo tekmovanje, ki je postreglo z zanimivimi jadralskimi boji. Z malo več podpore pa bo naslednji, liti pokal, še močnejši.
I\/I OTO MAXX
tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola
AVTO CENTER
K Banka Koper
ili			•	
				PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 17.OO	V DELOVNEM ČASU - TEL.: SOBOTA:	8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-
				
izda - isola
Pogrebna služb


Naše zadeve
Ateljeji za en tolar ostajajo vsi najemniki pa ne
Zadnje dni je bilo med najemniki izolskih ateljejev za 1 tolar veliko prestrašenih pogovorov in na koncu seje res zgodilo, da so mnogi med njimi prejeli dopis Občine Izola z obrazložitvijo, da so dolžni izprazniti atelje, ker se niso držali po-
godbenega dogovora.
Seveda so bili ob tem nekateri kar začudeni, saj o kakšni posebni pogodbi niso nič vedeli, dejstvo pa je, da je bil odnos najemnikov do dodeljenega jim prostora, zelo različen. Nekateri šotam res ustvarjali, čakali na obiskovalce in kupce, skrbeli za urejenost poslovnega prostora, nekateri pa so pretiravali do te mere, da so atelje spremenili kar v brezplačni apartma, ki so ga uporabljali predvsem poleti.
Trgovci in obrtniki so opozarjali
Na takšen odnos nekaterih najemnikov so večkrat opozarjali sosednji trgovci ali obrtniki, ki so morali za podobne poslovne prostore odšteti lepo najemnino, medtem ko njihovi sosedje o najemnini niso niti razmišljali. Večkrat so to svoje nezadovoljstvo obrtniki in samostojni podjetniki, redni najemniki poslovnih prostorov, tudi javno povedali, vendar se v vseh teh letih ni zgodilo, da bi odgovorni pripravili pogodbe ali vsaj pravila najemanja takšnih ateljejev.
Tako se je pač dogajalo, da so si nekateri najemniki kar predajali ključe ateljejev in da včasih ni bilo čisto jasno, kdo dela v določenem ateljeju. Seveda pa vsi najemniki niso ravnali tako in nekateri med njimi so bili res mestu v korist
Izola se ne boji vetrnic
V nekaterih slovenskih krajih se jih otepajo, mi pa jih imamo radi, celo otroci v vrtcu, ki sicer najbolj skrbijo za naravo.
Odpoved dobili vsi razen štirih
Pred dnevi so odpoved najema prostora dobili takorekoč vsi umetniki z izjemo štirih za katere so odgovorni menili, da izpolnjujejo dogovor o načinu dela v takšnih ateljejih.
Kot nam je povedal Igor Franca, svetovalec izolskega župana, so odločbe izdalki na osnovi takšne ocene, ki so jo izdelali tisti, ki so bili
Ob pripravi članka o usodi izolske ladjedelnice oziroma o prodaji zemljišča, ki je v lasti ladjedelnice, smo za izjavo zaprosili tudi vodstvo konzorcija Galeb Group, ki ima v lasti to, nekoč pomembno izolsko podjetje. Odgovora žal nismo prejeli do zaključka omenjenega članka, prejeli pa smo ga tik pred zaključkom redakcije, zato ga na tem mestu (ločeno) tudi objavljamo.
vsa ta leta zadolženi za te vrste poslovnih prostorov. Seveda dopušča možnost, da njihova ocena v določenih primerih ni pravilna, zato so vsem omogočili tudi vlaganje pritožbe na omenjeni sklep.
Vse pritožbe bodo obravnavali in se potem dokončno odločili, kdo se bo moral posloviti od ulic starega izolskega mesta. (D.M.)
Domači strateški partner
Ladjedelnica Izola d. d. je že pred uvedbo postopka prisilne poravnave poizkušala pridobiti strateškega partnerja, ki bi ji pomagal pri sanaciji poslovanja ter v iskanju možnosti preselitve dejavnosti na druge lokacije.
Po dolgotrajnih usklajevanjih in izpeljani prisilni poravnavi se je finančna situacija Ladjedelnica Izola d. d. konsolidirala, kar je bil predpogoj za uspešno nadaljevanje in zaključevanje dogovora z domačim strateškim partnerjem. Le to ji zagotavlja nemoteno nadaljnje delovanje in realizacijo projekta preselitve remontne dejavnosti na novo lokacijo.
Po sklenjenih dogovorih, se bo najkasneje v roku treh let s sedanjim programom preselila ter prostor prepustila ekološko manj intenzivnim dejavnostim.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.com; email: urednistvo@mandrac.com
Odgovorni urednik: Drago Mislej
Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 0,96 EUR - 230 SIT.
Polletna naročnina: 20,36 Eur (4.880 Sit).
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola
Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Ladjedelnica je dobila strateškega partnerja
Vsi ki jim sedanja podoba Ladjedelnice ne ugaja bodo veseli namigov, da bo kmalu dobila novega gospodarja. Baje, da bodočega kupca bolj kot »ladje« zanima »delnica«.
Objavljamo prvo nagrajeno rešitev internega mandračevega razpisa za ureditev Svetilnika. Lepo so videni pomol, morje in umestitev obiskovalcev. Za sam svetilnik pa uporabite malo domišljije...
To so eksluzivni posnetki tajne akcije občinskih oblasti, s katero so preverjali prevoznost požarnih poti. V sodelovanju s PGD Izola so na parkirišče postavili tale protipožarni kombi, zaradi katerega je zagorelo v glavi marsikaterega voznika. Na srečo se požar ni razširil.
V projekt občinske energetske strategije se je vključil tudi Egidio Krajcar. V skladu s svojim prepričanjem je posegel po istrski bio masi: »drva iz boška«. Ali je to naredil iz ljubezni do narave ali ljubezni do denarja nismo uspeli izvedeti, po sliki sodeč pa po drva hodi kar v trgovino.
Spolna vzgoja po Šaredinsko...je sladka, ne nasitiš se kar tako, pa še na dotik deluje....
Naše zadeve -
Direktor Droge Kolinske odstopil iz osebnih razlogov
Dosedanji predsednik uprave Droge Kolinske Robert Ferko je odstopil s čela družbe.
Danes seje z njegovo odstopno izjavo seznanil nadzorni svet in obenem že imenoval novo upravo Droge Kolinske. Ferka bo tako na mestu predsednika uprave nasledil Slobodan Vučičevič, kije bil do imenovanja izvršni direktor skupine Droga Kolinska za jugovzhodno Evropo in generalni direktor družbe Grand Prom iz Beograda, prav tako članice skupine Droga Kolinska.
Odstop iz osebnih razlogov Ferko je odstopil iz osebnih razlogov, pojasnjujejo v Drogi Kolinski in dodajajo, da bo zdaj prevzel mesto svetovalca uprave Droge Kolinske, za tem pa vodenje novega projekta v okviru skupine Istrabenz. V družbi še poudarjajo, da so se nadzorniki zahvalili Ferku za uspešno opravljeno delo v času pozdružitvene konsolidacije skupine.
Nova uprava zagotavlja kontinuiteto v vodenju skupine. Komplementarnost profesionalnih izkušenj novih članov uprave je jamstvo za nadaljnjo poslovno rast in povečanje ugleda skupine Droga Kolinska,” je po seji nadzornikov povedal predsednik nadzornega sveta Droge Kolinske Igor Bavčar, sicer predsednik uprave Istrabenza, nekaj več kot 90-odstotnega lastnika Droge Kolinske.
Vučičeviču se bo v upravi družbe sicer pridružila tudi podpredsednica uprave. Nadzorniki so na ta položaj imenovali Mileno Štular, dosedanjo direktorico družbe Unilever Slovenija v Ljubljani ter priznano strokovnjakinjo na področju marketinga in prodaje. Štularjeva se na ta način vrača v skupino Droga Kolinska, saj je pred odhodom v Unilever 15 let opravljala funkcijo direktorice marketinga v družbi Kolinska.
Vučičevič ima za sabo več kot 15-letno kariero podjetnika. Leta 2005 je sklenil strateško partnerstvo med svojo družbo Grand Prom iz Beograda, ki jo je ustanovil leta 1998, in skupino Droga Kolinska. Po združitvi je ostal generalni direktor družbe Grand Prom, ob tem pa je prevzel še vlogo izvršnega direktorja skupine za jugovzhodno Evropo ter funkcijo predsednika upravnega odbora družbe Soko Stark iz Beograda, ki se je skupini pridružila leta 2005. (STA)
NAJBOUŠI SOSED PONOVNO ODPRT
Že prejšnji teden so v Jagodju odprli prenovljen Mercatorjev market. Pohvalijo se lahko z novim oddelkom za sadje in zelenjavo in toplim dišečim kruhom iz lastne peči. Obiskali smo jih tudi mi in se prepričali, da je res vse novo, sodeč po obisku prvega dne pa so se v novo trgovino vrnile tudi stare stranke, (d.g)
Reakcije
Odgovor na trditve občinske svetnice gospe Brede Pečan
Svetniška skupina SDS v Izoli je vsekakor pričakovala odgovor na svetniško pobudo svetnika SDS Ivana Bizjaka svetnici Bredi Pečan, da naj le ta odstopi kot svetnica v Občinskem svetu. Odgovor gospe svetnice je bil pričakovan: ciničen in aroganten. Samo resnicoljuben ne. Gospa svetnica v svojem odgovoru namiguje, ob pojasnjevanju»visokihstandardovodgovornosti voljenih funkcionarjev v DZ, ki naj bi jih izvajali tudi v OS«, da naj bi začeli tudi občinski svetniki pretepati svoje ljubice in na skrivaj kupovati nepremičnine velike vrednosti, da bi te standarde dosegli, tako kot v DZ. Kolikor nam je znano, nihče izmed poslancev ali poslank iz vrst SDS še ni bil obsojen tovrstnega ravnanja. Znano pa nam je, da je bila poslanska kolegica gospe Pečan že obsojena zaradi fizičnega napada in povzročitve materialne škode ljubici življenjskega partnerja. Torej je gospa Breda Pečan kar v svoji okolici našla grešnega kozla in ga pripisala nam!
Od svetnice Pečanove bi pa vseeno pričakovali nekoliko več spomina. Noben poslanec ali poslanka SDS še ni bil obsojen zaradi naskrivaj kupljenih nepremičnin velike vrednosti, kakor nam hoče to prikazati gospa svetnica. Spominjamo pa se, da je nekdo v izolski občini baje prišel do gradbene parcele na elitni lokaciji, ki je bila kupljena po 4 evre za kvadratni meter. Toda glej, ta oseba ponovno ni bila iz SDS, ampak iz vrst politične opcije, ki jo zagovarja in podpira gospa svetnica. Torej, nobeden zgoraj naštetih » argumentov« gospe svetnice ne zdrži.
Glede obremenjevanja US z nepotrebnimi pritožbami, za katere vsak dobro ve, da ne morejo uspeti in so dokazano izgubljene, kot je gospa svetnica javno izjavila, pa še vedno mislimo, da je to izrazito nepotrebno obremenjevanje ustavnega ali kakršnegakoli sodišča. In še o očitani udeležbi svetnikov SDS in njihovih najožjih družinskih članih na »neprijavljenih, a organiziranih demonstracijah« kot to trdi gospa svetnica, proti izvolitvi županje v Izoli. Prepričani smo, da demonstracij ni bilo. Znašli smo se pred občinsko stavbo in čakali na izid ugotovitev o volitvah, toda v nikakršni organizaciji. Priznati pa moramo, da res nismo navijali za ponovno izvolitev dotedanje županje.
Morda pa gospa svetnica misli, da je nasprotovanje izvolitvi izolske županje kršenje g človekovih pravic? Izredno zanimivo je dejstvo, I da nas je gospa svetnica sploh opazila, saj je ° neprenehoma trdila, da so bili na kraju dogodka | zbrani le Koprčani?
Naj bo dovolj te polemike, tudi za naprej. V SDS pričakujemo le, da bo gospa Pečanova upoštevala našo pobudo in odstopila s Svetniške funkcije.
Za svetniško skupino SDS Izola
Ivan Bizjak
Reakcije
Hitra cesta še ni pozabljena
Stališče Civilne iniciative Gibanje za Izolo do zadnjih usklajevanj med občinskim vodstvom Izole in pristojnimi državnimi organi glede »izboljšav« DLN za hitro cesto Koper - Izola
l.Ker v pogovore nismo vključeni, ne moremo ugotavljati sprejemljivost doseženih kompromisov oziroma »izboljšav«!
Z.Civilna iniciativa še vedno trdno stoji na stališču, da j e treba v celoti spoštovati veljavno zakonodajo, tudi glede ekonomičnosti gradnje. Ekonomsko popolnoma nesprejemljivo je, da skušamo »popravljati« ekonomsko in politično zavožen projekt s še nadaljnjim povečevanjem nepotrebnih stroškov na škodo celotne družbe. Zato vztrajamo pri naši zahtevi, da se realno preveri tudi varianta B5 z izhodom tunela pri kapelici, tako da končno dobimo možnost prave izbire najboljše variante (stroškovno, okoljsko, prostorsko in prometno).
3.	V primeru, da se izkaže (po enakovredni primerjavi z varianto B5) varianta BI vendarle za Izolo sprejemljivejša, potem jo sprejemamo samo pod pogojem, da popolnoma zadosti zakonskim pogojem z okoljevarstvenega in kmetijskega področja, kar pomeni:
a.	podaljšanje tunela skoraj do konca trase (s tem popolnoma zaščitimo kmetijske površine, preprečimo rušenja hiš in preprečimo onesnaženje doline in amfiteatra s plini in hrupom);
b.	preprečitev odtoka talne vode iz doline po drenaži tunela proti niže ležeči Semedeli (talno vodo, ki jo drenaža zajame je treba usmeriti po dolini Pivot do vodozbirnika).
Le ob takih pogojih bi bili toliko višji stroški zaradi podaljšanja tunela družbeno sprejemljivi.
4.	V oddaji (3. aprila) koprske televizije Izostritev sta predstavnika MOP-a (Ministrstvo za okolje in prostor) Barbara Radovan in MzP (Ministrstvo za promet) Gregor Ficko izjavila, da pravni termin revizija DLN (Državni lokacijski načrt) ne obstaja. V kolikor je to res, bo Civilna iniciativa od ustreznih organov zaradi številnih kršitev zakonov in postopkov, zahtevala razveljavitev in ne več revizijo Državnega lokacijskega načrta za HC Koper-Izola.
5.	Predstavnik MzP Gregor Ficko je na isti oddaji izjavil, da se pogovarjajo z občinskimi oblastmi le o mimimalnih kozmetičnih popravkih ter da bodo po pridobitvi okoljevarstvene študije in gradbenega dovoljenja pričeli z gradnjo ter da je za MzP proces zaključen.
6.	V kolikor so izjave predstavnika MzP resnične, pozivamo župana Izole, da se drži predvolilnih obljub, ki jih je dal volilcem po ohranitvi doline Pivol. Bojimo pa se, da je ustanovitev županove komisije za usklajevanje pri gradnji hitre ceste le pesek v oči, saj se bo gradnja pričela preden bo komisija sploh ustanovljena.
Izola, 4.4.2007
Civilna iniciativo Gibanje za Izolo: Vladimir Drobnjak, Mladen Baša
Naše zadeve
Univerza bi gradila kampus, mi pa ne vemo kaj z njim
Univerza na Primorskem je v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije, septembra lani, razpisala javni projektni odprti enostopenjski natečaj za urbanistično in arhitekturno rešitev za univerzitetni kampus Livade v Izoli. Danes bodo predstavljeni elaborati, Izola pa o tem ne ve prav veliko.
izdelanih opisov delovanja oddelkov, projektanti naj upoštevajo tehnične zahteve sorodnih objektov in zahteve iz programske naloge
Šest sodelujočih, dva nagrajena
Univerzitetni kampus je, preprosto rečeno, naselje v katerem živijo študentje in gostujoči profesorji, kjer so predavalnice in laboratoriji, knjižnice in prireditveni prostori ter še marsikaj drugega, kar sodi k univerzitetnemu življenju. Takšen naj bi bil tudi kampus Livade, ki mu je Občina Izola podarila velik del območja Livade Zahod, danes pa bodo v Manziolijevi palači predstavili že druge urbanistične in arhitekturne rešitve za ta objekt, prvi, evropski, pa je medtem že kar nekam pozabljen.
Dejstvo je, da je organiziranje visokošolskega študija v kampusih nekaj povsem običajnega. O tem je na svoji spletni klepetalnici govoril tudi nedavno imenovani minister za razvoj, Žiga Turk. Tako-le je med drugim zapisal: “Kampus latinsko pomeni polje, v prenesenem pomenu zaključen teren na katerem so postavljene stavbe neke univerze. Bogataši, kralji, diktatorji ... so nekoč dobesedno darovali zemljo, polja, da bi se univerze lahko postavile na noge. Kampus pomeni, da se celotno univerzitetno življenje odvija v neki prostorski koncentraciji, v parku, v katerega so posejane fakultete, predavalnice, laboratorji, študentski domovi, stanovanja za gostujoče profesorje...
Bistveno je, da so skupaj, na kupu, študenti in profesorji različnih strok, da uporabljajo isto knjižnico, se srečujejo v istih kavarnah ali menzah, obiskujejo predstave, plese, predavanja v istem univerzitetnem gledališču. Na ta način se vzpostavlja interdisciplinarnost, tudi na neformalen način se krešejo ideje iz zelo različnih disciplin. Prihaja do tiste socializacije elit, ki je vsaj tako pomembna funkcija univerze, kot je pretakanje znanja z nuerenberškim lijakom v študentske glave. ”
Kampus Livade v Izoli naj bi bil manjši univerzitetni kampus, ki bi vključeval Center za mediteranske kulture in oljkarstvo UP ZRS ter v okviru Fakultete za aplikativne vede naravoslovja in tehnike (FAVNT) tudi laboratorije in poslovne prostore Primorskega inštituta za naravoslovje in tehnološke vede. Po dokončani ureditvi teh prostorov in fakultete naj bi se na tej novi članici izvajali programi naravoslovja (prehrana, ekologija in tehnike/mehatronika). Ker v primorskem prostoru primanjkuje naravoslovno-tehniških vsebin bi bil kampus v Izoli zelo dobrodošel.
20 minut brezplačnega svetovanja in nege obraza
V četrtek 18.4.2007 bo z nami v Reviti svetovalka in specialistka za kozmetiko obraza.
Na razpolago nam bos svojim znanjem in bogatimi izkušnjami. Naročenim strankam bo strokovno prekledala kožo, svetovala najustreznejši način za njeno čiščenje, zaščito in kozmetiko ter opravila tudi mini nego obraza.
Če želite svojih brezplačnih 20 minut, se čimprej oglasite pri nas in si rezervitajte termin.
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
___________Izdelki za zdravo življenje___________
i, Kristanov trg 1 - tržnica • Tel.: 64 ■ 040 ■ 64 j
Natečaj brez Izole
Sam razpis natečaja seveda ni neznanka, nekoliko pa vendarle preseneča dejstvo, da o njem nova izolska oblast ne ve prav veliko, verjetno tudi zato, ker je v komisiji, sicer kot predstavnik univerze, sedel nekdanji direktor izolske občinske uprave Janez Nučič, pa tudi v strokovnih službah občine Izola o samem natečaju niso vedeli prav veliko, čeprav gre vendarle za velik objekt s predvideno površino zemljišč 33.109 m2, predvideni obseg uporabnih neto površin pa je celo 36.000 m2. Ocenjevalna žirija, ki ji je predsedoval FERDO JORDAN, univ.dipl.inž.arh. (ZAPS), namestnik predsednika pa je bil prof. JANEZ KOŽELJ, univ.dipl.inž. arh. je že na začetku morala odgovarjati na vprašanja ob katerih se je pokazalo, da projekt, vsebinsko, očitno še ni dorečen.
Delo z neznankami
Vprašanje: Iz programske zasnove, ki se nanaša na obrazložitev oddelkov, se jasno razume, da je oddelkov 12, nikjer pa ni navedeno, katerih 12. Iz navedbe št. določenih laboratorijev je mogoče razbrati, kateri naj bi bili ti oddelki, vendar shema ni povsem jasna. Odgovor: Oddelkov je 12, nekateri so že določeni, nekateri pa namerno niso opredeljeni in se bodo prilagajali potrebam pedagoškega procesa Vprašanje: V obrazložitvi prostorske organizacije laboratorijev so zelo ohlapno navedene zahteve in delovanje posamičnih sklopov laboratorijev ali pa jih sploh ni, kot npr. pri bioloških laboratorijih. Prosimo vas za bolj natančen opis v smislu splošnega delovanja oddelka, kot v smislu organizacije specifičnih programov (medsebojna povezava programov, zahteve osvetlitve, dostopnosti....).
Odgovor: Investitor nima še podrobno
Rok oddaje natečajnih del je bil razpisan do vključno dne 7.11.2006 in je bil podaljšan do 7.12.2006. Do tega dne so prejeli šest (6) natečajnih elaboratov. Žirija je soglasno sklenila, da podeli 1. in
2.nagrado, ter dve povišani odškodnini in dve odškodnini, in sicer:
1.	nagrado v vrednosti 2.600.000,00 SIT (10.849,61 Eur) avtorjem elaborata št. 55 (Ramar): DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI PROJEKTIRANJE d.o.o.
2.	nagrado v vrednosti 1.525.000,00 SIT (6.363,71 Eur) je prejel elaborat št. 54(PUWOKA), žirija pa je podelila še dve povišani odškodnini v vrednosti 600.000,00 SIT (2.503,76 Eur) ter dve odškodnini v vrednosti 400.000,00 SIT (1.669,17 Eur).
Minister Zupan pa nič Ob tem seveda ne moremo mimo dejstva, da Kampus nima podpore pristojnega ministrstva, saj so predstavniki ministrstva za visoko šolstvo, tehnologijo in znanost zavrnili kar nekaj načrtovanih naložb. Brez “žegna" sta ostala tudi naravoslovni kampus Livade (25MEUR) in Center za tuje jezike v Izoli (800.000EUR), ki naj bi ga uredili v starem italijanskem vrtcu v Drevoredu 1. maja.
Povsem drugače pa razmišlja minister za razvoj na svoji spletni strani, kjer pravi: “Kampus Livade, kjer naj bi Izola Univerzi podarila nekaj zemlje (menda niti ne dovolj?) je ocenjen na 40 MEUR, od tega bi se dalo, od strukturnih skladov EU dobiti 75%, torej bi bil strošek davkoplačevalcev kakih 10 MEUR. To ni veliko več, kot naj bi že stala obnova rektorata. Za primerjavo, slovenski jadranski otok je ocenjen na 100 MEUR, ureditev prometnih zadev na primorskem, vključno z železnico pa na blizu milijardo. Morda pa bi ubili dve muhi na en mah in kampus postavili na otok?”
In tako bomo, kljub različnim pogledom različnih ministrstev, kljub različnim pogledom stare in nove lokalne oblasti, kljub dvem natečajem za isti objekt in kljub temu, da Izola ni imela prav veliko „besede“ pri natečaju, danes, v četrtek, 12. aprila 2007 ob 17. uri v pritličju palače Manzioli, odprli razstavo natečajnih elaboratov javnega projektnega odprtega enostopenjskega natečaja za objekt Univerzitetni kampus Izola Razstavo bosta odprla dr. Lucija Čok,rektorica UP in in dr. Tomislav Klokočovnik, župan občine Izola.Razstava bo na ogled v prvem nadstropju palače Manzioli do 4. maja 2007 ob delovnikih med 9. in 20. uro. (ur)
Svetilnik
Svetilnik so tokrat urejali predvsem mladi krajinarji
Od torka so v Sončni dvorani v ulici Giordana Bruna na ogled postavljene vse nagrajene rešitve natečaja Svetilnik. Na otvoritvi je bilo veliko mladih, malo govorov in veliko ogledovanja raznoraznih domiselnih rešitev. Med nagrajenimi so prevladovali krajinski arhitekti, kar pomeni, da tokrat ne bo zmagal beton.
Večina avtorjev nagrajenih zamisli, njihovih mentorjev, nekaj občinskih svetnikov, bivša Županja in poslanka Breda Pečan so si z zanimanjem ogledovali razne zamisli o pomolih, promenadah, barih, igriščih. Manjkal je član komisije, podžupan Darko Grad, na spregled ni bilo niti župana dr.Klokočovnika, zato je prisotne nagovoril svetovalec Igor Franca.
Med komentarji je bilo slišati, da gre pri predstavljenih različicah za pogumne rešitve, nekateri so že ugibali, koliko bi morala občina plačati dvema lastnikoma hiš in lastniku restavracije, ki jih je prvo nagrajena zamisel izbrisala s Svetilnika. Najbrž pa bodo pri dokončni določitvi oblike upoštevali tudi nekatere
rešitve ostalih nagrajenih del, pri vsem skupaj pa bo tako ali tako odločilen denar. Opazili smo še ,da je le ena izmed predlaganih različic predvidela morebitno povišanje morske gladine...Nekateri so tudi pripomnili, da bi bilo dobro na podoben način urediti tudi plažo »pri
slepih« in območje Ladjedelnice. A to je že druga zgodba. Razstava bo v Sončni dvorani na ogled do 24.4, vsak dan od ponedeljka do sobote, med 16:00 in 19:00 uro, ob sredah pa tudi med 10:00 in 12:00.
Darjan Gorela
Zmagovalna ekipa s svetovalcem župana in predsednikom natečajne komisije. Čepita Izolana Maša Cotič in Miha Slekovec.
Ladjedelnica ostaja, zemljišče odhaja
Lastniki ladjedelnice bodo za četrtino zemljišča iztržili okrog 30 milijonov Burov. To je celo več od
tistega, kar so plačali za
Informacije o prodaji zemljišča, ki je v lasti Ladjedelnice, so prejkone neuradne, in čeprav lastniki Ladjedelnice Izola pravijo, da se za prodajo zemljišča pogovarjajo z več interesenti je po drugi strani slišati, da je prodaja že dogovorjena oziroma sklenjena. Tako naj bi ob prvi prodaji cena znašala 15 milijonov Eurov, ki jih občina, kljub predkupni pravici, enostavno nima, nato pa naj bi zaenkrat še neznani kupec spet prodajal isto zemljišče, vendar že za dvojno ceno, trideset milijonov evrov.
Ladjedelnica Izola ima v lasti 24.000 kvadratnih metrov zemljišč ter 8.000 kvadratnih metrov stavb, prodati pa nameravajo četrtino zemljišč ter polovico stavb in tako pridobiti več kot 5 milijonov Eurov (okoli 1,3 milijarde tolarjev) za poplačilo obveznosti do upnikov. Bogdan Orel, predstavnik lastnika družbe Galeb Grup, pa je za Finance to zanikal in zagotavljal, da se o
nakup celega podjetja.
prodaji še pogovarjajo z več ponudniki. Ob tem je tudi pojasnil, da sama družba ni naprodaj in da bodo za ladjedelniško dejavnost poiskali novo lokacijo.
Ladjedelnica bi delala naprej
Tomaž Jeločnik, prvi mož Ladjedelnice, je v zvezi z načrtovano prodajo zemljišča povedal, da se nameravajo s kupcem zemljišča dogovoriti, da bi bili lahko na zdajšnji lokaciji še nekaj let najemniki. To je seveda za Izolo najslabša možna rešitev, ugodna pa je za nekatere upnike. S to prodajo bi namreč delno lahko poplačali upnike iz prisilne poravnave, saj so samo bankam dolžni pet milijonov evrov.
Prisilna poravnava je namreč v začetku februarja postala pravnomočna in iz sklepa o poravnavi izhaja, da je prepričljivih 87,23 odstotka upnikov izglasovalo prisilno poravnavo Ladjedelnice Izola. Ladjedelnica Izola ima skupno okrog 10 milijonov Eurov vseh
obveznosti, hipotekarnih terjatev
ima za 5 milijonov Eurov, pri čemer bodo upnike stoodstotno poplačali, navadne upnike pa bodo poplačali v 20 odstotkih v obdobju enega leta. Že ob uvedbi prisilne poravnave so povedali, da nameravajo v podjetju sredstva za poplačilo upnikov pridobiti od prodaje zemljišč in stavb, ki so v lasti podjetja, ter iz tekočega poslovanja.
Ladjedelnica Izola je v finančne težave sicer zašla pred tremi leti. Rešiti so jih skušali z izločitvijo nekaterih dejavnosti iz matičnega podjetja in ustanovitvijo dveh novih podjetij Ladijske storitve in Splošno vzdrževanje, ki sta v lasti družbe Galeb Group. Ob tem pa je presenetljivo, da Ladjedelnica tekoče posluje pozitivno in da konec leta pričakujejo celo dobiček.
Živahno trgovanje z zemljišči
Za koliko bo končni „pravi“ kupec kupil omenjeno zemljišče ostaja
seveda neznanka. Dejstvo pa je, da se šušlja o zainteresiranem velikem turističnem koncernu, ki pa ga seveda ne zanima investiranje v območje z ostanki ladjedelništva. Povrhu vsega pa so kupci previdni tudi zato, ker je župan Tomislav Klokočovnik povedal, da občina na tem območju ne bo dovolila stanovanjske ali apartmajske gradnje ampak bo mogoča le gradnja turističnih objektov.
Tudi sicer se Izoli napoveduje živahen posel z nepremičninami. Območje Argoline v velikosti 24 tisoč kvadratnih metrov, zastopniki banke menda prodajalo za 24 milijonov eurov, lep izkupiček od prodaje zemljišča, ki meji na ladjedelnico, pa bodo imeli lastniki Delamarisa, saj se vse pogosteje sliši o selitvi predelave rib v industrijsko cono oziroma celo v koprsko zaledje. Ljubljanski podjetnik Igor Pogačar pa je zemljišče, ki ga je pred leti kupil v Simonovem zalivu, že prodal Konstruktorju.
(D.M., Nataša Ručna-Finance)
TO SO NAŠI -
Rekord razstavljalcev, prodajalcev in obiskovalcev
Lepo vreme je v soboto v Izolo privabilo nekaj tisoč ljudi, ki so si z zanimanjem ogledali 3. mednarodni velikončni sejem starin in običajev. Izolski župan Tomislav Klokočovnik je bil nad sejmom tako navdušen, da je organizatorjem predlagal, da bi tako prireditve lahko organizirali večkrat letno.
3.	mednarodni velikonočni sejem starin in običajev, Usake ščiat (vsega po malem) so letos organizirali Občina Izola, knjigarna Libris, Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola, starinarja Marija in Janez Janežič in Turistično gospodarsko združenje g.i.z. Izola.
mogoče, ogovarjali, trosili laži in podobno, slišati je bilo tudi ljudsko glasbo. Med razstavljala so bila tudi kulturna društva z izolskega podeželja, od ŠKD Šared do društva za razvoj vasi Cetore. Literarno društvo Fontana je razstavljalo knjige primorskih književnikov.
Sejem je tokrat “okupiral kar lep del starega mesta, saj se je razprostiral od Sočnega nabrežja, ki so ga zaprli za ves promet, preko Velikega in Manziolijevega trga do prenovljenega parka ob Velikem trgu. Na več kot 160. stojnicah so razstavljale! in prodajalci predstavljali in ponujali starine, antikvariat, knjige, restavriran les, običaje in rokodelske spretnosti naših non in nonotov, manjkala pa ni niti razstava velikonočnih pirhov. Posebna komisija je za najbolj izvirni pirh izbrala Velikonočno sladkorno artistiko, ki ga je izdelal Saša Jankovič, za nagrado pa je dobil vikend paket za dve osebi v termah Snovik.
Med stojnicami so hodili kostumirani igralci in počeli vse
Kulturno društvo Ivan Gerbec iz zamejskega Skednja je predstavilo knjigo o Skedenj skih nošah, predstavile pa so se tudi škedenjske krušerice, ki so mimoidočim ponujale svoje dobrote. Članice društva kmetic iz Sežanske regije so pokazale kako se po starem izdeluje maslo in kako so njihove mame in none barvale pirhe s čebulo. Svoje dobrote so kuhale na pravem “špargetu”. Pri tem opravilu ni manjkal niti pravi domači brinjevec s katerim so si kuharice zdravilno poplaknile grlo.
Priložnostni poštni žig
Pošta Slovenije je ob sobotnem sejmu izdala poštni žig, datiran na 7.4.2007 s poštno številko 6310 Izola. Zbiratelji so ga lahko dobili na stari razglednici, z napisom Istranke na poti na sejem, ki jo je izdalo Histrion - Društvo za dediščino in podeželje iz Izole.
Ob tem velja povedati, da sejem ni ravno specializirana prireditev, saj se med starinarje vsakokrat prerine tudi nekaj kramarjev oziroma trgovcev s kitajsko robo, vendar jih ni bilo dovolj, da bi lahko pokvarili sicer zelo dobro oceno praznika. Po mnenju nekaterih obiskovalcev pa bi bil brez njih sejem manj zanimiv, saj je bilo zanimivo opazovati tudi predmete, ki jih imamo v naših stanovanjih pa se niti ne zavedamo, da so pravzaprav že postali starine.
Veliki trg je lahko zelo lep
Povejmo še, da smo na sejmu lahko občudovali trikolesnega lepotca društva starodobnih vozil Adria Classic, spretnost srednjeveškega tiskarja in pokušali čudoviti Mahnetov domači sir. Na tokratnem velikonočnem sejmu so poleg domačih razstavljalcev, razstavljali tudi ljubitelji starin iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške.
Za konec povejmo še, da se je znova pokazalo kako prijazen prireditveni prostor je Veliki trg s sosednjimi ulicami in Manziolijevim trgom. Ko na njem ni pločevine enostavno zadiha in prej ali slej se bomo morali odločiti: Veliki trg naj bo kraj za srečevanje ljudi, ne avtomobilov, (d.m.)
STE PRIPRAVLJENI NA POLETJE ?
COLLISTAR
T V>
ROKAVICA PROTI CELULITU
NOVA KOLEKCIJA UČIL POMLAD - POLETJE
ZA VSE IMETNIKE IZO-KARTICE 10% POPUST!!!
PARFUMERIJA BRILLA
Kjer vse zvezde zažarijo
Ljubljanska 20 • Tel: 05 640-5225
Velikonočne naj - dobrote
Skupnost Italijanov Pasquale Beseng-hi degli Ughi je ob velikonočnih praznikih pripravila kulinarično tekmovanje na katerem so izbirali najboljšo velikonočno slaščico.
Nad pričakovanji je svoje specialitete prineslo na ogled kar 15 tekmovalk in tekmovalcev, dobrot pa je bilo še nekaj več. Strokovna komisija, ki jo je vodila Barbara Delise je imela težko delo izbrati tri slaščice, ki bi jim podelili posebna priznanja. Na koncu so sklenili, da prvo nagrado prejme Federa Radoj-kovič za “jagode”, Milena Mohorko je dobila drugo nagrado za “čebelji panj”, Emilia Babič pa je dobila tretjo nagrado za “deblo”.
Za dobro razpoloženje so poskrbeli “Cantadori” iz Babičev, okrepljeni z Emilom Zonto na baisu, Serenate, mandolinisti iz Pirana in klapa Lungomare iz Umaga. Seveda pa so za najboljše razpoloženje poskrbele razstavljene slaščice, ki so šle zelo dobro v tek.
IZOKARTICA
Ključ do uspeha
Tudi ta teden nadaljujemo naše obiske izolskih obrtnikov, kjer lahko naročniki Mandrača oziroma lastniki IZOkartice uveljavijo 10% popust. Nasploh se število trgovin, ki so vključene v akcijo lepo veča in očitno je, da se je Izokartica znašla na pomembnem mestu v denarnici Izolanov. Tam nekje med osebno izkaznico in bankomat kartico pa čeprav gre v prvi vrsti za dokument lojalnosti do svojega kraja.
Če ste se kdaj zaklenili ključe v stanovanje ali v avtomobil, imeli ključ ki ga ni bilo mogoče kopirati potem veste, kako prav pride strokovnjak za ključe. Izolani smo kar nekaj let živeli brez takega mojstra, pred dvema letoma pa je sodobno ključavničarsko delavnico v Ljubljanski ulici odprl Rajko Koren.
Ključavničarjev na obali je okoli pet. Večina se jih je obrti učila pri pokojnem mojstru Anžurju Kopru. Kako ste vi prišli v to obrt?
Včasih sem delal pri mojstru Anžurju v Kopru, a le občasno, saj sem bil zaposlen na carini. Sčasoma se je delo povečevalo in odločil sem se, da bom poskusil iti na svoje. Ugotovil sem, da Izola nima
JIIA#
<*?KCYLinC
fmttmr?
■ • ■
frrtr / ■ 'r':rrs
■rt T? ttìrfTtr
3
RfFff j»*f* '
■J M T *	j»
Y7T??W
vrtf t#
trm t
mmii
h rt m,
v
? i < » I ,| i
prav nobenega, ki bi izdeloval ključe, ker se mi je za tako velik kraj zdelo čudno.
oprema stane. Zadnja pridobitev delavnice je laserski stroj za izdelovanje kodiranih ključev, ki izreže reliefno kopijo, je prvi stroj take vrste v Sloveniji.
Koliko strank pa je že uporabilo izo kartico?
Trenutno le dve, upam da jih po po tej predstavitvi kakšna več.
(d.g)
Se vam računica po dveh letih dela izide?
Nekako se, dela je dovolj. Še posebej ker sem bil od začetka bolj malo v delavnici, veliko pa na terenih, ko odpiram stanovanja in avtomobile. Ljudje zaklepajo ključe v avtomobile, stanovanja, lomijo se ključi v ključavnicah...Ker je teh intervencij veliko sem v delavnici z letošnjim letom zaposlil tudi svojo ženo.
Včasih se je ključe le brusilo. Koliko se je spremenil posel v zanjih letih?
Veliko več je elektronike. Veliko ključev, še posebej avtomobilskih je kodiranih. Imamo več strojev, tudi za kodirane ključe, blagajniške trezorje itd., tako da lahko naredimo kopijo skoraj vseh ključev.Pa tudi
“Dobimo se pri žogi“
Kdo ne pozna trgovine Šport Mala. Pravzaprav ima tako nenavadno ime, da so si ga zapomnili tudi tisti, ki so mimogrede prišli v naše mesto in so sredi starih ulic odkrili specializirano trgovino s športno konfekcijo in tudi nekaj športne opreme. Tako je bilo pred dvajsetimi leti in še danes nekateri redni obiskovalci Izole zaidejo k Majdi Zupan, lastnici in hkrati trgovki v tej najstarejši zasebni trgovini Ljubljanske ulice in starem mestu nasploh.
V Izoli ste bili prvi, ki ste odprli „privat trgovino". Kdaj je to bilo in kako je to takrat sploh delovalo?
-Pred dvajsetimi leti sem se odločila, da bom v Izoli odprla trgovino s tekstilom in športno opremo. In bila sem prva. Bilo je sicer že nekaj zasebnih obrtnikov, ne pa trgovin. Za to pa sem se odločila, ker takrat v Izoli dejansko ni bilo mogoče kupiti športnih in tekstilnih izdelkov. Vsi Izolani smo morali po nakupih v
Koper, v Sočo, kjer sem pred tem tudi sama delala.
-Kako pa je bilo odpreti trgovino?
-V bistvu je bilo na začetku težav kar nekaj, saj nobenemu ni bilo jasno, kako je treba voditi podjetje, kjer si sam edini zaposlen. Sem pa imela srečo, da sem v Soči vodila evidenco in so bili zato moji papirji vedno v redu. Inšpektorji, ki so takrat pogosto prihajali iz Kopra, so bili vedno zelo zadovoljni. Je pa bilo kar nekaj zanimivih situacij.
-Kaj pa ljudje? Kako so oni reagirali na prvega izolskega zasebnika?
-Večinoma tega niso niti vedeli. Poznali so me še iz Soče in so bili prepričani, da je tudi ta izolska trgovina od Soče, pa čeprav je na vratih pisalo Šport Mala. In meni je bilo tudi vseeno, kaj si mislijo...
-Kako pa je bila tranzicija iz prejšnje države v sedanjo? Je bilo kaj hudih trenutkov?
-Zelo huda. Prvi močen udarec je bila inflacija leta ‘89 oziroma ‘90. Takrat je bilo hudo, ma to smo vseeno preživeli. Naslednji res hud udarec pa je bilo tlakovanje Ljubljanske ulice. Dela so trajala leto dni in dejansko smo bili odrezani od sveta.
-Zadnji močen udarec pa so verjetno veliki nakupovalni centri.
-V zadnj em času se j e trend nekoliko obrnil in v zadnjem letu delamo nekoliko bolje, kot v prejšnjih. Zdi se mi, da se ljudje spet nekoliko navdušujejo nad majhnimi in domačimi trgovincami v centru. Seveda še zdaleč ni tako, kot je bilo včasih. Je pa vsekakor res, da močno pomaga, če je majhna trgovinca specializirana. Ne moreš več imeti vsega v majhnem prostoru. Preprosto nisi več konkurenčen.
-Se je prijela tudi Izo kartica?
-Veliko jo že uporablja, vendar bi stranke morale tudi same povedati, da jo imajo, trgovci pa bi morali zanjo tudi več spraševati.
(a.m, d.g)
ROKOMET-1. A liga članice: Brežice -Izola (Brežice, 14.4. 2007) ROKOMET-l.B liga člani: Krka - IP Izola (N. mesto 14.4. 2007)
NOGOMET - 3. liga zahod: Portorož Piran -Izola Argeta
(Piran, nedelja ob 16.00) Avtoplus Korte - Slovan
(Malija, nedelja ob 16.00)
Vasilijeva “ne ve več katera" zmaga
Nogomet 3. SNL - ZAHOD
Izola Argeta - Jadran Dekani 1:0 (0:0)
IZOLA - Mestni stadion, gledalcev 130, sodnik Pospeh (Ljubljana). Strelec: 1:0 - Bašanovič (60).
Izola Argeta: Bole, Zupan, Gavrič, G. Pahor, Grabar, Vučkovič, Radovac, Ostojič, Bašanovič, R. Pahor, Čatič (od 80. Zebec). Trener: Ivan Patarič.
Izolani so dočakali prvo zmago v pomladnem delu prvenstva. Tekma je sicer imela dva različna polčasa. V prvem ni bilo omembe vrednih dogodkov, saj je bila igra nezanimiva in brez možnosti za zadetek. A že po desetih minutah nadaljevanja bi lahko Rok Pahor svoje povedel v vodstvo, a je bil pred dekanskim golom le za malo prekratek. To je kmalu zatem uspelo Bašanoviču, ki je izkoristil predložek Zupana in razveselil domače navijače.
Po zadetku so domači še okrepili obleganje Gaberčevega gola, a se je ta pri nevarnih strelih Zupana, Radovca in Bašanoviča izkazal z dobrimi obrambami. Proti koncu so se gostje otresli pritiska Izolanov in v dveh prostih strelov nevarno ogrozili izolski gol. V prvi priložnosti za izenačenje je bil Avdič netočen, malo pred koncem pa je nehote prestregel Furlaničev strel z glavo, ki bi sicer končal v izolski mreži. BV
Svoboda: Avtoplus Korte 1:3 (1:1)
LJUBLJANA Športni park Svoboda, gledalcev 80, sodnik Goričan (Loče).
Strelci - 0:1 T. Banica (6), 1:1 Jašari (23), 1:2 T. Banica (77), 1:3 Čamdžič (85). Avtoplus: Sirotič, Sukalo, Močnik, Delgu-isto, Stopar, Marjanovič, S. Gregorič, D. Peršič (od 66. Čamdžič), T. Baruca (od 79. Mujkič), Tonejc, Breč.
Gostje so začeli zelo napadalno in kmalu povedli. Tilen Banica je v drugem poskusu le premagal domačega vratarja. Že v deseti minuti bi lahko Simon Gregorič povišal, a ni bil dovolj natančen. Domačini so izenačili v 23. minuti, ko je Jašari izkoristil luknjo v gostujoči obrambi. Igralci Svobode so nato zadeli tudi vratnico, pred koncem polčasa pa je sodnik zaradi grobega prekrška izključil Marjanoviča.
V nadaljevanju so domačini z igralcem več začeli zelo podjetno, vendar se gostje nišo ustrašili, ampak so se uspešno upirali naletom Svobode. Iz enega od protinapadov je Čamdžič, ki je šele vstopil v igo, izigral domačo obrambo in po podaji je Baruca
zadel še drugič. Za piko na i je v 85. minuti poskrbel prav Čamdžič.
Pred koncem so domačini nespretno podrli Breča v svojem kazenskem prostoru, enajstmetrovke pa Tonjec ni izkoristil. MR
Rokomet
Mladinke grejo na EP
Mladinska reprezentanca Slovenije, ki je bila, vsaj po strokovni plati, tokrat zelo izolska, saj jo je vodil Boris Čuk, pomočnica je bila Duška Čuk, fizioterapevt pa Orhan Bošnjak, se je na kvalifikacijah v Nikšiču uvrstila na evropsko prvenstvo, ki bo poleti v Turčiji.
Med igralkami je bila tokrat tudi vratarka Eneja Čulina, medtem ko se Gataričeva zaradi šolskih obveznosti (čeprav obiskuje športno gimnazijo) ni mogla udeležiti kvalifikacijskega turnirja. Naše so najpomembnejšo tekmo odigrale z domačo ekipo Črne gore, ki so jo premagale, tako da so s tem že osvojile drugo mesto in se uvrstile na EP. Tekma s Švedinjami je bila tako bolj prijateljske narave.
Rezultati;
SLO: POR 30:23 SLO: MNG 32:27 SLO: SWE 24:32
POGLED S STRANI
piše: Žarko Kovačič
Tokrat brez ligaškega rokometa, nekaj prazniki, nekaj reprezentančne akcije. Po uvrstitvah ženske kadetske in moške mladinske reprezentance na evropska prvenstva, bi lahko sklepali, da se za naš rokomet nimamo kaj bati. Vse žal ni tako rožnato. V vitrinah RZS imamo tudi mladinske naslove, tisto naprej, članski vrsti, sta nas že prevečkrat razočarali. Tudi zadnje priprave članske selekcije so pokazale, da na vrhu veliko tega ne deluje kot treba. Ob tako širokem izboru, kar štirideset igralcev, žal selektorju ne uspe ustvariti prave ekipe. Poraz v pripravljalni tekmi, proti oskubljenemu Gorenju potrjuje, da pravega ogrodja reprezentance ni. Čudi tako bled odziv igralcev, zlasti tistih iz Evrope. Veliko je bilo napisanega o pripadnosti grbu, manj pa o ostalih razmerah, o odnosih v sami ekipi. V vsakem prepiru sta dva krivca, tako je tudi v reprezentanci. Drugo mesto na EP 2004 je stvari nekoliko zameglilo, vse naslednje akcije so bile neuspešne.
Eurofest se bliža
Le še slaba dva tedna nas ločita od letošnjega 15. Rodinovega memoriala. Organizator je za ta turnir veteranov prejel že nad dvajset prijav klubov in različnih evropskih držav. Sodeč po že prijavah bo tudi na 15. Eurofestu znova gneča. Število napovedanih moštev na to mednarodno srečanje mladih, ki bo letos od 1. do 6. julija, se namreč že bliža stotici, prijave pa prihajajo iz vseh kontinentov. Organizatorja še zlasti veseli podatek, da se je povečalo število novih ekip iz držav. Tako so več ekip tokrat napovedale Latvija, Španija in Francija. Prijave za jubilejni Eurofest, ki je prerasel občinske meje in bo potekal v vseh obalnih občinah, prihajajo tudi iz drugih kontinentov. Svojo kandidaturo za nastop sta napovedali celo Alžirija in Nigerija. Sicer pa tudi letos v Izolo največ ekip prihaja iz Evrope, na seznamu držav pa je poleg Švedske, Danske in Norveške največ moštev iz okolice Slovenije.
Na Eurofestu želi sodelovati tudi moška reprezentanca Malte. Ker prihaja v Slovenijo prvič, išče moški rokometni klub kot partnerja za sodelovanje in medsebojno izmenjavo. Informacije v zvezi s tem so na spletni strani organizatorja.
Glede na dosedanje izkušnje organizator pričakuje potrditev udeležbe domačih ekip v izteku prijavnega roka, to je do 20. maja 2007. Vse informacije, kot tudi prijavnica, so na spletni strani www.euro-fest.si. (bv).
mssM»
15. EUROPE!
I. 7. - 6. 7. 2007
Tudi menjave selektorjev niso prinesle vidnejših sprememb. Morda bi sedaj bila še najbolj primerna roka Mire Požuna? Toda odpisalo ga je Celje in po vsem tem mu kaj podobnega niti ne bega po glavi. Ob vsem, pa sam še kako dobro pozna razmere v našem rokometu. Prvi poizkus s tujim strokovnjakom ni najbolje uspel, ponovno bomo morali uporabiti domačo pamet. Res, da se iz vsakih kvalifikacij izvlečemo, upam, da bo tako tudi tokrat. Prvoligaši bodo še ta teden počivali. Izolska dekleta potujejo v Brežice po prepotrebne točke, isto bo veljalo za fante v Novem Mestu.Dekleta sicer niso trenirale kompletne, Eneja in Nikolina sta bile z reprezentanco in grav dobra forma obeh vliva upanje. Ze točka bi omogočila veliko lažje srečanje v zadnjem kolu proti Žalcu. Moška ekipi bo poizkušala presenetiti, čeprav Krkaši imajo močno željo po 1A ligi. Tako obojim ostaja samo teorija, bolj prav pa bi prišla sreča. Stvari se res že prevečkrat ponavljajo in upajmo, da zadnjič.
ŠPORTNI VIKEND


A
n
ni
J L
IZOLA
TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI !
AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00
Jadranje
Optimisti so popestrili praznike
Tradicionalna Velikonočna regata, ki so jo v Jadralnem klubu Pirat Portorož organizirali že petnajstič zapored, je končana. V treh dneh so organizatorji izpeljali 6 regat, čeprav vetrovne razmere niso bile najbolj ugodne. Kljub temu so bile vse regate zanimive in so potekale na visokem tekmovalnem nivoju. Velikonočne regate Nokia Portorož 2007 sta se udeležila 302 tekmovalca iz 12 držav, največ iz Avstrije in Nemčije. Večina tujih gostujočih reprezentanc je teden dni trajajoče velikonočne počitnice izkoristila za intenzivni trening in priprave na tekmovanje. Regata šteje v slovenskem merilu tudi kot izbirna regata za sestavo reprezentance z visokim količnikom 1,55, zato so tudi med slovenskimi tekmovalci potekali ogorčeni boji. Razlogov za proslavljanje je bilo ob koncu na klubskem dvorišču kar precej. Poleg odlične organizacije sta za veselje
gostiteljev dodatno poskrbela dva naša predstavnika, Tim Frantar (JK Pirat) z 2. mestom v skupni razvrstitvi in Enej Kocjančič (JK Jadro), ki je bil absolutno 3.. Med prvimi desetimi so pristali kar štirje naši tekmovalci - poleg zgoraj naštetih še 9. Matej Stanič (JK Pirat) in 10. Domen Stepančič (JK Burja), v prvi desetini nastopajočih pa so še: Klas Kaligarič (20), Urška Košir (23), Kim Pletikos (27), Ren Kaligarič (32), Simon Laganis (39) itd. “Vesel sem, da je regata uspela. Z veseljem opažamo, da se število udeležencev povečuje, kar smatramo za uspeh in potrditev dobre organizacije,” je bil jedrnat predsednik Marjan Matevljič, pohvale za izvrstno izvedbo prireditve in dobro počutje pa še kar prihajajo. Slavnostne podelitve priznanj se je udeležil župan Občine Piran gospod Tomaž Gantar, ki je najboljšim tekmovalcem podelil pokale, organizatorjem pa namenil nekaj vzpodbudnih besed. Žreb nagrad, med njimi dve jadri in Jadrnico Optimist proizvajalca Nautivela, je bil vrhunec spremljevalnega dela na katerega so vsi težko čakali. Glavna nagrada je šla v Avstrijo, mladi jadralki Theresi Wilhelm.
Namizni tenis
Mladinke četrte
Na Ptuju je potekalo 16. finale ekipnega prvenstva RS za mladinke in mladince. Na finale se je uvrstilo osem najboljših ekip iz predhodnih kvalifikacij pri mladinkah in mladincih.
Mladinke so v težki predtekmovalni ekipi štirih ekip, najprej tesno zmagale favorizirano ekipo Logatca 4:3. Nato so premagale Ljubljano s 4:1 in izgubile 1:4 proti kasnejšim državnim prvakinjam, ekipi iz Ptuja. V razigra vanju od 1. do 4. mesta so nato drugi dan izgubile 1:4 proti ekipi Fužinarja Interdiskonta, ter za tretje mesto 2:4 proti ekipi Iskre Avtoelektrike iz Vrtojbe. Za ekipo so nastopile Kristin Fatorič, Alenka Ačimovič in Maja Grizelj.
Vrstni red ekip:
l.m Ptuj, 2.m Fužinar Interdiskont ,3.m Iskra Avtoelektrika 4. m Arri-goni, 5.m Logatec, 6.m Merkur Kranj, 7. m Kerna Puconci, 8.m Ljubljana.
Mladinci četrti
Mladinci so v predtekmovalni skupini prvo tekmo 4:0 premagali Kajuha iz Ljubljane, drugo tekmo pa 4:2 ekipo Gorice. V tretji tekmi so 2:4 izgubili proti kasnejšim državnim prvakom ekipi iz Mute. Z dvema zmagama in enim porazom so se tudi fantje tako kot dekleta uvrstili med prve štiri ekipe v razigra vanj e od 1. do 4. mesta. V nedeljo so mladinci prvo tekmo tesno s 3:4 izgubili proti Kerni iz Puconcev. V tekmi za tretje mesto pa so z 1:4 izgubili proti ekipi Sobote iz Murske Sobote.
Za ekipo so nastopili Vukovič Gregor, Frank Simon in Petrina Blaž.
Vrstni red ekip:
l.m Muta, 2.m Kerna Puconci, 3.m Sobota iz Murske Sobote, 4.m Arri-goni, 5.m PPK Rakek, 6.m Kajuh Slovan Ljubljana, 7.m Vesna Zalog, 8.m Gorica Nova Gorica.
ROKOMETA V IZOLI
Piše: Žarko Kovačič
Pisalo se je leto 1986, ko sta se Rokometni klub in SIS za družbene dejavnosti odločila za gradnjo rokometne dvorane. V spomin na to veliko investicijo smo izbrskali nekaj videoposnetkov in jih razvrstili tako le:
Maja 1987 je Boris Čuk s sosednjega topola posnel zadnje dni starega igrišča Czgoraj) in začetek gradnje bodoče dvorane (spodaj)
Polaganje nosilcev strehe bodoče dvorane. Menda so bili največji, kar jih je do takrat izdelalo Primorje. Montaža je bila seveda ročna in atraktivna (zgoraj)
Miro Bomšek je bil takrat predsednik rokometnega kluba in predsednik Samoupravne interesne skupnosti za družbene dejavnosti inglavni “krivec", da je Izola dobila prvo dvorano na Obali (zgoraj)
Natanko leto dni kasneje je v Kraški ulici stala nova športna dvorana, ob njej pa je bilo tudi takrat otroško igrišče, (zgoraj)
Tudi gradnja tribun je bila zanimiva šlo. Tako le so potekale priprave na za oko, trajala pa je dober mesec dni. zarisanje igrišča, (zgoraj)
Spomladanski pokal
Spring cup ostaja največji jadralski dogodek v Sloveniji
V Izoli seje z regato za medalje končal 20. Spomladanski pokal. Vasilij Žbogar je zmagovalec v skupnem seštevku razreda laser. Organizatorji in tekmovalci so tokrat imeli malo več sreče z vetrom, gostinci in hotelirji pa so tudi dobili kos jadralske pogače.
Šibak in nestabilen veter je regatnemu odboru otežil izpeljavo sklepnega piova, številnim gledalcem na obali pa popestril praznično nedeljo. Ti so imeli na valobranu izolske marine kaj videti, najprej obračun desetih najvišje uvrščenih laserjev, med katerimi sta bila dva Slovenca.
Vasilij Žbogar je odločilno regato začel najbolje in prvi obrnil oznako v veter, a ga je že v naslednji stranici dohitela flota lažjih in mlajših tekmecev. »Štartal sem na zmago in ko je upadel veter sem začel preračunavati. Vedel sem, da ne smem priti slabši kot četrti in to je bil moj cilj. Mlajši jadralci so lažji od mene, kar je bila tokrat njihova prednost. Pihalo je od vsepovsod in ni bilo v moji moči, da bi lahko še karkoli naredil za boljšo uvrstitev. Po moji oceni sem dobro jadral, napak nisem delal in v danih pogojih je bilo to največ, kar sem lahko dal od sebe,« je povedal bronasti olimpijec, ki je v cilj prve slovenske regate za medalje sicer prišel za Luko Domijanom, a z dovoljšnjo točkovno zalogo osvojil še enega od Spomladanskih pokalov, katerega zapored, ne ve niti sam.
Stari mački se ne dajo
Štiridnevni jadralski festival na Obali se je zaključil z obračunom desetih najbolje uvrščenih dvosedov 470, ki so v skrajnih vetrovnih razmerah odjadrali »konjsko dirko«.
Že na Startu je bila polovica
flote preko linije, med njimi tudi vodilna Čopi-Verzel: »To je bila najtežja regata doslej. Pogoji so bili izjemno zahtevni. Midva sva štartala prezgodaj, vendar sva se odločila, da se vrneva in začneva znova ,pravilno. 22 točk je vseeno preveč, da bi jih kar tako izpustila. Po slabšem izhodišču sva agresivno zajadrala in končni rezultat je kakršen je. Splošno gledano sva bila kar dobra, glede na to, koliko sva pred tem skupaj trenirala. Spomladanski pokal vidim, da je vedno bolje organiziran, vreme je bilo ugodno, in upam da so to uvideli tudi drugi jadralci in da se bodo drugo leto vrnili v še večjem številu,« je bil pohvalen zmagovalec izolske regate Tomaž Čopi, ki na vprašanje, ali imata z Verzelom že pripravljen rezervni načrt, če jima uvrstitev na 01 ne bi uspela, odgovarja: »Olimpijska vozovnica bo, drugo leto.«
Karlo Hmeljak in Mitja Nevecny
sta ostala po diskvalifikaciji Vesne Dekleve Paoli in Klare Maučec
absolutno druga, Vesno in Klaro pa sta prehiteli tudi sestri Černe, danes tretji v cilju in četrti v skupnem seštevku.
Na zmagovalni oder so stopili tudi ostali slovenski jadralci. V razredu laser radiai, moški je slavil domačin Nik Pletikos, v naraščajskem laserju 4.7 pa sta najvišji mesti zasedla Jakob Božič in Matej Valič.
»Vesna je pokazala, da je spet v formi, Čopi je star maček in še ni
Parecag 31, tel.: 05 672 20 10

VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za parke, vrtove, cvetlična korita...
SADIKE:
pelargonijl verben, daliet enoletnic....
rekel zadnje, Hmeljak se hrabro bori za olimpijsko vozovnico, le sestri Černe sta pokazali nekoliko slabšo formo, vendar tudi oni z določenimi popravki znata biti še nevarni tekmici. Z regato za medalje smo pritegnili številne gledalce in mislim, da je dosegla svoj namen, ker je nepredvidljiva in v tem je ves čar. Kot organizatorji bomo regato v bodoče še nadgrajevali. Letos smo imeli dva družabna večera in žrebanje nagrad, s čimer mislim, da bomo v bodoče pritegnili številne druge tekmovalce,« razkriva strategijo razvoja najmočnejše regate za olimpijske in druge jadralne razrede v Jadranu Stanislav Žbogar. Predsednik Jadralnega kluba Burja in predsednik Jadralne zveze Slovenije je prepričan, da obstoj izolske regate ni pod
vprašajem in da jim Regata Princese Sofije na Palmi de Mallorci ne bo speljala tekmovalcev. »Mene Palma ne moti. Tja bo vedno šlo določeno število tekmovalcev, dokler ne bo padla. Mi bomo našo regato obdržali, tako kot je in v istem terminu, če bo obstala pa je odvisno od nas in od sredstev. Če bomo zmogli jadralce stimulirati z raznimi nagradami, bomo obstali. V bodoče bi radi tudi povabili nekatere boljše tekmovalce, da se regate udeležijo na naše stroške in jim omogočili brezplačno nastanitev, zato dolgoročno menim, da bomo Palmo nekega dne uspeli prevzeti mi« še dodaja Žbogar, oče Vasilija Žbogarja in glavni organizator jadralskega spektakla z dvajsetletnim poreklom. (JZS)
ŠPORTNO, KULTURNO DRUŠTVO ŠARED
OBVESTILO
O ZAČASNI POPOLNI ZAPORI CESTE ŠARED - KORTE ZARADI IZVEDBE PRIREDITVE »DUATLON ŠARED 2007«
Obveščamo vas, da bo zaradi izvedbe prireditve »DUATLON ŠARED 2007«, organizator, ŠPORTNO, KULTURNO DRUŠTVO ŠARED, skladno z dovoljenjem Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola izvedel
začasno popolno zaporo občinske ceste Šared - Korte, dne 15.04.2007 v času med 11.15 uro in 13.15 uro.
Sočasno bo izvedena zapora vseh dostopov ter priključkov, ki križajo traso prireditve, v delu od gostilne na Šaredu (bar Šaredin) vse do novega avtobusnega postajališča v Kortah (pri Osnovni šoli).
V času popolne zapore bo na prireditvenem območju prepovedan promet za vsa vozila, razen za intervencijska vozila na nujni vožnji ter za vozila organizatorja.
Obvoza ni.
Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa.
Vse krajane vnaprej prosimo za razumevanje.
PREDSEDNIK: Emil Černeka
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 12. april 2007
Kulturni dom Izola - ob 18.00
Srečanje Otroških pevskih zborov
v sodelovanju 01JSKD Izola
Kino Odeon
ob 18.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick Ena najbolj znanih otroških zgodb o predanosti, zaupanju in žrtvovanju se začne z rojstvom enajstih prašičkov. Najmanjšemu Wilburju se ne obeta nič dobrega, a ga pred kruto usodo reši kmetova hčerka Fern. Wilbur pristane v hlevu njenega strica, kjer ne doživi preveč toplega sprejema, a se z njim spoprijatelji modra in prijazna pajkovka, ki naredi načrt, kako bi prašička obvarovali pred kolinami.
ob 20.30 - DARVINOVA NOČNA MORA - Darwin's Nightmare / R. in s.: Hubert Sauper
Petek, 13. april 2007
Kino Odeon
ob 18.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick ob 20.30 - DARVINOVA NOČNA MORA - Darwin's Nightmare / R. in s.: Hubert Sauper
Sobota, 14. april 2007
Kulturni dom Izola - ob 20 uri PLESNI STUDIO LAI & PLESNI TEATER LILOLAI
GIB,GLASBA,GLAS,...#2
odrski eksperiment
Idejni projekt in koreografija: Lilijana Ujčič / Soustvarjanje in izvedba: Monika Morato,Damjana Stojnič, Špela Žužek / Glasba: Balanescu Quarte!,Tamara Obrovac,Matthew Herbert,The Stroj / Klavir: Peter Terčič / Kitara: Marko Suhar / Igra: Mitja Jurinčič / Besedilo: Branko Gradišnik,Zgodba / Gibalna improvizacija: Grega Kunaver, Dejan Popit, Niko Sardoč / Kostumi: Plesni studio Lai / Video film: produkcija TV Koper / Oblikovalec zvoka: Tomi Valant / Oblikovalec luči: David Pirih / Produkcija: Plesni studio Lai /Koprodukcija: Kulturni center Izola Novi projekt avtorice Lilijane Ujčič je preizkus prepletanja različnih izraznih sredstev. Zvok, glasba, projekcija, igra, koreografija, gibalna in glasbena improvizacija. V ospredju je koreografski izraz, ki se dotika zgodbe spomina in ga podoživlja. Predstava je prepuščena nenehnemu prilagajanju prostoru, času in izvajalcem.
Informacije,rezervacije in prodaja vstopnic: Galerija Alga Izola, Od 10.00 do 12.00 ter od 18.00 do 20.00,tel.:05 641 84 39
Kino Odeon
ob 18.30 - DARVINOVA NOČNA MORA - Darwin's Nightmare / R. in s.: Hubert Sauper ob 20.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick
Nedelja, 15. april 2007
Kino Odeon
ob 18.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick ob 20.30 - KRVAVI DIAMANT - Blood Diamond / Režija: Edward Zwick Ko v Sierra Leoneju divja državljanska vojna, se v zaporu spoznata tihotapec diamantov Danny in ribič Solomon, čigar žena in sin sta se izgubila v množici drugih beguncev. Danny izve, da je Solomon med prisilnim delom na nahajališčih diamantov našel in skril enega od neprecenljivih draguljev, za pomoč pri iskanju pa izrabi zaupanje ameriške novinarke Maddy. Toda tudi Solomon je odločen, da bo našel dragoceni kamen in z njim rešil svojo družino.
Ponedeljek, 16. april 2007
Kino Odeon
ob 18.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick ob 20.30 - KRVAVI DIAMANT - Blood Diamond / Režija: Edward Zwick
Torek, 17. april 2007
Kino Odeon
ob 18.30 ČUDEŽNA MREŽA - Charlotte's Web / Režija: Gary Winick
ob 20.30 SPOMINSKI VEČER JANE KAVČIČ -ŽIVLJENJE S SREČO NA VRVICI Večer posvečen znamenitem, slovenskem režiserju
Janetii Kavčiču
s projekcijo filma: »Maja in vesoljček«, iz letal988, ki je bil posnet v Izoli.
Sreda, 18. april 2007
Kulturni dom Izola - ob 20.00
Aljoša Bolje, tolkala &band
Zaključni koncert Vstopnine ni !
Kino Odeon
ob 18.30 - KRVAVI DIAMANT - Blood Diamond / Režija: Edward Zwick 20.30 NESMRTEN - El Inmortal / Režija in scenarij: Mercedes Moncada Rodriguez
galerija INSULA SMREKARJEVA20izola,tel.05/64i5303
Vabimo vas na otvoritev razstave petih italijanskih umetnikov
Edi Carrer - Antonio Crivellar!
Guerrino Dirindin - Giuseppe Onesti Pope
ki bo v petek, 13. aprila 2007
ob 19. uri v Galeriji Insula in
ob 20. uri v Manziolijevi palači v Izoli.
Razstava, ki je nastala v sodelovanju s umetniškim združenjem 1’associazione culturale Media Naonis iz Cordenonsa (Pn) bo na ogled do 30 aprila. Prireditelji: Galerija Insula / Associazione culturale Media Naonis / Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola

Pretorska palača Koper
Vabimo vas na otvoritev slikarske razstave
SIMON BOLČIČ
»POLJE OBČUTKOV«
ki bo v četrtek, 12. aprila 2007 ob 19. uri
Razstava bo na ogled do 30. aprila 2007
Galerija Alga / Kristanov trg 1
»Glasbila«
akad. slikarka JANA DOLENC
Galerija Kerubin uranska4i,izoia
čet, 19.4. ob 19.00 do sob, 19.5.
Multimedijska razstava Monike Maku z umetniškim plesnim videom
Sodelujoči:MonikaMaku,MirandaRuinina,DalajEegol, Matej Ukmar, Marko Banjac, Pia Žitko, Mateja Bartol, Gape Petrač Projekt so podprli: JSKD, Občina Izola, Sisley, Emporium
cerkvica sv. Jakoba na Šaredu
razstava slikarja
VOJKA GAŠPERUTA - GAŠPERJA
bo odprta ves ta mesec ob sobotah in nedeljah med 15. in 17. uro.
Palača Manzioli
Sobota, 14. aprila 2007 ob 20.00 uri
MLJASK
Vaško Atanasovski - saksofon / Dejan Berden - harmonika / Andraž Mazi - kitara / Matjaž Krivec - kontrabas / Marjan Stanič - bobni
MUASK nas popelje v vrtoglavi ples ljudskih godb, klezmerja, gypsy swinga ter čoček-polke. Avtorsko glasbo za skupino piše Vaško Atanasovski, eden najizvirnejših slovenskih skladateljev in glasbenikov. S kreativnim pristopom ohranja stara izročila v svežih in igrivih kompozicijah, Mljask jih pa izvaja z otroško pristnostjo in nalezljivim zanosom, ki okuži prav vse okoli sebe. Poleg avtorskih skladb je na repertoarju kar nekaj virtuoznih in energičnih izvedb tradicionalnih, ljudskih skladb različnih narodov. Mljask poleg Vaška Atanasovskega sestavljajo izvrstni slovenski glasbeniki: Dejan Berden ■ harmonika, klavir (Patetico..), Andraž Mazi - kitara (Gal & Galeristi, Hamlet Express, ), Matjaž Krivec - kontrabas (Patetico..), Marjan Stanič - bobni, tapan (Sukat, Bratko Bibič, Lolita...). Vabljeni na pies! & Prireditelj: Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola & Pokrovitelji: Občina Izola / Ministrstvo za kulturo RS
Mestna knjižnica Izola
Vas v letu Svetega pisma vabi na predavanje o Svetem pismu,
ki bo v četrtek, 12.4.2007 ob 19. uri
v čitalnici Mestne knjižnice Izola, Ulica Osvobodilne fronte 15, Izola O temeljnih usmeritvah ter bistvu sporočil, ki jih vsebuje Sveto pismo, bosta govorila Izet Veladžic, pastor protestantske Cerkve iz Izole in Janez Kobal, župnik izolske katoliške Cerkve.
Dobrodošlica tednu knjige
Dobrodošlico Tednu knjige bo v sredo, 18. aprila, v Mestni knjižnici Izola zaželela Veronika Simoniti, mlada pisateljica in prevajalka ter finalistka dnevnikove fabule 2007. Ob 19h bo v čitalnici knjižnice predstavila svojih 20 Zasukanih štorij.
Vljudno vabljeni!
Kultura
Včasih smo jedli bolj zdravo, ampak vseeno...
V Livadah so dan šole letos obeležili na poseben način. Ta dan so poimenovali »V korak z zdravjem« in se resnično posvetili zdravemu načinu življenja. Številni obiskovalci, predvsem starši otrok, ki obiskujejo to šolo, so si v popoldanskem času lahko ogledali veliko zanimivih dejavnosti, ki so jih za ta dan pripravili učitelji skupaj s svojimi učenci.
Pomočnica ravnateljice Liljana Hrvatin je o pobudah za takšen dan povedala: «Najprej smo imeli tri različne ideje. Ker pa je svet staršev predlagal, da bi spremenil vsebino naših malic, smo se odločili, da bomo dali prednost temam, ki so vezane na zdravje npr. zdrava prehrana. Tudi pri nekaterih izbirnih predmetih, kot so šport za zdravje ali sodobna priprava hrane, se otroci veliko pogovarjajo o tem«.
Tako so otroci v prvem, drugem in tretjem razredu predstavili aktivnosti, ki jih izvajajo pri pouku športne vzgoje. Starši so si lahko ogledali, kako premagujejo ovire, štafetne igre, vaje na poligonu. Četrti razredi so se posvetili proučevanju Istre, predvsem istrske kulinarike. Kuhali so s pomočjo priznane kuharice Emilije Pavlič in ugotovili, da so ljudje nekoč jedli bolj zdravo kot danes, le tisto, kar jim je dala mati narava npr. ribe, šparglje, polento, radič...
Druga skupina četrtošolcev, tistih iz programa devetletke, se je lotila izdelovanja domačih testenin. Pri tem so se zgledovali po dijakih Srednje gostinske in turistične šole iz Izole, ki so jih obiskali in jim predstavili tipične istrske jedi in pogrinjke.
Učenci zadnjih treh razredov devetletke pa so svojo energijo usmerili v zdravstvene aktivnosti. Delavnice z naslovom »Zdrav duh v zdravem telesu« so potekale v dopoldanskem in popoldanskem času, pomagali sta tudi medicinski sestri, ki sta predstavili nevarnosti, ki ogrožajo srce in ožilje.
Ob koncu smo si obiskovalci lahko ogledali še pester kulturni program. Predstavila se je skupina z mandolinami z mentorico Margarite Stoviček in otroški pevski zborček pod vodstvom Andreje Štucin. Nastopila je tudi folklorna skupina, ki jo je letos prvič zasnovala Karmen Bubnič. V sodelovanju s Kulturnim društvom Korte, ki je za to priložnost posodilo narodne noše, so obudili stare šege in navede. Za zaključek pa je goste ogrela še plesna skupina
Italijanščina je več kot jezik okolja
Na Srednji gostinski in turistični šoli v Izoli je bilo 4. aprila 13. državno tekmovanje v znanju italijanščine kot drugega jezika v srednjih šolah. Tekmovanje je pripravil aktiv italijanistov. Udeležili so se ga dijaki tretjih letnikov srednjih šol in njihovi mentorji.
doseganje kar najboljšo raven je v pozdravnem nagovoru izrazila višja svetovalka za italijanski jezik na Z RS za šolstvo Neva Šečerov.
Prva tri mesta so zasedli dijaki Gimnazije Koper z mentoricama Karmen Janowsky in Nevi Gak.
Lučka Jevnikar
V uvodnem programu so dijaki SGTŠ Izola poudarili pomembnost učenjaitalijanskegajezika ne samo kot jezika okolja, ampak tudi kot jezika, ki ga bodo uporabljali v svojem bodočem poklicu gostinca in turističnega delavca. Skrb za učenje jezika okolja in prizadevanja učiteljev za
Spoznajte subtilne energije doma in narave.
Vabljeni na brezplačno predstavitev delavnice
VIDNA in NEVIDNA ARHITEKTURA PROSTORA Harmonija zdravega doma v petek, 13. aprila, ob 19.00 uri Zavod CDK, Kidričeva 44, Koper
Aktivirajte lepoto svojega doma z obnovljeno harmonijo energij!
Duhovna univerza, Ruska 13,1000 Ljubljana www.cdk.si/du / marta.kraij@cdk.si/ (041) 628 748
Švedinje se vračajo
Loredana Paliska-Martensson je Izolanka, a že 42 let živi na Švedskem, kamor se je z mamo in očetom preselila daljnega leta 1965. V Izolo se je s starši vračala vsako leto na dopust, tokrat pa se je za daljši čas vrnila skupaj s hčerkama.
Obe sta bili nad maminim rojstnim krajem navdušeni, v angleščini pa sta nam povedali, da je njuna ljubezen petje. Emilia jazz petje študira na londonskem Trinity college of Music in je tik pred zaključkom študija, Marina pa dela v Stockholmu in tudi poje, skupaj s skupino je že izdala ploščo. Emilia se je pri organizatorjih Mediteran festivala že pozanimala za nastop s svojo londonsko skupino in tako bodo ljubitelji jazza morda lahko slišali, kako ta zveni v švedsko-izolski različici.
sobota 14.4. ob 22.30 SPHERICUBE (Slo)
Koncert prekmurskega kvarteta Sphericube, ki sedaj deluje že peto leto, se pripravlja na izid svojega prvenca. Prihajajoči koncerti so zastavljeni, kot le naznanitev tega kar bo mogoče slišati na prihajajočem albumu, ki se obeta v začetku poletja. Obetajo se vam nežne, vendar prezentne melodije, z zelo dinamično ritmiko. Zasedbo krasi izvrsten občutek za ustvarjanje duše in telesa božajočih melodij ter sposobnost uglasbitve tistega, kar
Prekmurje dejansko je! Sphericube so člani kolektiva “Prekmurje Noise Conspiracy”
Zasedba je leta 2004 nastopila v okviru Klubskega Maratona Radia Študent, v lanskem letu pa dobro ogrela publiko pred koncertom ameriških Red Sparowes in Dog Eat Dog (v okviru “Youngunz Tour”-a). Sphericube so: Andrej Lapoši (kitara, vokal), Manuel Hahn (kitara), Manuel Kuran (bas), David Halb (bobni, sampler), info: www.mys-pace.com/sphericube24, www.sp-hericube.net Prispevek: 2,5 Eur
ČETRTEK , 12. APRIL 2007, ŠT. 7O3
M/UUDR/IC 13
Dajmo naši
Tudi bakala je živa riba, ki jo je treba najprej uloviti
Na otočju Lofoten na Norveškem je konec marca potekalo tekmovanje v ribolovu »Lofotencup«, zatem pa še svetovno prvenstvo v lovu na polenovke. Obeh tekmovanj se je udeležilo 509 ribičev iz 14 držav, med njimi pa tudi ekipa PLK Potapljači Luke Koper Ribiška sekcija, ki jo je sestavljalo 7 znanih luških obrazov: Ivan Lovrič, Boris Petrič, Klavdij Jakomin, Miran Borota, Boris Glavina, Ivan Čeligoj in Igor Hudales. Na Lofotencupu se je najbolje izkazal Boris Petrič, ki je premagal vso svetovno elito. Ujel je namreč najtežjo ribo (20,5 kg). Na svetovnem prvenstvu je Klavdij Jakomin dosegel drugo mesto z ribo težko 13 kg. Hkrati sta s Petričem ekipno zasedla 3. mesto. S tem so pokazali, da se tudi pri nas razumemo na bakala ali polenovko. In to v vseh pojavnih oblikah. Več o uspešni in zanimivi odpravi nam je povedal »slučajni« član odprave, Igor Hudales.
-Kako je potekalo prvenstvo?
-Najprej smo mi trije malo trenirali, sposodili smo si nekaj palic. Prvi tekmovalni dan so veljale vse ribe, takrat je Boris Petrič ujel naj večjo ribo prvenstva, več kot dvajset kil težko. Drugi dan, v izredno slabem vremenu-izmenjavali so se sneg, sodra in sonce, ob močnem vetru pa so veljali samo bakalaji. Lovili smo na 6 do 15 metrov dolgih barkah. Tudi drugi dan smo se izkazali, saj je Klaudio Jakomin ujel 13 metrov dolgo polenovko.
-Kakšno opremo pa potrebujemo za lov na polenovko?
-Polenovka se lovi na trnek. Imeli smo preproste naveze, jaz sem imel tri trnke spravljene v najlon vrečki in ko sem se na barki pridružil norveški ekipi sem jim rekel, da sem iz Jamajke (smeh). Oni so imeli naj dražjo opremo, palice z digitalnimi globinomeri, navezo je le vrgel v morje in na zaslončku gledal, kje je trnek, medtem, ko sem ga moral jaz spustiti do dna, in nato počasi dvigati do predvidene višine,
kjer so se zadrževale ribe. Lovili smo pet ur, še dobro da smo bili opremljeni z domačim šnopčkom.
-Se bakala tudi v morju deli tako kot v trgovini?
Ja. Obstajata dve vrsti bakalaja, “srebrni” in “naravni”. Srebrnega imenujemo tudi ragno. Sicer pravijo, da je za predelavo najboljša od 3 do pet metrov dolga riba. Tamkajšnji Ribiči kilo polenovke prodajo po 3 eure.
-Koliko ulova ste sploh lahko pripeljali domov?
-Nalovili smo več kot sto kil rib, zato smo veličino pustili kar gor. Vseeno je imel vsak kar nekaj kil „viška" ob povratku domov. Na prvem letališču smo zaradi velike teže plačali vsak 50 evrov, nato pa smo nekako pregovorili delavce na ostalih letališčih. Na Brniku smo izvedeli, da lahko čez mejo nesemo le 1 kg rib, a smo naše carinike le uspeli nekako prepričati. Darjan Gorela
Adrenalinski park v izolskem zalivu
»Halo, greva kaj na morje?«, pokličem svojega prijatelja Šukljan Borisa, oba sva navdušena ribiča in člana Tramontane iz Izole. »Pojdiva, pojdiva, saj sem izvedel, da se te dni kar lepo lovijo moli, pa še vremenska napoved je zelo ugodna, obljublja lepo vreme«, je takoj navdušen Boris.«Pa takoj jutri zjutraj, bolj zgodaj greva, saj še vedno velja star italijanski pregovor-kdor spi, ta rib ne ulovi-!« »Dobro, vabo bom pa jaz priskrbel in to sardele.«
In zdaj, dragi moji, še par besed o tej vabi. Po znanem reku «kovačeva kobila je zmeraj bosa«, se tudi pri nas, tu pri morju, dostikrat zatakne pri nabavi vabe, posebej sardel. Pravzaprav nastaja glede tega že cela »znanost«. Dobimo
jih lahko kar na ribiških barkah, vendar je treba nanje čakati, saj barke pridejo enkrat dopoldne, drugič popoldne, enkrat mi nimamo časa, drugič pa direktor Ribe prepove ribičem odnesti vrečko rib z barke. V ribarnicah jih redno, že v ranih urah, enostavno zmanjka, saj so ene naj cenejših rib, pa še dobre in zelo zdrave so. Kdaj se dobijo kakšen dan stare, ki so za ribolov odlične, ampak...«No, kaj ampak?« porečete. Hja, situacija je takšna, (to vam zaupam potiho, na uho) če je ribolov bolj slab, kar pri meni ni zgolj redek slučaj, enostavno prinesem vabo- sardele- domov in jih pojemo za kosilo, pa basta( prosim lepo, da tega ne govorite na ves glas naokoli, naj ostane med nami!).
Drugi dan sva se dobila pri Borisovi barki, že navsezgodaj. Ob tej priliki bi rad pohvalil Borisa, ki si je čisto sam naredil lep gliser in ga tudi strokovno opremil. Barka je res enkratna in vse na njej je podrejeno enemu samemu cilju- ribolovu. Odplula sva na običajno mesto za lov molov, pa v dveh urah ujela le par manjših komadov. Vremenska napoved je, kot običajno, »usekala mimo«, vreme je postajalo vse slabše, dišalo je že po dežju. Kaj sedaj? Sledil je »strokovni posvet«. »Veš kaj«, pravi Boris« mene
pa srbi po nosu in mi nekaj pravi, da se premakneva malo bolj na odprto morje, smer proti Piranu«. V takem slučaju nimam nobenih pripomb, saj vem, da Borisov nos nikoli ne laže! In se odpeljeva še kakšnih pet minut plovbe proti Piranu. »Kaj praviš, je tu v redu?« me vpraša Boris. »Ma, pojdiva še kakšnih 100 metrov bolj ven« mu odgovorim, kajti tudi moj nos ni od muh, saj se ravna po znanem pregovoru, da tudi slepa kura petelina najde! Nato se zasidrava in pričneva loviti, moli pa, kot prej, »kapljajo« bolj po redko. Kar naenkrat pa mi nekaj potegne in ko zategnem, se čuti kot da je na trnku, za par sekund, obvisela kakšna večja stvar. »Je kaj,« zanima Borisa. »Ma ne, nič, verjetno sem zapel za dno, dajva loviva še malo, če ne bo nič, pa greva domov« »V redu,« se strinja Boris, kmalu zatem pa zakliče:« Tudi jaz imam nekaj težkega na trnku!« Začel se je hud boj in končno, Boris privleče do barke velikega romba, težkega kakšnih 4 kg. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, se romb tik pred barko sname s trnka in veselo odplava v svobodo! Sledi par trenutkov tišine, nato pa, no ja, ni da bi ponavljal....Na srečo ne mine dosti časa, ko Boris spet zakriči in začne utrujati še enega romba, malo večjega kot je bil prejšnji, težkega 5 kg. Tega dobiva na barko, res malo težko, saj nimava ne gafa, niti podmetalke. Sredi največjega veselja tudi meni nekaj povleče in
utrujanje se prične.
Po utrujanju, ki je trajalo ne vem koliko časa, tudi jaz komaj privlečem svojega romba do čolna. Prava zverina je in, če ne bi bilo Borisove pomoči, ne vem kako bi se končalo, saj je doma je tehtnica pokazala točno 8 kg.! Moram poudariti, dà sva lovila z najlonom znamke Asso, jaz debelina 0.22, Boris pa 0.20, oba pa sva uporabljala leve naveze, za levo stran čolna! Neverjetno je, da sem bil po utrujanju tako totalno zdelan, da nisem bil v stanju ženi še cel teden niti najmanj pomagati pri domačih opravilih, res pa je, da sem se komaj privlekel do bližnjih bifejev in gostiln, kjer smo še dolgo v noč, več dni zapored, proslavljali lep ulov!
Torej, ni treba hoditi na Havaje, pa v Brazilijo in ne vem kam daleč še, tudi doma se lahko naužiješ »adrenalinskih bomb«!	Saša Merkandel
Naše zadeve
Izolski invalidi so bili v Saredini znajo z jajci Šmarjeških toplicah
V nedeljo 18.3. v popoldanskem času nas je 47 članov Društva invalidov Izola, odpotovalo z avtobusom, ki nas je prišel iskat iz Šmarjeških Toplic na sedem dnevno ohranjanje zdravja. Spotoma se nam je pridružilo tudi 9 članov Dl Sežana , ki so z nami odpotovali na skupni oddih.
Obiskali smo tudi zelo stari cerkvi in posebej cerkev na Stari gori je znana po izredni akustiki, kar smo z nabožno pesmijo tudi preizkusili. Po ogledu cerkva smo odšli na kmečki turizem, kjer smo se veselo zavrteli ob zvokih Milanove harmonike. Na oddih v toplice je prišel tudi g. Boris Kopitar, s katerim smo se tudi
Naslednji dan po prihodu v toplice smo doživeli pravi snežni metež, ki je s snegom pokril cvetoče narcise in tulipane. Toda mi smo se veselo kopali v topli in zdravilni termalni vodi. Naši trije pogumni člani so odšli iz bazena v samih kopalkah na sneg, se kepali in z njim masirali po telesu. Tretji dan dopoldan smo se odpeljali na Otočec, kjer smo se do solz nasmejali skeču Gašperja Tiča,« Kako sem prišel na svet«. Postregli so nam tudi z dobro večerjo in cvičkom. Dobre volje smo se odpeljali nazaj v hotel.
spoprijateljili in naša Celestina ga je povabila, da nam tudi nekaj zapoje. V soboto zvečer smo imeli pravi glasbeni šou s Celestino in Borisom v duetu . Ostale ure večera pa nam je popestril g. Boris s svojimi prelepimi melodijami V nedeljo zjutraj po zajtrku smo se zadovoljni in polni lepih vtisov poslovili od osebja toplic z upanjem, da se naslednje leto zopet srečamo. Na avtobusu proti domu smo veselo prepevali domače pesmi , ob spremljavi Milanove harmonike. In tako se je zaključilo naše letošnje sedem dnevno ohranjanje zdravja.
OBVESTILO
V stiski ob hudi bolezni, umiranju in žalovanju potrebujemo sočutje in bližino.
Če ste pripravljeni priskočiti na pomoč, se lahko pridružite usposabljanju za prostovoljce Slovenskega društva HOSPIC.
Usposabljanje se pričenja v torek, 17.4.2007 ob 17,00 uri v Splošni bolnišnici Izola.
Informacije in predhodne prijave na tel. št.: 041 257 736.
In vinove(če)ritas...
Takšne in podobne misli so najbrž ušle obiskovalcem drugega večera »Glasba in vino« v Wine Baru Manzioli. Družina Žaro je tokrat v goste povabila Uroša Rojaca, mladega vinarja z Gažona. Med pokušinami je polnem baru vinskih ljubiteljev pripovedoval o vinu, pridelavi in poslu, med srebanjem izbranih kapljic pa je igral in pel trio Vladka Gojak, Claudio Chicco in Petar Popovski. Vsi prisotni, med njimi tudi nekaj bivših in sedanjih visokih občinskih uslužbencev, je bilo navdušenih, (d.g)
Športno kulturno društvo Šared je tudi letos sodelovalo na 6. razstavi Velikonočnih izdelkov in otroci, skupaj z mentorico, so iz Lucije prinesli kar osem priznanj.
Sodelovali pa so tudi na izolskem
1	sejmu Usake Ščiat z velikonočnimi s pirhi in različnimi okraski. Za dobro
2	razpoloženje je skrbel tudi harmo-I nikar Zmago, pa tudi na nacionalni g TV je bilo prostora zanje.
Iščemo svoj novi dom
Nas je 7 malih pobalinov. Rodili smo se 28. februarja, letos. Imeli smo bratca, ki je že našel svoj dom in nas zapustil. Ostali smo še trije bratci in štiri sestrice. Smo plod ljubezni med lepo belo zlato prinašalko in lepim črnim labradorcem.
Vsi smo bolj podobni očetu in smo se rodili črni, da pa mami ne bi naredili krivico imamo nekateri belo kravato ali malce pobeljene tačke. Zagotovo bomo zrastli v lepe kužke.
Ker smo plod "prepovedane" ljubezni, se bojimo da ne bomo našli svojega doma...Če si nas želite sprejeti v vaš topel dom in v zameno zato dobiti veliko mero ljubezni, vas odprtih tačk čakamo, da nas vzamete k sebi... Smo
že pripravljeni zapustiti mamico in začeti samostojno življenje. Nestrpno čakamo na Vas.
Za vse informacije, prosimo pokličite prijazno gospo Marjano na tel. 040 320 299. Z veseljem Vam bo podala vse podrobne informacije.
KRI JE ŽIVLJENJE - DARUJTE 0,5% RK IZOLA
Nov zakon o dohodnini nam kot plačevalcem davkov daje možnost, da en del dohodnine in sicer 0,5% namenimo za donacijo za splošno koristne namene. Sem spadajo tudi prispevki v humanitarne namene, zato pozivamo Izolanke in Izolane, ki so se odločili, da bodo 0,5% namenili dobrim stvarem, da na strani 6 dohodninske napovedi (zahteva za namenitev dela dohodnine) vpišete davčno številko naše organizacije, ki je 73557501 in odstotek 0,5%.
Ves zbran denar bomo porabili v humanitarne namene, med drugim tudi za zagotovitev dragocene krvi, ki jo boste potrebovali za ohranitev zdravja ali celo življenja. Za donacijo se vam vnaprej zahvaljujemo
Rdeči križ Izola
DU IZOLA, DU JAGODJE - DOBRAVA in Dl IZOLA VABILO
V PONEDELJEK 16. APRILA 2007 OB 9.30 URI BO V PROSTORIH DRUŠTVA, PLENČIČEVA 3 DELAVNICA - PREDAVANJE:
STOPIMO IZ TEME IN SI PRI KRONIČNIH IN DRUGIH OBOLENJIH POMAGAJMO S ČAJI!
Z BIOLOGINJO ERIKO FIŠER PAJK SE BOMO ODPRAVILI NABIRATI ZDRAVILNA ZELIŠČA NA KRAS , SLAVNIK, BRKINE... KDAJ?
PRIDI NA DELAVNICO PA BOŠ IZVEDEL
V spomin
Stanislav Škoda
14. 6.1943 -4.4. 1997


■LX
za vedno boš v najinih srcih sinova Boris in Slavko
Kriminalije
Kdo je koga sredi Izole?
V	policijskem sporočilu smo prebrali, da je v ponedeljek zvečer, na zadnji praznični dan, nekaj po 21.00 uri pred gostinskim lokalom v središču Izole, prišlo do prepira in pretepa v katerem je eden izmed napadalcev v pretepu uporabil nož. Pri tem je ranil 21 letnega Izolana, ki so ga s poškodbami odpeljali v izolsko bolnišnico. Po poročilih policije ta ni v življenjski nevarnosti. Storilca, 32 letnega moškega, državljana Srbije, ki začasno prebiva v Logatcu, so izolski policisti kmalu izsledili in ga povabili na izolsko postajo, kjer je dejanje priznal. Zanj bodo spisali kazensko ovadbo.
Seveda je dogodek pritegnil veliko pozornost mimoidočih, saj se je zgodil v samem središču Izole, informacije prisotnih pa dogodku dajejo tudi drugačen predznak.
Po pripovedovanju številnih prič naj bi Izolan prišel močno vinjen iz enega od lokalov v Drevoredu 1. maja. Že tam je menda v sosednjem fast food lokalu prišlo do pretepa oziroma napada na zaposlene, potem pa je prišel še do terase lokala v središču mesta in ker so ga odslovili je začel nadlegovati goste, med drugim tudi kasnejšega napadalca, ki so sicer mirno sedeli v lokalu. Končalo se je tako, kot je zapisano v policijskem sporočilu, čeprav je menda malo manjkalo, da bi pretep dobil tudi širše dimenzije. Vsekakor pa bo potek dogodkov moral ugotoviti sodnik, saj so policisti storilca kazensko ovadili.
Psi še vedno razsajajo
Občan je policistom sporočil, da je imel ponoči na svoji njivi obisk neznanih psov. Povedal je, da pogreša enega fazana.
Vozila sta se na črno
Mlajšima občanoma so policisti zasegli ukradeni kolesi s pomožnim motorjem in jih vrnili oškodovancema.
Izgubili sta se
V	dom upokoj encev so policisti pripel j ali dve njihovi varovanki, ki imata težave s spominom in sta se med sprehodom preprosto izgubili.
Odpad je zanimiv
V	preteklih dneh so policisti zasegli kar nekaj 100 kg različnih barvnih kovin, ki izvirajo iz kaznivega dejanja, ki se je zgodilo vlzoli. Vrnili sojih oškodovancu, storilca pa bodo kazensko ovadili.
Kaj pa bonton
Mlajši občan je prijavil, da je na stopnišču večstanovanjske hiše srečal starejšega občana, ki mu je v glavo vrgel dežnik. Ker ga je pri tem poškodoval, sledi obdolžilni predlog.
Brodolomcev ni bilo
Izolan je policistom sporočil, da ga je znanec obvestil o tem, da je na morju našel njegov čoln brez posadke. Manjkata vesli, vrv pa je bila prerezana.
Preveč je vžgal
Patrulja je v zgodnjih jutranjih urah pred Merkurjem opazila požar na zadnjem delu osebnega avtomobila, ki ga je lastnik poskušal spraviti v pogon. Ogenj sta policista uspešno pogasila.
TlK PRED KONCEM
V	zaporu bi kadil
Neznani storilec je vlomil v bencinski servis in tam ukradel cigarete. Kasneje so ga dobili v Simonovem zalivu in ugotovili, da je pravzaprav obsojenec, ki si je podaljšal dovoljeno odsotnost iz zapora.
Neoprenski tat
Neznani storilec, morda celo jadralec ali potapljač, je z balkona ukradel nekaj kosov oblačil iz neoprena.
Sam naj se javi
Policisti so obravnavali tudi prometno nesrečo s pobegom pri smetišču. Neznani voznik osebnega avtomobila je zaradi vožnje po sredini vozišča trčil v drugo vozilo, ki je zaradi tega zapeljalo izven vozišča. V nesreči ni bil nihče telesno poškodovan, voznika povzročiteljevega vozila pa pozivamo, da se nam oglasi preden ga obiščemo na domu.
Se Piaggio
Izolanki je neznani storilec ukradel kolo z motorjem, znamke Piaggio NRG 50 MC2, sive barve. Če kdo vidi podobno kolo z motorjem, naj obvesti policiste.
Kontrola taksijev
Pretekli teden so policisti sodelovali v poostrenem nadzoru nad prevozom oseb z javnimi prevoznimi sredstvi. Organizator je bila PP Piran v sodelovanju s policisti iz Specializirane enote za nadzor prometa, ki deluje pod okriljem Generalne policijske uprave. Ugotovljeno je nekaj kršitev voznikov taksijev. Akcijo bodo v kratkem ponovili.
PREVENTIVA:
V	okviru nadzora voznikov eno-slednih vozil (motorjev, mopedov itd.) bodo policisti v četrtek, 12. 4. 2007 sodelovali v poostrenem nadzoru enoslednih vozil. Nadzor se bo opravljal tudi na območju Izole. Posebej bodo preverjali tehnično izpravnost vozil ter uporabo čelade ter seveda vožnjo v nasprotju prometnimi pravili. Policisti PP Izola.
Zmota
Za trenutek smo pomislili, da so izolski policisti začeli pogosteje odhajati na peš patrole. Pa smo ugotovili, da gre za pomorske policiste, ki domujejo v soseščini.
ALI OGLASI
Nepremičnine
- Dvosobno stanovanje v Izoli oddam za določen čas. Tel.: 05 641 63 71
- Sobo oddam študentoma - nekadilcema. Informacije: 051 672 160
- Najamem majhno hišico na vasi. Tel.: 031 563 627
- V Izoli najamem trisobno stanovanje z balkonom, možnostjo parkirnega mesta in opremljeno.tel. 040 433 182
- V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108
- Oddamo garsonjero v Izoli (Dobrava) info. 051 428 646
- Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727
- Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346
Na Krasu kupim stanovanje, hišo ali parcelo, brez posrednika Tel. 031 406 739
Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633
Vozila /
- Dobro ohranjen avto Peugot 106 letnik 1997 prodam, tel 641 34 03
- Prodam Renault 5, 1.1993, 5v,
80.000	km, motor potreben popravila. Tel; 040 588058
- Prodam avtomobil Nexsija, letnik 96, v dobrem stanju nujno prodam. Cena po dogovoru. Prodam tudi voziček za novorojenčke. Cena po dogovoru, tel.031 232 643
-	Avto Hyundai Pony za rezervne dele prodam 031 461 077
-	Kupim rabljeni avto (Peugeot 206). Tel 05 641 34 08
Delo
- Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751
- Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650
-Nudim inštruktcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425
- Fast food VENI - Takoj zaposlimo kuharja ali pomočnika kuharja z iskušnjami ali brez. Možnost stalne zaposlitve.
- Picerija Gušt išče kandidate-ke za dostavo hrane. Pogoj : vozniško dovoljenje najmanj 5 let. Ponujamo dinamično delovno okolje in stimulativno plačilo. Prijave na tel. 031 292 400
- Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683
- Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855
- Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451
- Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211
Starejšim obolelim ter drugim, nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108
Razno
- Fitnes naprava, kvalitetna, primerna za domačo uporabo, Ket-tler Classic 100, naprodaj. Nudi veliko možnosti vadbe, potrebuje malo prostora. Pokličite na tel.: 041 724209.
- Prodam masažno tuš kabino. Nova, neodpakirana. Cena po dogovoru. tel. 031 764 316
- Še je čas, da pognojite svojo njivo. Kompostiran kozji gnoj prodam, tel. 040 342 200
- Prodam mobitel (Sony Ericsson 21010) za polovično ceno - 60.000 SIT. tel 051 245 665 ali 040 170 282
-Prodam kužke (nemške ovčarje brez rodovnika) stare 4 tedne Gsm 031 847 394
- Prodam prikolico Adria za 5 oseb in žičnato ograjo v Izoli. Ponudbe na tel: 041/786 878. Prodam tudi plastične, 1000 lit. cisterne.
- Prodam 1 mesec star bojler Ariston Shape Titanium 80 l(z garancijo). Cena po dogovoru. Tel.: 051 823 559
- Prodam 3 šivalne stroje Bagat v zelo dobrem stanju. Cena za vsakega: 100 Eur. Tel.: 041 344 280
-Prodam 300 litrski vinski sod iz nerjavečega jekla in 4-50 litrske flaškone. Tel: 05/6419348
- Prodam sušilni stroj d 63225 v garanciji še štiri leta. inf. na tel 041 227 817
- Kupim psa, nemškega ovčarja. Tel: 05 641 34 08
-Domače Istrsko olivno olje prodamo. Tel.: 041 595 707
- Podarim betonske strešnike. Zaprevoz poskrbite sami. Tel: 040/905 900 ali 05/641 41 95
Prodam skoraj novo, 2 meseca rabljeno, zakonsko posteljo za
30.000	sit. Tel.: 041 896-557
Prodam metrska hrastova drva
15.000	SIT m3, Tel.: 041 344 280
- Drva prodam. Cena: 62 Eur za kubični meter, zrežemo in pripeljemo na dom. Tel.: 041 344 280
Poslovalnica Izola
Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00
Velikonočni prazniki so nam vrnili samozavest
Nedavni velikonočni prazniki so v tve odlično obiskane, sejem starin Izolo pripeljali veliko gostov, tistih bogato založen, jadralci so imeli za več in onih za en sam dan. Pro- veter in hotelirji so napolnili sobe. menada od svetilnika do Belvederja Za povolilno načeto samozavest obje bila spet polnozasedena, priredi- čine so bili ti prazniki kot naročeni.
Sejem starin, ki ga v Izoli imenujemo Usake ščiat je bil tokrat rekorden in je zadovoljil vse, razen morda najzahtevnejših kupcev, ki pa jih verjetno niti ni bilo veliko. V glav-
S
1
nem smo namreč kupovali tisti, ki imamo radi “stare stvari in običaje”. Tudi župan Klokočovnik s soprogo se je sprehodil med stojnicami, če je tudi kaj kupil pa nismo videli.
V Istri je zdaj čas špar§1 jev. Prepričajte se, koliko dobrot znamo pripraviti z njimi.
V GUSTU
Z GUSTOM
HALO GUST 041 650 333

°*VB 886
Motohov kot