Kajetan Gantar
MORJA ŠIROKA CESTA
Znano je, da Prešeren v svojih pesmih, zlasti v raznih prispodobah, zelo rad opeva morje, čeprav ga sam nikdar ni videl. Vse take primere je zbral in analiziral dr. J. Kastelic v svoji disertaciji »Antični snovni elementi v Prešernovem Sonetnem vencu« (DiS LVI, str. 118).
Tu bi se ustavil le ob eni taki slikoviti podobi iz pesmi »Mornar«: morja široka cesta. Od kod Prešernu to?
Pri Homerju se morje večkrat primerja s cesto. Tako n. pr. se v I. spevu Iliade morje imenuje »mokre steze« ijqu yj/.sv^a, v 312). V XII. spevu Odiseje je izraz »vozeč se po cestah morja« {nÓQOig c'dog i'^aQadvmv , v. 259), v IV. spevu Odiseje pa izraz »širokocestnato morje« ißaXeaar) evQvnoQog, v. 432). V Grčiji, ki je vsa prerezana z morskimi zalivi in prelivi in ki je tudi po kopnem zaradi visokih gora le težko prehodna, je morje res skoraj edina cesta med posameznimi otoki in obalami.
Če pa je morje cesta, potem ni več daleč druga podoba, namreč da se ladja, ki drsi po morju, primerja z vozom. Tudi to podobo lahko najdemo pri Homerju, tako n. pr. v XIII. spevu Odiseje (vv. 81—84, v Sovre-tovem prevodu):
308
Ladja pa, kakor če žrebci, zapreženi v urno četverko, hkrati se v dir poženo, po polju, pod biča udarci, glave visoko dvigaje ko burja drevijo po cesti: ladjin se rilec vzpenja tako . ..
Podobno tudi v IV. spevu Odiseje vv. 708/9.
Mislim, da je lebdela ta podoba pred očmi tudi Prešernu, ko je v »Lepi Vidi« zapisal naivni, tako gladko tekoči verz: »ko je barka že po morju stekla«. Kajti v narodni pesmi tega verza ni, narodna pesem ima v vseh inačicah le: »AF ko sta od kraja odtegnila, se zjokala Vida je in rekla.« Gotovo to ni slučaj; kajti isti glagol »teči« (gr.Séeiv) se tudi sicer pri Homerju zelo pogosto uporablja v zvezi z ladjo.