Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V petek, dne 16. septembra 1927	St. 209. Posamezna številka 2 Din
Naročnina
Dnevno lz ti njo
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 2 40 Din
za Inozemstvo mesečno 35 Din nedejlskel zd o to celoletno vjugo-»lovljl S0 Din. za Inozemitlvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pelli-vi-sln mnll oglnsl po 150 In il D, večji oglasi nnd *15 mm vl&lne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrallca po IO Din O Pri veClem D narožinj popust
Izide ob 4 zjutraj
razen pondeljKo ln dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici St. 61IMI Rokopisi se ne vračalo, franki ran a pisma ne ne aprelema/o Uredništva telefon St. 2050, upravs lštva St. 2328
| Političen lisi sza slovenslci narodi
Upravi, /e vKopilar/evl ul.šl.6 * Čel<ovnl račun: C/ublfana Stev. lO.SSO tn 10.349 za Inserale, Šara/evošt. 75<>.'l, Zagreb št. 39.0U, Vraga In nuna] št. 24.797
Za Ljubljano.
Ni še teden dni minulo, ko je bila Ljubljana pozvana na volišče, in že se pripravljamo na druge volitve. Dne 11. septembra ni govorila Ljubljana, ampak je v njenem imenu govorila klika, ki je po demagogiji in nemoralnih mahinacijah dobila tistih 23 glasov, da more o sebi reči, da govori v imenu Ljublja-ne. To se v gospodarskem iu kulturnem inte resu Ljubljane in Ljubljančanov pri občinskih volitvah ne sme več dogoditi. Mislimo, da nujnosti te potrebe Ljubljančanom ne bi bilo treba posebej dokazovati.
Kaj pa je bila Ljubljana preteklih in polpreteklih časov? Ne bomo trdili, da ni v narodnem oziru bilo storjenega čisto nič vsaj 7 preteklosti. Toda v gospodarskem, posebno pa v kulturnem in socialnem pogledu je Ljubljana bila deležna silno majhnega napredka, dokler ni prišla na krmilo Zveza delovnega ljudstva, katera je ravno v SLS imela svoje hrbtišče in temelj. Tedaj šele se je začel razmah, ustvarjali so se načrti in se izvrševali z velikopoteznostjo mladih in neizrabljenih sil v korist Ljubljane in Ljubljančanov. Tedaj šele — in to je morda poglavitno pri vsem stremljenju — je Ljubljana končno enkrat prišla v sklad 7. mišljenjem in čustvovanjem ostalega slovenskega ljudstva. Tedaj je Ljubljana v resnici postala ne le glava, ampak tudi srce Slovenije in njenega prebivalstva. S tem je Ljubljana dobila moralni kapital, ki ji je za njen nadaljnji napredek ne obhodno potreben.
Komaj pa je bilo delo dobro zastavljeno, je prišla znana nesrečna roka ter nadaljevanje tega započetega velikopoteznega deta kratkomalo z brutalno silo onemogočila. Nastopila je doba gerentov, ki je za Ljubljano pomenila tisto, kot za stari Egipt doba sedmih suhih let. Občinska gospodarska politika ie bila v znamenju sedmih suhih krav. In ta doba je tik za nami ter se je še vsi dobro spominjamo. Ne rečemo, da bi nekateri od tedanjih vodilnih gospodov ne bili imeli volje, delati dobro, toda trdimo, da je sistem ge-rentstva, vzdrževan na ljubljanskem magistratu, bil Ljubljani v gospodarsko in socialno zlo. Toda tudi to žalostno dobo je Ljubljana prestala. Gerentstvo je minilo, ne po zaslugi tistih, ki so gerentstvo postavili, ampak po zaslugi onih, ki so se postavili v bran režimu, čegar nositeljica je bila SDS in znana njena nesrečna roka.
Danes vlada Ljubljano vladni komisar, čegar naloga je bila, spraviti v red občinsko gospodarstvo ter vse pripraviti za občinske volitve, katere naj ljudstvu zopet dajo pravico, odločevanja na ljubljanskem magistratu.
Vse, kar sedaj izvršuje iu dela vladni komisar na mestnem magistratu, je spočeto že v načrtih in predpripravah bivše Zveze delovnega ljudstva.
Življenjski problem Ljubljane iu Ljubljančanov je stanovanjsko vprašanje. V sredo smo brali v listih uradno obvestilo mestnega komisarja, da bo v kratkem času na razpolago v Ljubljani blizu 400 novih stanovanj, kar pomeni izdatno olajšanje stanovanjske bede, ki je za Ljubljeno in vse Slovence sedaj ne le kulturna sramota, ampak ludi moralna in narodna škoda. Vse to se izvršuje in dela po principih ugotovljenih v Zvezi delovnega ljudstva. In io v kratkem času! Ko bi bila stranke SDS, ki je s svojimi gerenti v preteklih letih imela v Ljubljani absolutno moč, imela v teku 2—3 let saj polovico te volje in ljubezni do ustvarjajočega dela v korist trpečih, bi danes ne bilo več tiste bede, katero sedaj vidimo za vsakim vogalom in občutimo povsod. Dejstvo je, da se je za omiljenje te največje socialne bede sedanjega časa pod demokratskimi gerenti tako malo storilo, kakor poprej še nikdar ne. In kar se je slorilo, se je storilo vse pod vtisom predlogov in idej, ki so ostale na magistratu iz časa Zveze delovnega ljudstva.
Tega pa, kar je zagrešila SDS, ko je raiz-gnala od ljudstva izvoljeni obč. zastop in ga nadomestila z gerentstvom, no more popraviti noben, še tako dober komisar. Zato se je SLS potegovala, da se v Ljubljani razpišejo obč. volitve. Te so sedaj razpisane. Drugi mesec bo Ljubljana po tolikih ietih zopet dobila svoj izvoljeni občinski odbor. Sedaj je zopot odvisno od Ljubljančanov samih, kako naj se nadaljuje delo, započeto po Zveza delovnega ljudstva,
Ljubljančani bodo imeli voliti med dvema alternativama: ali SDS, ki pomeni v gospodarstvu dolxi sedem suhih krav, aitt SLS, ki pomeni pošteno in pozitivno gospodarsko dok).
Vlada se rekonstruira.
Blejski sporazum se mora izvršiti.
Davidovič tipa semintja.
ČE DAVIDOVIČ NE
MARINKOVIČ, KUMANUDI, SPAHO PROTI DAVIDOVIČU.
ODNEHA, BO MORAL V OPOZICIJO,
Davidovič se izloči?
SESTANKI MED DAVIDOVIČEM, RADIČEVCI IN PRIBIČEVIČEVCI. — DR. ŽERJAV IN DR. KRAMER IŠČETA PRIKLJUČKA K DAVIDOVIČU. — DAVIDOVIČ SAMO ŠTUDIRA
POLOŽAJ.
Velja Vukičevič gospodar položaja.
OPOZICIJA SE POČASI ZBIRA.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Ne samo radi prihoda kralja, ampak tudi, ker so posamezne politične skupine same od sebe podvzcle različne korake, je bil danes političen dan j izredno živahen.
V	prvi vrsti je vzbudilo veliko senzacijo »Vreme«, ki je, kakor znano, Ninčičev list. »Vreme« očita Davidoviču, da je v volivnem govoru v hotelu »Imperial« pozval demokratsko mladino, da se v svojem delu obrača samo na levo. S tem da jc Davidovič hotel dati razvoju povsem drugačno smer od dosedanje in kakor jo hočejo Marinkovič in njegovi tovariši, ni pa s tem hotel napovedati boja samo Vuki-čeviču, ampak celotnemu sedanjemu režimu, katerega predstavitelji so tudi demokratski ministri. S tem se je Davidovič izključil iz vseh kombinacij in sestav vlade. S takim ravnanjem se more postaviti le na čelo kakšne opozicije, ki radi svoje ekstremnosti ni mogla dobiti oblasti v roke.
Ta pisava »Vremena« je predvsem zadela samostojne demokrate. Pribičevič sc je nepričakovano postavil za advokata Davidoviču. Kar se tiče Davidoviča, smo zvedeli iz prvega vira sledeče:
Davidovič ni storil nobenih določnih korakov, ampak samo premotriva položaj. Glede načelne strankine politike mu je vedno pred očmi vprašanje, ali se bo naša državna politika razvijala kot dosedaj pod vodstvom radikalne stranke, ali je to absolutno nujno, ali pa je mogoč kak drug blok. Ker bi pa bil ta blok po politični barvi tako razncličen, da je teijko misliti na njegovo sestavo, axpak bolj na uspešno delo vlade, kakoršna je v bistvu sedaj, študira Davidovič, ali bi se mogel sestaviti tej vladi vsaj gotov gospodarski temelj.
Ti Davidovičevi vidiki so le teoretični in sploh nikakor ne gredo neposredno proti vladi. Davidovič gre le proti Vukičevičevi osebi in mu očita, da druge voditelje omalovažuje. Če bo šel Velja, meni Davidovič, da bo prenehal boj proti načelnikom posameznih skupin.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Višek dneva so bile avdience na dvoru. Prvi je bil Vukičevič ob 12. Na dvoru je ostal čez 1 uro. Časnikarjem je pri odhodu izjavil, da gre za podpis ukaza, s katerim se postavlja za namestnika ministru za gozdarstvo in rudarstvo Kumanu-diju, ki odpotuje v Ženevo kot šef delegacije, ker se je Marinkovič povrnil. Kot Kumanudijev namestnik sc imenuje Ilija Šumenkovvič.
Brezdvomno je, da se g. Vukičevič ni hotel natančno izraziti, da je kralju najprej poročal o volitvah in položaju.
Nato sta bila v avdienci dr. Ninko Peric in dr. Kosta Kumanudi, Popoldne od 4 do 7 sta bila zopet v avdienci Velja Vuldčevič in Marinkovič. Marinkovič je ostal v avdienci še po Vukičevičevom odhodu, ki je ob četrt na 8 zapustil dvor.
Kakor smo zvedeli, sta oba načelnika strank natančno poročala kralju o volivnem izidu in o položaju, ki je nastal, v splošnem, potem pa o položaju v vladi. Stavila sta mu prve svoje predloge. Marinkovič je podal poročilo o delu dclegacije v Ženevi in o razgovorih z angleškim poslanikom Kenardom.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) V Davidovičevi demokratski stranki se zlasti komentira oster nastop Kumanudija proti Davidoviču. Kumanudi se ne zavzema samo za obstoj sedanje vlade, ampak tudi za rekonstrukcijo v smislu blejskega sporazuma. Zelo značilno je, da sc napovedani sestanek ob 4 med Marinkovičcm in Davidovičem ni vršil, ampak da je šel Marinkovič najpreje na dvor, da kralju poda svoje mišljenje in od njega dobi gotove smernice.
V	demokratski zajcdnici se napeto pričakuje prihod dr. Spahe.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes dopoldne so se sestali Davidovič, radičevca Avgust Ko-
šutič in Stano Šibenik, Sestanek se je vršil v demokratskem klubu. 0 sestanku so vsi trije molčali, vendar smo naknadno zvedeli, da so radičevci stavili za bazo pogajanj sledeče: »demokracija, človcčanstvo, pravilnost razmer med narodom in oblastjo, priznanje, da izvila vsa oblast iz ljudstva, pravilno razmerje med stanovi in iskrenost v državni politiki«. — Po sestanku z drugim voditeljem demokratske stranke Ma.rinkovičem sta oba radičevca z večernim vlakom odpotovala v Zagreb, da poročata Radiču o političnem položaju.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Voja Marinkovič se je danes v demokratskem klubu razgovarjal s Košutičem.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes je Veljo Vukičeviča obiskala številna deputacijr. radikalov iz cele države. Posebno številna jc bila deputacija iz Vojvodine. Vukičevič jc bil optimističen in je podčrtaval gospodarsko vladno delo in njeno akcijo, da vsi radikali krepko primejo za delo.
r Belgrad, 15. sept. (I»v.) Danes je obiskal ministrskega predsednika dr. Šefkija Benmen. Nato se jc Bchmen razgovarjal s Pribičevičem.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Včeraj sta sc posredno sestala Davidovič in Pribičevič. Danes se je sestanek ponovil. V to svrho sta dospela v Belgrad dr. Gregor Žerjav in dr. Kramer. Žerjav jc izjavil sledeče: »Vsi tisti, katerim so pokradeni mandati, imajo pravico, da mislijo, kak6 se bodo sporazumeli in kakšne sankcije so potrebne.«
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Po Marinkovi-čevem prihodu v Belgrad se v Marinkovi-čevem delu demokratske stranke vedno živahnejše komentira njegovo stališče glede demokratske zajednice in vlade. Kakor smo podčrtali, je Spaho kot drugi šel v skupini demokratske zajednice trdno na Marinlcovičevi strani zlasti raditega, ker je Spaho mnenja, da jc Marinkovičcva zasluga, da je demokratska zajednica v vladi in da je dobil muslimanski živelj veliko število mandatov, tako da lahko sedaj razpolaga demokratska zajednica z 79 poslanci. Kakor Marinkovič, tako tudi Spaho hoče nespremenjeni status quo.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Značilna je izjava, katero je dal vašemu dopisniku neki radikalni minister. Izjava se glasi:
Mi imamo svoj program, katerega smo razložili že v svojem znanem pismu kralju 16. junija. S tem programom smo agitirali tudi za časa volitev. Na tem programu smo sprejeli volitve. Sedaj vidimo, da je ljudstvo naš program odobrilo. Obljube, katere smo dali, so se torej spolnile. Dobili smo večino. Radikalno stranko smo očistili tistih žtvljev, ki so bili tako državi kot radikalnemu delu v kvar. Četudi jih nismo izčistili popolnoma, smo jih vendar le zadostno. Notranje razmere v demokratskem klubu smatramo kot njihove notranje razmere. Toda mi imamo priznanje demokratskega ministra v vladi, da bodo svoje zadeve uredili in omogočili nadaljnje delo. Predvsem je tu dr. Korošec s svojimi 21 poslanci. Radi njega se mora izvesti blejski sporazum in priti do rekonstrukcij in ničesar več. Program se nadaljuje. Ta program vlade je Vukičevičev program.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Ljuba Davidovič se je sestal z M. Trifkovičsm, dr. Antcm Trumbičem in zemljoradnikom Joco Jovano-vičem, s katerim je dolgo časa konfcriral.
č Zagreb, 15. sept. (Izv.) Dr. Trumbič je odpotoval v Belgrad I v Zagrebu sc govori, da je njegovo potovanje v zvezi s snovanjem opozicijskega bloka.
r Belgrad, 15. sept (Izv.) Danes je odpotoval v Ženevo minister dr. Kosta Kumanudi, da kot šef naše delegacije nadomesluje zunanjega ministra Mairiokoviča,
Usoden potek zasedanja Društva narodov.
Sojo plenuma Društva narodov. — Volitev nestalnih članov sveta. — Izvoljeni so delegati Kube, Finske in Kanade. — Seje plenuma od gode no za negotov čas. - Jugoslavija in Češkoslovaška ostaneta članici pripravljalno raiorožitvene komisije?
v Ženeva, 15. septembra. (Izv.) Popoldne ob 18 je predsednik Guani otvoril sejo Društva narod ^ za volitev treh nestalnih članov sveta Društva narodov. Dvorana in galerije so bile vse zasedene. Vsi voditelji velikih delegacij so bili prisotni. Volitev se je izvršila brzo. Posamezni člani so bili po abecednem redu pozvani k volitvi, ki je trajala komaj 5 do 6 minut. Predsednik je po volitvi ugotovil, da so bili izvoljeni: Kuba 6 43, Finska s 33 in Kanada s 26 glasovi. Kazen tega je Portugalska dobila 16, Gršika pa 13 glasov, več glasov pa je bilo razcepljenih. Število upravičonih volivcev je 49, absolutna večina 25. Po volitvi je izjavil perzijski delegat, da volitve ni hotel še bolj komphcirati, da pa mora ugotoviti, da so tudi sodaj v svetu zastopane le ameriška in evropska kultura. Pridržuje si, da bo pri prihodnji volitvi predlagal kandidaturo predstavnika azijske kulture.
Nato je bila seja zaključena in odgodena za negotov čas. Vsled izstopa Češkoslovaško in Belgije iz sveta zgubita ti dve državi tudi članstvo v stalni vojaški komisiji in kar jc posebno važno, v pripravljalni rasorožitveni komisiji, katero varnost postaja vsak dan večja. Pričakuje se pa, da bo svet pozval obe državi, da navzlic temu ostaneta članici te komisije. Belgija je radi toga zelo razočarana, ker je kot največja vojna žrtev izgubila članstvo, dočim ima Nemčija v svetu svoj stalni sedež.
Demonli Poškcgn lista o Rcncšcvcm predlogu,
v Praga, 15. septembra. (Izv.) Poročilo o predlogu dr. Beneša v Ženevi gledo skupnega koraka Male antante proti akciji Rolhei mera, katerega je dr. Marinkovič odklonil, se v listu »Narodno Oslobodzeuk, ki sloji blizu dr. Be-nešu, demantira. Češkoslovaška vlada ni smatrala za potrebno, niti sama zase nastopiti službeno proti akciji privatnega politika; zato je iluzorično misliti, da bi taka akcija mogla biti povod za nastop Male antante. Javno mnenje vseh držav Male antante je soglasno odklonilo mažarofilsko delovanje lorda Rother-mera, in to zadostuje. Kaka akcija vlad bi bila odveč.
Bolgarija in Grčija proti podaljšanju mandata
švedsko častniške kontrolne komisije.
v Sofija, 15. septembra. (Izv.) »Zora« poroča iz Ženeve: Bolgarski in grški minister za zunanje stvari sla se zedinila, da ne dopustita, da se podaljša doba mandata, ki ga ima do meseca novembra t. 1. švedska oficirska kontrolna komisija na grško-bolgarski meji. Ta kontrolna komisija je bila postavljena na grško zahtevo vsled svoječasnega konflikta pri Petriču, da bi se preprečili nadaljnji obmejni incidenti.
Belgija mora izstopiti iz Sveta,
v Ženeva, 15. septembra. (Izv.) Belgijski predlog v stvari dopustnosti zopetue izvolitve, ki je prišel danes v plenarni seji na glasovanje, ni t il potrebne dvetreijinske večine. Od 48 glasov je belgijski predlog dobil mesto 32 samo 29 glasov. Belgijski član mora torej izstopiti iz sveta, kar je izzvalo presenečenje, ker se je z gotovosljo računalo na to, da bo predlog glele zopeine izvolitve sprejet. Takoj nat- je . andervekle izjavil, da je ta rezultat le posledica načela, da se mora glede članstva izvesti sistem turnusa, čemur je sledilo živahno odobravanje.
Seja sveta Društva narodov. — Posvetovanja o sporu radi grško križarke. — Komite za proučitev vprašanja kompetcncc sveta. — Prihod-■ja seja Društva narodov v soboto. Na dnevni
red pride madjarsko-romunski spor.
v Ženeva, 15. septembra. (Izv.) Na današnji 146. seji Društva narodov so se posvetovali o sporu radi grške križarke >SaIamls-r. Svet je sklenil, da se imenuje komite dveh članov, ki naj pred vsem proučita vprašanje kompetence sveta. V ta komite sta bila imenovana Italijan Scialoia in Japonec Adači. — Nato se je predsednik poslovil od odhajajočih članov Vandorvrddeja, dr. Reneš« in (J^rera iz San Salvadora. S tem jo bil dnevni red izčrpan. Prihodnja seja bo v soboto. Na dnevnem
redu jc med drugim madžarsko-romunski
spor.
Francoska delegacija bo predložila poseben
razorožitven načrt. — Govora angleškega in nemškega delegata se odklanjata, v Pariz, 15. septembra. (Izv.) Pariški listi poročajo soglasno iz Žeueve, da namerava francoska delegacija predlagati v razorožitveni komisiji predlog, da se ustvari zveza med sedanjo debato in uspehom pripravljalne razorožitvene konference. »Matin« piše poleg tega, da bo francoska delegacija predložila zelo obsežen razorožitveni načrt, ki ima za podlago iikcijo, da je vprašanje varnosti že rešeno s tem, da je splošno vsem ustreženo, da pa ravno radi te fikcije pride še le potem v veljavo, če stopi v veljavo ženevski protokol iz L 1924. Po tej objavi francoskih namenov je razumljiveje, zakaj je bil ves francoski tisk
v London, 15. septembra. (Izv.) Diplomatski zastopnik »Daily Telegrapha« poroča, da se smatra v angleških diplomatskih krogih, da je možno, dasi doslej ni oficielnega potrdila, da se bo Chamberlain na svojem sredozemskem potovanju sestal z Mussolinijem, ki pa ne bo imel oficielnega spremstva in tudi ne državnih dokumentov. Zato se ne bodo mogle vršiti razprave o posebnih vprašanjih, temveč se bo na sestanku le splošno izmenjavalo mnenje o takih mednarodnih vprašanjih, ki so za obe državi posebnega interesa ali ki dajejo povod za posebne brige. Vsi angleško-itali-
Med številnimi političnimi sestanki, ki so se zadnje dni vršili v Ženevi, je za nas zlasti važen razgovor, ki sta ga imela angleški zunanji minister Chamberlain in delegat fašistovske Italije Grandi. Včerajšnji ženevski listi poročajo, da jc ob tej priliki angleški zunanji minister interveniral pri italijanskem delegatu v tem smislu, da bi se čim boljše uredilo razmerje med Italijo in našo državo. Marinkovič je imel ako smemo verjeti časopisnim vestem, v resnici z italijanskim delegatom več sestankov, ki so se vršili na to angleško intervencijo. Naš rimski poslanik Rakič je sicer dementiral vest o sestanku med našim in italijanskim delegatom, ni pa niti potrdil niti dementiral možnosti, da je Chamberlain interveniral pri Gran-diju, da bi sc čim hitreje uredilo razmerje med Italijo in Jugoslavijo potom direktnih pogajanj.
V pariških političnih krogih se naglaša, da je Cahmbcrlain na omenjenem sestanku vendarle govoril o italijansko-jugoslovanskem razmerju. Kot posledica teh razgovorov se navaja sestanek med Grandijem in našim rimskim poslanikom Rakičem, na katerem sta se oba politika baje načelno sporazumela v albanskem vprašanju. Posebno se poudarja vest, da italijanski delegat tudi te prilike ni opustil, da ne bi se pritoževal nad Jugoslavijo, zakaj še
Kraljevska dvojica v Belgradu.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Dopoldne se je vrnila v Belgrad kraljevska dvojica z vsem spremstvom. Na kolodvoru so ju sprejele uradne osebnosti. Nato se je kralj odpeljal v dvor. Ostale počitnice bo preživel, kakor smo poročali, v Topoli.
Dve važni avdijenci pri Marirtkoviču.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes sta obiskala zunanjega ministra angleški poslanik Kenard in avstrijski poslanik Hoffmger. Značilno je, da se je zlasti avstrijski poslanik zadržal pri zunanjem ministru nad eno uro.
GIBANJE PAŠ1ČEVCEV.
r Belgrad, 15. sept. (Izv.) Danes so pašičevci na čast Nastasu Petroviču priredili v Ja» godini banket. Iz Belgrada je odpotovala v Ja-godino pašičevska deputacija. Pašičevci pričakujejo, da ix> Nastas Petrovič ob priliki tega banketa imel velik političen govor in se dotaknil zadeve neizvolitve Marica Trifkoviča.
r Belgrad, 15. sept (Izv.) V radikalnem klubu se je danes pojavila posredovalna osebnost Ilije Mihajloviča, o katerem vsi mislijo, da bo najprimernejša osebnost v slučaju morebitnih sporov med Vukičevičem in pe-šičevci.
SKLICA N.1E SEJE KLUBA HSS.
I Zagreb, 15. sept. (Izv.) Za 22. t m. je sklicana seja poslanskega kluba HSS. Na tej seji, katere se bodo vdeležili vsi novoizvoljeni poslanci HSS, se bo govorilo o političnem položaju in o delovanju Radičeve stranke v parlamentu.
Peftegrinetti v Rimu.
ž Rim, 15. sept (zv.) V Rimu se nahaja papeški nuncij msgr Pellegrinetti, da vati kansko tajništvo informira o pogajanjih zu konkordat s kraljevino SHS. Po informacijah je položaj ugoden. Odnošaji med Vatikanom
lako kritičen napram včerajšnji debati v razorožitveni komisiji; govor angleškega delegata lord« Onslovva se v najostrejših besedah odklanja kot brutalno, cinično zanikanje vseh ženevskih prizadevanj- Še ostreje se odklanja govor nemSkega delegata grofa Bernsdorfa kot tendenciozen in hudoben.
REZULTAT POGAJANJ STRESEMAN — BRATIANU. v Bukarešt, 15. sept. (Izv.) Poročevalec lista >Politika« poroča iz Ženeve, da je Nemčija vsled razgovorov romunskega finančnega ministra Bratianuja z dr. Stresemanom sklenila poslati v Bukarešt delegacijo, ki naj skupno z romunsko vlado prouči nemško-romun-ske diference. Verjetno je, da bo romunski finančni minister po vrnitvi iz Ženeve odšel v Berlin.
janski problemi pa so bili v zadnjih dveh letih zadovoljivo rešeni ter se med Rimom in Londonom ne more razpravljati o nikakih diferencah več. Na drugi strani bosta morda Chamberlain in Mussolini porabila priliko, da še enkrat ugotovita soglasnost angleških in italijanskih nazorov glede prvotnega poljskega predloga o ženevskem protokolu in stališča Anglije in Italije glede lokarnskih garancij. Morda se bosta dotaknila tudi tanger-skega vprašanja in potrebe, da se to vprašanje reši potom sklicanja štirih velesil.
dosedaj ni ratificirala nettunskih konvencij.
Pariški listi opozarjajo zlasti na dejstvo, da sta se v Ženevi močno zbližali Italija in Anglija. Vedo poročati tudi o sestanku med Chamberlainom in Mussolinijem, ki bi se imel vršiti v kratkem v nekem kopališču ob Sredozemskem morju. Ta sestanek, pravijo poročila pariških listov, bo razmerje med Anglijo in Italijo še bolj učvrstil.
V nasprotju z gornjimi vestmi je omeniti incident, ki nc govori za zbližanje med Italijo in Jugoslavijo. Italija ie namreč nastopila v Ženevi za znižanje proračuna oddelka za narodne manjšine. Proti tej nameri so odločno nastopili zastopniki Avstrije, Nemčije, Irske in Jugoslavije. Za našo delegacijo jc nastopil prof. Pitamic, ki je podal daljšo izjavo, v kateri opozarja na položaj slovanske manjšine v Italiji in zahteva, naj Društvo narodov posveti zatiranju narodnih manjšin v Italiji še večjo pozornost. Italija je s svojim predlogom propadla.
Zahteve italijanskega časopisja, da je sprejetje nettunskih konvencij pogoj za ugodno rešitev albanskega vprašanja, so izzvale zlasti v angleških in francoskih diplomatskih krogih nerazpoloženje, zlasti, ker je tudi nastop Italije v Ženevi pokazal, da ne dela iskreno za mir na Balkanu.
in Srbijo so se uredili s konkordatom 1. 1914. Po svetovni vojni pa se je Srbija povečala v veliko jugoslovansko državo, ld zahteva novo ureditev odnošajev med Vatikanom in Jugoslavijo, ker je v novi državi več čisto katoliških provinc. V dobro poučenih krogih se izjavlja, da pogajanja hitro napredujejo, ker lajša razgovore konkordat, ki je bil leta 1914. sklenjen med Vatikanom in Srbijo.
BOKANOVSKI POTUJE V PRAGO.
v Praga, 15. sept (Izv.) Francoski trgovinski minister Bakanovski prispe 24. t. m. z letalom v Prago in bo obiskal praški velesejem. Takrat bodo govorili tudi o reviziji fran-cosko-češkoslovaške trgovinske pogodbe.
MASARYK NA ODDIHU.
v Praga, 15. sept. (Izv.) Prezident Masa-ryk je odšel za delj časa na bivanje v Topol-čane.
NEWYORŠKI ŽUPAN V PARIZU.
v Pariz, 15. dec. (Izv.) Ne\vyorški župaa Walker je bil danes slovesno sprejet v pariški mestni hiši. Nato je obiskal Nungesserjevo mater ter ji izročil darilo 1 milijon franko«" kot prostovoljno zbirko v Newyorku.
BR00CK IN SHLEE NE SMETA ODLETETI IZ JAPONSKE.
v Tokio, 16. sept. (Izv.) Japonsko pomorsko ministrstvo je letalcema Broocku ln Shleeju prepovedalo nadaljnji polet preko Pacifika Brez dvoma se bojijo,, da ne bi letalca preletela 1. 1921. tajno utrjenih Bonin-skih otokov. Letalca bosta nadaljevala potovanje sparnikom.
HOTEL V FRANCOVIH VARIIl POGOREL.
v Praga, 15. sept. (Izv.) Hotel »Imperia.« v Francovih varih, ki je eden izmed najlepših hotelov v tem zdravilišču, je uničil požar. Požar je nastal kmalu popoldne in se vedno bolj širil. Od vseh strani prihaja požarna bramba. ki pa je napram ognju brez moči. Sreča je, da stoji hotel sredi parka, tako da sosedna poslopja niso ogrožena. Drugo in tretje nadstropje je popolnoma zgorelo. Človeških žrtev ni bilo.
Kedaj vstopi SLS v vlado?
Belgrajska »Politika« od 15. t. m. na prvi strani prinaša dolgo poročilo o političnem položaju. V tem poročilu se glasi med drugim:
»V vladnih krogih trdijo, da vladi ni treba podati ostavke. Sedaj gre le ia rekonstrukcijo vlade in za to, da pride v vlado stranka dr. Korošca. Da reši to vprašanje, vlada čaka na kraljev povratek.
Javnost pričakuje, da g. Vukičevič poda ostavko, da bi tako krona mogla presoditi položaj ter na temelju novega položaja, danega po volitvah, izreči odločitev. Toda radikalni del vlade ni tega mišljenja. Radikalni ministri mislijo, da je vlada ila na volitve z delovnim programom, ki je zanj dobila odobritev in soglasnost krone. Sedaj je bilo treba, da se še ljudstvo izreče za ta program. Ljudstvo se je izreklo, ker je vladi dalo potrebno večino, da ta delovni program izvede. Zato sedaj vlada nima potrebe, podajati ostavko, ampak je dolžna, da gre takoj na delo ter izvrši obljube, ki jih je dala kralju in ljudstvu. In vlada je že na svoji prvi seji šla na delo, jemajoč v pretres proračun za 1. 1928-29.
Samo zato, da bi se program dela, la stoji pred vlado, čim uspešneje izvršil, je potrebno, da se izvrši rekonstrukcija vlade. Do rekonstrukcije mora priti že zaradi novih zahtev demokratske zajednice. In to se bo zgodilo v najkrajšem času. Istočasno se bo izvršil vstop dr. Korošca v vlado.
Včeraj so radikalni ministri pretresali vprašanje vstopa stranke dr. Korošca v vlado. Radikalni ministri smatrajo, da je to vprašanje rešeno s takozvanim »blejskim sporazumom« ki se bo sedaj uresničil. Kedaj pa bo dr. Korošec vstopil v vlado, še ni točno znano. Reklo se je, da ni povoda, da bi se hitelo, toda se tudi ne bo zavlačevalo. Ko se kralj vrne, se bo rešilo vprašanje vstopa dr. Korošca v vlado.
Kakor hitro je bilo govora o rekonstrukciji vlade, se je iz demokratskih vrst naglašalo, da morajo ob rekonstrukciji demokrati dobiti več in močnejših portfeljev, ker se je število njihovih poslancev povečalo. Radikali pa odgovarjajo, da so demokrati, ko so šli v vlado, že itak dobili večje število portfeljev, kakor jim jih je šlo. Zato sedaj ob rekonstrukciji nimajo dobiti nič več. Kar pa se tiče kvalitete portfeljev, o tem more biti govora.
0 priliki rekonstrukcije bo vstopila v vlado stranka dr. Korošca z dvema portleljema. Ta dva porlfelja bosta dana na račun radikalnih ministrov. Kdo od sedanjih ministrov pa bo padel iz vlade, se še ni moglo izvedeti.«
Na koncu ugotavlja list, da se živo dela na tem, da se ohrani edinost radikalnega kluba. Na tem dela posebno poslanec Ilija Mihaj-lovič, bivši podpredsednik rad. kluba.
Vladni radikal proti gospodu Davidoviču.
Četrtkova »Politika« pod gornjim naslovom poroča:
»Zanimivo je, da radikali, ki so blizu vladi, z nezaupanjem gledajo na nekatere radikale (N. Petrovič, dr. Kojič itd. op. ur.) kakor tudi na g. Davidoviča in njegove najbližje prijatelje. Radi tega so mnenja, da bi bilo najboljše, da bi se ti možje takoj odstranili iz vladne večine, da bi se vlada že vnaprej oprostila pretresljajev, do katerih bi moglo priti radi teh ljudi. G. Davidovič kakor tudi nekateri radikali, ki so bili izvoljeni pri teh volitvah, bi ne bili prav nič nevarni v opoziciji, medtem ko bi njihov obstanek v vladni večini bil stalen vir nevarnosti za ne-zaželjene pretresljaje.
V to, da bi se ustanovil nekak blok demokracije, ki bi mu načeloval g. Davidovič, vladni radikali ne verjamejo. Če pa bi tudi prišlo do tega, bi ta blok nikdar ne imel toliko poslancev, da bi mogel sestaviti vlado.«
„Mir" o vprašanju zbiažania med SHS in Bolgarijo.
»Mir«, glasilo bolgarskega zunanjega ministra, Iti večkrat piše o vprašanju zbližanja med jugoslovanskimi narodi, prinaša uvodnik pod naslovom > Zbližanje Bolgarije in Srbije«, v katerem odgovarja na izjave Ljube Davidoviča. Pivi pogoj za zbližanje med Bolgarijo in Srfbijo, pravi »Mir«, je sledeči: »O Makedoniji ne sme bili govora. Od Bolgarije se zahteva, da se izjavi, da za njo ne eksi-stira več. Makedonija, ampak Južna Srbija. Malo čudno je, da se od Bolgarije zahteva izjava, ld bi bila na škodo Makedoncem. Toda vprašanje ne obstoji v tem, da Bolgarija prizna »Južno Srbijo«, ampak gre za to, če jo lK>do priznali Makedonci sami. Naj g. Davidovič in ostali srbski državniki ne zahtevajo takega priznanja samo od Makedoncev, ki žive v »Južni Srbija« pod režimom, ki je hujši od turškega, temveč naj tako priznanje iz-poslujejo tudi od onih sto in sto Makedoncev, ki žive v tujini.«
Dalje opozarja Abrašev v svojem članku v »Mini« tudi na knjigo podpolkovnika Voj. č. Kostiča »Sto treba kao vojnik da znam«, v kateri trdi, da živo tudi v Bolgariji Srbi, ki čakajo osvobojen ja. Abrašev je v vprašanju Združene Bolgarije in Srbije velik pesimist in poudarja, da je potrebna, ako hočemo
priti do prijateljskega razmerja, ki ga bo nar rekovala ljubezen, ne samo volja enega, anu pak volja obeh prizadetih.
Kongres angleških Trade-unionov.
Angleške strokovne organizacije in pa delavstvo, ki je včlanjeno delno v delavski stranki in v Trade - Unionu, je stopilo pred popolnoma novo alternativo. To delavsko gibanje, ki ga je precej razrvala kritična premogovna kriza lanskega leta, je zašlo v naj-, novejši dobi na povsem druga pota, kakor se je to pričakovalo, zlasti pa kakor so pričakovali amsterdamski socialisti, ali pa komu-, nisti v Moskvi. Ta nenaden in nepričakovan preokret nam dokazuje kongres angleških Trade-Unionov v Edinburgu, ki zboruje baš te dni.
Čitatelji se morda še spominjajo tistih naših poročil o delavskem gibanju na Angl&^ škem, katere smo objavili še pred in po znanem lanskoletnem štrajku angleških premogarjev. Tedaj so se angleški rudarji odločili za levo boljševiško orientacijo, ker so od te strani pričakovali rešitve iz neznosnega stanja, v katerega jih je potisnila naraščajoča ekonomska kriza na Angleškem. Ali razočaranje angleškega delavstva je vsled neuspehov s sovjeti postalo tako veliko, da so se angleški delavci na kongresu v Edinburgu odločili za povsem drugo strokovno politiko, od katere pričakujejo vsaj nekaj pozitivnih uspehov.
Edinburški kongres angl. Trade-Unionov se je odločno postavil proti komunistom in z ogromno večino (razmerje 2,551.000 proti 620 tisoč) glasov sprejel predlog, da se ukinejo prijateljski odnošaji med angleškimi in ruskimi (sovjetskimi) strokovnimi organizacijami in si-, cer tako dolgo, dokler bo sovjetska Rusija imela tako politiko, kot jo ima sedaj. Glaso-. vanja so se vsled nesoglasij med delegati vzdržali samo rudarji, edino železničarji so bili odločno proti predlogu.
Predlog predsedstva Trade-Unionov glede ukinitve odnošajev s sovjeti je zagovarjal tajnik kongresa William Citrine. V svojem govoru je poudaril, da se je centralni svet uveril, da je nemogoče vsako vzajemno delo med ruskimi in britanskimi Trade-Unioni. Anglo-ruski ko* mite je v današnjih razmerah in prilikah nemogoč. Kar nas deli, je — različno mnenje in pojmovanje o nalogah in dolžnostih anglo ruskega komi teta. Spoznali smo, da te raz-, like niso majhne, temveč mnogo globje, kot je to na prvi pogled misliti. Prva razlika je v —, ruskem revolucionarnem pojmovanju strokovnega gibanja, kajti izkušnje ruskih strokovnih organizacij so povsem različne od onih delava skih organizacij v ostali Evropi. Ruski boljšem viki ne smejo misliti, da je Rusija tista, ki' bo odrešila — delavski razred. Oni so si ustvarili popolnoma novo (komunistično) internacionalo, a šli so z nami v anglo-ruski odbor samo zato, da potom njega diktirajo svojo politiko ostalemu svetu.
Druga razlika med angleškimi in ruskimi strokovnimi organizacijami leži v stremljenju angleških strokovnih organizacij, ki žele, da stopijo v ozek stik tudi ruske strokovne organizacije z amsterdamsko internacionalo in da se kasneje tudi tej internacionali pridružijo.
Tretja razlika pa obstoji v metodah, zlasti v metodah medsebojnega občevanja. »Nismo za vedno zaprli naša vrata,« je dejal končno tajnik kongresa, »ali izjaviti moram, da v teh razmerah ne moremo iti naprej.«
Značilno je vsekakor tudi dejstvo, da je v generalnem svetu kongresa popolno soglasje med delegati, glede ukinitve odnošajev z ruskimi strokovnimi organizacijami. Zato je treba predvidevati, da bo novo stališče angleškega delavstva zelo izpremenilo položaj na Angleškem, kjer izgubljajo komunisti zadnje svoje postojanke. Njihove metode ne drže, zato se jih ogibljajo vsi delavci. Zato pa je tudi pričakovati v Angliji mirnejše konsolidacije in sanacije splošnega gospodarstva in mirnejše ter solidnejše rešitve vseh socialnih in delavskih vprašanj.
Po sveiu
80.000 ljudi pokranšh.
Vsi listi v Pekingu pišejo o grozovitem poboju, ki so ga izvršile čete generala Feng-Ju-Sianga v kitajskem mestu Čian-Te, ki leži v severnem Honanu in šteje 300.000 prebivalcev. Člani kitajske nacionalistične organizacije so namreč ubili nekaj vojakov generala Feng-Ju-S;anga; njegove čete so iz maščevanja navalile na mestno prebivalstvo v Čiang-Te-ju in vprizorile strašen pokolj, pri katerem niso prizanesle niti starcem in ženam, niti otrokom. Listi pravijo, da je to največji pokolj, kar jih pomni zgodovina ter cenijo število žrtev nad 80.000! V primeri s tem pobojem so šentjernejska noč, jeruzalemsko razdejanje in grozovitosti francoske revolucije neznatni dogodki.
400 ŽRTEV TAJFUNA.
v London, 15. sept. (Izv.) Japonska vlada je poslala
na otok Kiušiu 2000 vojakov na pomoč prebivalstvu po včerajšnjem tajfunu. Dosedaj so pospravili 400 mrličev. Pri Nagasakiju je uničenih 5000 ribških ladij.
Darujte za Ljudski sklati SLS!
italijansko - angleško prijateljstvo.
Anglija posredovalka med Stalijo m
Jugoslavijo.
Kaj se godi doma
»Liubllana v Jeseni".
Vozu« olajšave za obiskovalce in razstav-Ijalce. Ministrstvo za promet v Belgradu je dovolilo za obiskovalce »Ljubljana v jeseni«, iste ugodnosti kot za velesejem in sicer: 50 odstotni popust na vseh osebnih in brzovlakih razen SOE z razstavno legitimacijo, za blagovni promet pa tudi 50 odstotni popust Znižana je vizumska taksa za inozemske obiskovalce, predvidene pa so tudi železniške olajšave v Avstriji, ČSR in Italiji.
Mali prater. Ljubljanske obiskovalke, pa tudi podeželsko občinstvo se je lansko leto o priliki jesenske razstave zelo zabavalo z raznimi komedijami kot gugalnicami, vrtiljaki, tobogani, hipodromi itd. Občinstvo je kmalu označilo ta del za »Mali prater«. Zato bo uprava Ljubljanskega velesejima o priliki svoje letošnje Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeeemi« to del sejmišča še izpopolnila, kar bo gotovo v splošno zadovoljstvo in veselje obiskovalcev, mladih in starih.
Oficijolni katalog je zelo obsežen in je vzbudil pri izdaji splošno pozornost. Interesentom je na razpolago v velesejmski pisarni za oeno 20 Din. Na željo pa se pošlje katalog tudi po pošti.
Najkrasnejšo benečansko nošo boste videli prvič v Ljubljani dne 18. septembra) pri revija narodnih noš. Tudi pri nas še skoro nepoznana prekmurska noša tekmuje to dan z vsemi že prijavljenimi. Med temi se bodo videle oele skupine iz raznih pokrajin. Tekmovali ne bodo samo posamezniki, temveč kraj s krajem, kar daje še živahnejšo pobudo za čim večji uspeh posameznika ali skupin.
Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo najlepša pa bo vrtnarska razstava »cvetje v jeseni«, ki bo obsegala oel paviljon »J«. Prirede jo ljubljanski vrtnarji, ki se zanjo najživahnejše pripravljajo. Ljubitelji cvetja bodo videli, kako velik napredek so dosegli naši umni vrtnarji v enem letu. Med drugim bodo gotovo vzbujala največjo pozornost različno sijajno okrašene mize, ki bodo kazale, kako jih treba opremiti ob raznih slavnostnih prilikah. Vsak obiskovalec lx) gotovo zadovoljen s prireditvijo, Iri ga bo vedno znova vlekla, da si jo ogleda-
Jubilejno leto esperanta. Leto 1927 je za esperantsko gibanje posebno pomembno, kaj-
esoeranto slavi štiridesetletni«) svojega obstoja. V letu 1887. je izšla v Varšavi prva slovnica mednarodnega jezika, ki jo je izdal dr. Zamenh-of pod psevdonimom »Esperan-to«. Koliko je od takrat do danes napredoval
■ -o ie ie razširjen, se lahko vsak prepriča na jesenski razstavi ljubljanskega vele-se: jer je klub esperantistov v Ljubljani pripravil okusno esperantsko razstavo.
Zahvala vestfalskih Slovencev.
Zdaj, ko smo se od svojega potovanja odpočili, se z veseljem oziramo nazaj na krasne dneve, katere so pred kratkim preživeli v domovini, in čutimo potrebo, da javno damo duška občutkom hvaležnosti, ki prevevajo naša srca zaradi sijajnega sprejema, s katerim nas je domovina razveselila in počastila. Saj je bila naša pot kakor zmagoslaven pohod po Sloveniji. Solze ginjenja so nam večkrat stopale v oči, ko smo videli, s kakšno prisrčnostjo nam prihajajo nasproti rojaki, med njimi tudi najvišji gospodje cele Slovenije.
Zal, da ne moremo našteti imen vseh tistih, ki so se za naš sprejem trudili, kar naj
nam blagovoljno oprostijo. Imenoma se pa moramo zahvaliti prevzvišenemu gosp. škofu dr. Jegliču za vso ljubezen, katero je kazal do nas vedno in tudi to pot. Velika čast za nas je bila, da sta nas pozdravila oba gospoda velika župana dr. Vodopivec v Ljubljani in dr. Schaubach v Mariboru. Lepa hvala g, oblastnemu predsedniku dr. Natlačenu za pozdrav na kolodvoru, kakor tudi vsem drugim govornikom, ki so nas pozdravljali. A prav posebno hvalo smo dolžni ljubljanski mestni občini, nji na čelu gosp. vladnemu komisarju dr. Mencingerju; enako mestni občini mariborski in njenemu županu dr. L e s k o v a r j u za izvrstno pogostitev. Obenem pa tudi velikemu županu ljubljanskemu in delavski zbornici, ki sta k stroškom znatno prispevala. Zelo "ljubeznivo je bilo, da so nam stregle cenjene dame ljubljanske in nam postregle s slovenskimi štruk-lji. — Iskrena zahvala vrlim Jeseničanom in njih organizacijam, predvsem g. župniku Kastelicu za prisrčen sprejem na pragu Jugoslavije in vsem govornikom. Zelo lep je bil tudi pozdrav na Bledu in naša vožnja na otok. Hvala blejski občini za brezplačen prevoz, g. župniku Oblaku, nad-učitelju Rusu in vsem drugim. Božje plačilo čč. oo. frančiškanom na Brezjah za sprejem in duševno oskrbo! Hvala lepa železniški godbi »Sloga« v Ljubljani, godbi katoliške omladine v Mariboru in katoliškega delavskega društva na Jesenicah, katerih krepki zvoki so sprejem mogočno povzdignili; pevskim društvom »Ljubljana« in »M a -r i b o r« ter pevskemu zboru z Bleda in Radovljice, da so nas razveseljevali s krasnim petjem. Hvala tudi Celjanom, k: so nas s svojim pozdravom prijetno presenetili, predvsem g. županu dr. G o r i č a n u, vsem gg. govornikom in misijonarjem pn sv. Jožefu. Prav posebno moramo omeniti še Maribor, kjer je bil najsijajnejši sprejem in so nam v pozdrav peli mogočni zvonovi; posebno zahvalo še g. prof. S u š n i k u , kanoniku dr. Cukali ter stol. dekanu dr. Tomaži č u, ki nas je pozdravil v imenu g. knezo-škofa, kakor tudi drugim govornikom. Tudi gg. železniškim, carinskim in policijskim uradnikom smo dolžni hvalo, ker so nam vsi prijazno šli na roke. Četudi na zadnjem mestu, vendar gre predvsem zahvala pripravljalnemu odboru za naš sprejem, posebno g. predsedniku dr. S 1 a v i č u , tajniku g. Z o r u in računskemu svetniku g. P i r c u , katera dva sta se za nas največ trudila, v Mariboru pa g Peter K o v a č i č. Vsem drugim, katerih imen ne moremo našteti, enako srčna hvala!
Četudi nam domovina ne more dati kruha, nas vendar veseli, ko smo videli, da nas ni pozabila in ima še toliko gorke l|ubczni do nas. Zato je tudi mi ne bomo pozabili. In ker ste nas tako lepo sprejeli, ste nam dali pogum, da vas obiščemo — še. Upamo pa tudi, da bo državna oblast jugoslovanska potom pogodbe z Nemčijo za nas poskrbela tako, da se bodo mnogi mogli na stara leta trajno vrniti domov.
Srčen pozdrav iz daljne Nemške vsej slovenski domovini!
Zveza slov. kat, društev v Nemčiji.
Mladinsko gibrnie v Ciril-Metodiiskem duhu po zeleni Štajerski.
Maribor, 15 sept. 1927.
Med tem, ko so možje in fantje imeli v poletju prvo skrb in delo, da so volitve na Štajer-bKem tako častno in zmagovito za SLS končale, so se po mladenke iz naših goric in ravnin zbirale na številnih dekliških taborih, na katerih so zasajale
idejo Ciril-Metodijeko pod varstvom Slomška, na-Sega svetega pri Bogu.
Prosvetna zveza v Mariboru smotreno Siri to dalo. S tem je segla po onem, kar vsebuje celotno krščansko prosveto, kar ji bo dalo podlago trdnosti, kar jo bo vodilo k vidnim in velikim uspehom v korist cele države in v blagor Cerkve. Dozdaj je žo bila cela vrsta takih Ciril-Metodijflkih taborov, med temi dva za fanto in može. Za nedeljo 18. t. m. so na programu sledeči Ciril-Metodijski tabori:
1.	Dekliiki tabor na gort Oljki: ob pol 10. uri j služba božja, pridiguje stolni kanonik g. dr. Cu- | kala. Na zborovanju govore gdč. Štupca ln zastopnice Savinjsko-Saleškega okrožja.
2.	Dekliški tabor na Ptujski gori. Služba božja ob 9. uri, nato tabor, na katerem govori gdč. A. Štupca in zastopnice Rajskega okrožja dekliških zvez.
3.	Dekliški tabor za Haloze pri Sv. Barbari v Halozah obenem ustanovitev krajevne dekliške zveze Ob pol 10 uri služba božja nato pa tabor, kjer govori g. Peter Kovačič vikar iz Maribora in zastopnice Haložkega okrožja.
Poleg teh taborov je tudi posebno razveseljivo, kako rastejo v naših krajih prosvetni domovi, ki so marsikje naravnost veličastni. Tudi ti domovi postajajo ognjišča Ciril-Metodijske ideje. Tak veličasten dom bo blagoslovljen v nedeljo 18. t. m. v Braslovčah. Blagoslovitev bo izvršil prev-zvišeni škof, g. dr. Andrej Karlin. Kot zastopnik Prosvetne bo govoril g. Stabej.
Razmahu dekliških zvez bo sledila tudi poživitev mlademiSkih zvez, ki bodo postale prave prosvetne in gospodarske šole za naše fante. Tudi za te je načrt že pripravljen in se bo tekom zim« izvajal. Na ta način bo Prosvetna zveza zajela maso naše mladine in jo bo dvignila k vzorom naših svetih bratov Cirilu in Metodu ter njunemu najvrednejšemu častilcu Slomšku. Ta mladina je po obenem tudi naš največji up za lepo bodočnost celega naroda
Razstava cerkvenih para-m en to v.
Bratovščina sv. ReSnj. Telesa bo tudi letos priredila razstavo cerkvene obleke, ki se bo potem razdelila med ubožne cerkve ljubljanske škofije. Razstava bo v veliki dvorani škofijske palače, v II. nadstropju. Izmed predmetov, ki bodo na razstavi, omenjamo mašne plašče, pluvijale, dalmatike, ve-lume, pridigarske štole, plaščke za ciborije, kor-porale, purifikatorje, cingule, mala cerkvena ban-dera, albe, rokete, obleke za cerkvene strežnike, pregrinjala za oltarne pulte itd. Delo ni navadno tovarniško, ampak vsi predmeti so skrbno in vestno izvršeni in se odlikujejo po ličnosti in lepoti. Obisk razstave toplo priporočamo vsem ljubiteljem krščanske umetnosti, vsem častilcem sv. Rešnjega Telesa, zlasti še onim požrtvovalnim osebam, ki bi hotele sodelovati pri vzvišenem delu v čast evhari-stičnemu Zveličarju, bodisi da hi izvrševale lepe bogoslužne predmete alt da bi sicer kaj pomagale bratovščini sv. Rešnjega Telesa. Razstava bo odprta od sobote, 17. t. m. od 9- ure zjutraj, do srede, 21. t. m., opoludne in sicer vse d.ni od 9,—12. in od 2.-6. ure, samo v nedeljo bo odprta le od 10. ure dalje.
Nesocia'no postopanje z železničarji.
Maribor, 15. sept. 1927.
Razmere na postaji Maribor gl. kol. so že nevzdržne. Na dispozici.jski obmejni postaji, pri nepretrgani prometni službi se uvede turnusna služba 24/24. Dosedaj se je ta služba vršila v turnusu 12/24 in so že v tem slučaju uslužbenci vršili 20 ur službe na mesec več v korist uprave kot drugi pri samo dnevni službi.
Ker se pa direkcija sklicuje vedno na stare izgovore, da ni kredita in da se mora š'edlti, so potem seveda štedi pri najnižjih in najslabše plačanih uslužbencih, tako seveda tudi pri uvedbi turnusa 24/24, tako da morajo ti uslužbenci delati na ta način upravi 140 ur na mesec kuluk, to se pravi, brez vsake odškodnine, ker dobivajo urni-no, odnosno plačo samo za 8 ur dnevno.
Tako postopanje direkcije se protivi mednarodnemu dogovoru delavskega prava, zasigurane-ga po vvashingtonskem protokolu, na katerega je pristala tudi naša država, a danes ga pa ne upošteva in iznolnjuje.
Največ delavcev prejema danes urnino 3 Dia in ako sedaj dela še 24 urno službo, zasluži oziroma dobi plačano pravzaprav samo 2 Din na uro.
Ravno tako je z uslužbenci z letno plačo, kt morajo opravljati odgovorno in naporno službo po pisarnah itd. iu jih že 12 urna služba fizično zelo oslabi Kako uaj še opravljajo celo 24 urno izbo in to še povrh pri luči in večkrat še celo pri drugih slabih razmerah in okolnoslih, pri vlagi, mrčesu, dimu lokomotiv itd. in to vestno in broz-hibno?
Vsak uvideven človek mora že na prvi pogled uvideti, dn je to prenaporno in pri takih in zraven še slabih življenjskih razmerah nemogoče. Da se delo takih uslužbencev ne more vršiti redno in dobro, ker je morajo vršiti izčrpani in utrujeni, bi moralo biti pač vsakemu umljivo. Tako delo ne more voditi do uspehov, ker uslužbenci začnejo sčasom bolehati in nima uprava s iom prav nobene koristi, seveda ako ji ni ležeče samo na tem, da bo svoje uslužbence na podlagi tega lažjo kaznovala in jim odtrgovala težko in krvavo zaslužen denar.
Vse drugo naše sosedno državo si niso zamislile tako žalostnih »socialnih* ukrepov! Te se držijo striktno podpisanega washingtonskega io-govora, le pri nas je mogoča ta absurdnost, da so jemljejo vedno z nova z zakoni in odredbami zajamčene pravice, oziroma se te ne upoštevajo.
Tako postopanje uprave privaja uslužbence in delavce v obup in jih tira v materijalno propast, ker nimajo zadostnih sredstev za prehrano svojo in svoje družine, da, večkrat niti za koščok suhega kruha.
Dan na dan vidimo žalostne primere, ko si mora ta in oni končati svoje življenje iz obupa, in s podaljš-.njem delovnega časa se te razmere še poslabšajo.
Avtomobilska nezgoda pri Bledu.
Včeraj je treščil avtotaks z Bleda v konjsko vprego na potu iz Belskega >lj* med Bledom in Bohinjsko Belo prav na ravni cesti. Kdo je taktično zakrivil nesrečo, se še ni dalo ugotoviti. Krivca bo dognala preisknva. Za se<laj se je le ugotovilo, da je avto zlomil nogo konju in polomil voz. Voznik je ostal nepoškodovan. Konj se je cel dan mučil. Šele na zvečer so ga ustrelili in rešili vseh muki
Velik požar v Ribnici.
Predvčerajšnjim je izbruhnil v Ribnici na Dolenjskem na trgu velik požar, ki bi bil lahko povzročil katastrofalne posledice. Goreti je namreč začela hiša g. Oniča, ki je skoraj največja v trgu. Zgorela je .kakor se nam poroča, docela in se ni dalo nič rešiti; komajda so si s težavo rešile svoje življenje tri stranke, ki so stanovale v hiši. Ogenj se je razširil tudi na obsežno zraven stoječe s ped n rs k o poslopje župnlšča. Hlev, ozir. gospodarsko poslopje je do tal pogorelo.
Velik požar ns Stresu.
Iz Sv. Petra na Krasu smo prejeli brzojavno poročilo, da je v Selcah izbruhnil požar, Iti je vpe-pelil 30 hiš.
iCii/if^e in revije
Izid Dijaškega koledarja zn šo!ako 1. 1927-28, ki ga izda in založi Slovenska dijaška zveza, se bo iz nepredvidenih tehniških okolnosti, ki so nastopile v zadnjem hipu, bržčas za en ali dva dni zakasnit. — Toliko v vednost vsem interesentom!
Žepni koledar »Jadranske Straže« za 1928. Centrala Jadranske Straže nam javlja, da skoro izide njen žepni kolendar za 1928. z izbrano vsebino in novimi podatki iz pomorstva. Kolendar ima 16 slik v bakrotisku ter zastavice v barvah. Zunanja oprema je prvovrstna. Cena Din 10.—.
»Doni« — roman iz šlezijskih hribov. Prevod. Nemški spisal Pav-1 Keller. Cirilova knjižnica XX. zvezek v zalogi Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Cena broš. 22, vez. 35 Din. Gorje, kdor nima doma,< ta pesnikov bolestni vzklik je oni veliki problem brezdoraovinstva, v katerem hirajo milijoni ljudi in si ne vedo pomagati Ta problem mojster pisatelj Pavel Keller rešuje v tem romanu in gn reši /. besedami: »Kaj je dora? Dom ni prostor. Dom ni prijateljstvo. Dom ni ljubezen. Dom je m i r, mir v srcu, mir v družini, mir v soseski.t Povest je polna živahnih dejanj, ki se dramatično stopnjujejo v stalni napetosti. Ljubezen dveh, katerih domova in družina sta sprti, ustvari končno dom obeh, obenem pa cele soseske. Življenje romantične šlozijske vasi. ki je ta no podobna naši vasi, prav realistično odseva iz cele poves i. Knjigo, ki je sviji ličnosti in obsežnosti primeroma nocrni, toplo Sporočamo, posebno šo našim knjižnicam, ki bodo s to povestjo zelo ustregle čitateljem.
Argentina.
Buenos Aires, avg. 1927.
Prejel sem več pisem iz domovine, v katerih me rojaki vprašujejo, kakšne so razmere v argentinski republiki za izseljence. Odkar so Združene države zaprle svoje nieie, so se agentje pač s posebno vnemo vrgli na priporočanje Argentine kot obljubljene dežele za evropske izseljence. Da naše ljuo'i obvarujem škode in razočaranja, hočem v naslednjem stvarno opisati tukajšnje razmere.
Delovne razmere.
Za delo gre sedaj v Argentini trda. Po vojni je prišlo sem preveč naseljencev, veliko v«č kot jih potrebuje argentinska industrija, katera je primeroma šc malo razvita. Tudi tukaj je sedaj precej velika brezposelnost. Kadar ostane kdo brez dela, mora begati sem in tja po cele mesece, preden kaj najde in nazadnje mora sprejeti kar si bodi, niti vprašati ne sme, koliko mu bodo plačali. Plačo določi gospodar tako kot se mu zljubi. Kdor s tem ni zadovoljen, lahko znova začne romanje od Poncija do Pilata in strada
Dobi se tukaj najlažje poljedelsko delo, to pa samo poleti in v jeseni, to je ob lasu pšenične žetve in mlatve ter obiranja koruze (v mesecih od decembra do maja); ako pa je letina slaba, kar sc zgodi boli pogosto kot v Jugoslaviji, pa še takrat ne. Tukaj uniči setev enkrat pozna slana, drugič suša, potem
deževje ali pa zopet prilete kobilice od severa iz brazilijanskih in bolivijskih step m pragozdov ter požro vse do samih tal.
Kar se tiče zemlje, je položaj naslednji: V Argentini večina poljedelcev nima lastne zemlje. Skoro vsa zemlja je last veleposestnikov, bogatašev, kateri imajo v lasti en san po več kvadratnih legev zemlje (1 kvadratna legua je ploskva 5 km dolga in 5 kin š<roka). Ti bogataši pa zemlje ne obdelujejo. Nekateri sicer pridrže zase večji ali manjši kompleks zemljišča, katerega uporabljajo po navadi za živinorejo (za pašnike), in le manjši del za poljedelstvo (za posetve). Ta gospodarstva se tukaj imenujejo estancije (estancias). Gospodarstvo na taki estanciji vodi oskrbnik, kateri se tukaj imenuje »majordomo«. Gospodar sam pa živi razkošno v Bucnos Airesti ter razmetava žulje in trud svojih delavcev in najemnikov. Pravi poljedelci pa so tukaj najemniki, ki vzamejo gd veleposestnikov v najem kos zemljišča, m še to po navadi na kratke obroke. Tak najemnik se tukaj imenuje »chacarero« (čilaj čakarero) in njegovo gospodarstvo se imenuje »chacra« (čakra). Ker ne vedo, koliko časa bodo mogli ostati na istem zemljišču, si tudi nc delajo nobene poštene hiše. Napravijo si nekako bajto iz zemlje, in sicer narežejo z lopato iz zgornje plasti zemlje, ki je obraščena z rušo, nekake kocke, I katere drže skupaj travne korenine. Te kocke naložc eno na drugo, kot opeko: namasto apna vzamejo blato in ko so stene gotove, jih ogladijo ter omečejo zopet z blatom; potem
pa še slamnato, včasih tudi pločevinasto streho na vrh, pa je hiša gotova.
Ti najemniki pridelujejo pšenico in koruzo, ponekod tudi lan (laneno seme, slame nc izkoriščajo, temveč jo sežgo), drugega pa po navadi nič. Drevja tudi nc sade, da bi ga potem puščali veleposestniku, kadar jih spodi z zemljišča. V letih med vojno so še precej dobro izhajali, ker so ccne pšenice in koiuze zelo narastle in so se ti pridelki lahko prodali. Ako bi bila zemlja njihova last, bi si bili takrat lahko opomogli ali celo obogateli Tako so pa tudi takrat večina dobička požrli veleposestniki, ne da bi uili ganili s prstom. Kakor hitro so cene pridelkov nekoliko vz-rastle, so takoj zvišali tudi cenc najemninam. Ko so dospele cene pridelkov do viška, so jim bile tudi cene najemnin že za petami ter so dosegle skrajno višino, katero fe najemnik sploh mogel plačati. Isto se je zgodilo tudi z železniškimi tarifami, katere so šle pretirano visoko. Ko je vojna nehala, so par let še vedno mogli izhajati, ker so bile ccne pridelkov še vedno visoke radi povojnih homatij v fcv-ropi in drugod po svetu. Ko so se pa tam razmere nekoliko ustalile, ko je tudi Rusija začela eksportirati enake pridelke in so tudi države, ki so bile med vojno in prva leta po vojni navezane na argentinska žita, zvišale svojo produkcijo ali pa začele uvažati te pridelke od drugod, kjer so bili cenejši, je tudi i tukaj prišel preobrat. Cene pridelkov so na- I ravno morale slediti cenam drugod na sve- I tovnem trgu. Cene plfenice in koruze so šle
tako doli, da poljedelci pri sedanjih najemninskih cenah in železniških taritih sploh ne morejo izhajali in pri svojem trdem delu ne le da nič nc zaslužijo, temveč imajo še izgubo. Veleposestniki pa se drže prejšnjih najemninskih cen kot klop kože in se s kakim znižanjem nikakor nočejo sprijazniti. Tudi železnice, katere so skoro vse v rokah angleških družb, nočejo znižati prevoznih tarif, ki so veliko previsoke.
Tukaj bi mogla od pomoči argentinska vlada. Vlada ima moč in tudi pravico, da intervenira pri železnicah in regulira tarife tako, da bi bili pravični za obe strani. Toda od te strani ni dosti pričakovati. Tukaj je javna skrivnost, šc vrabci pojejo o tem na strehi, da so merodajni faktorji pri viadi deloma podkupljeni od družb, deloma pa so sauii udeleženi pri delitvi plena. Tudi agrarni problem bi v Argentini država lahko rešila; saj je tukaj ogromna množina zemlje šc neobdelane in nenaseljene. Toda vsa ta zemlja jc v lasti mogotcev, katerih predniki so si jo prilastili v prejšnjih časih, ob prilikah, ko so bili v vladah, blizu vlade ali pa prijatelji in prstaši raznih vlad in vladnih strank, razni politični agitatorji, kolovodje ter njihovi sorodniki in prijatelji. Z vojaško silo so pognali Indijance z njihovih bivališč, oziroma so jih kar lepo pobili in poklali; saj to sc dogaja šc danes v severnih teritorijih Chaco in Formosa, kjer se še nahajajo Indijanci; zemljo pa so si razdelili med seboj in med svoje prijatelje in sorodnike. Tako sc sedaj dobe posestva, velika
Dnevne novice
•k Razstavljalcem na jesenski razstavi se
nudi ugodna prilika za insercijo v prihodnji nedeljski številki »Slovenca«, ki izide v znatno pomnoženi nakladi. Oglasi za to številko se sprejemajo še do sobote opoldne. Naj nihče ne zamudi te ugodne prilike!
•k Politična zavednost. 72 letni starček Mejač Franc v Motniku, vpok. rudar, ki je vsled starosti in prehlajcnja popolnoma onemogel, da je stalno v postelji, je na dan volitev v narodno skupščino odločno zahteval, da so ga morali sosedje dvigniti iz postelje in pripeljati na volišče, kjer je po svojem pooblaščencu oddal glas za SLS. Ta starček naj bo zgled vsem onim mlačnežem, ki pravijo, da bodo volitve tudi brez njih uspele.
•k Sijajno se je izkazala pri zadnjih skupščinskih volitvah tudi občina Marijagradec v okraju Laško. Vseh volivnih upravičencev je 723, volilo ji je 615, t. j. 85%. Od teh je glasovalo za SLS 564, t. j. 92%; a za vse ostale stranke 51, t. j. 8%. Terensko je občina jako raztegnjena in zelo brdovita. Največjo zaslugo za sijajno udeležbo pri volitvah za SLS v občini Marijagradec ima njen nadvse požrtvovalni, neumorno delavni tajnik g. M. Podre-beršek. Čeprav bolan, je poslednji mesec pred volitvami brez počitka in z največjo požrtvovalnostjo deloval in zato tudi dosegel tako krasen uspeh. Od srca mu častitamo in želimo, da čimpreje popolnoma okreva.
k Popravki v volivnih številkah. V naša volivna poročila sc je vrinilo nekaj napak, ki jih na prošnjo naših zavednih volivcev v naslednjem popravljamo. — Iz ptujskega volivnega okraja nam pišejo: V številki 206 primerjate izide volitev po okrajih v letu 1925 in 1927. Glede ptujskega okraja je omeniti, da nismo nazadovali, temveč napredovali, kajti volišče Stoperce je do sedaj pripadalo ptujskemu okraju, od letos naprej pa šmarskemu. Ker je to volišče dalo 130 glasov za SLS in to dosledno pri vseh volitvah, ima ptujski volivni okraj 5150 glasov, torej je dejansko napredoval, čeravno so Nemci, Radičevci in JDS ravno tu najbolj agresivno nastopali. — V Gorjah so dobili komunisti 39 glasov in nc 59, kakor je prinesel »Slovenec«, — Na Čatežu je dobila SDS samo 48 glasov in ne 148, kakor jc prinesel »Slovenec«; vse ostale glasove je domalega dobila SLS, to je 154 glasov.
-k Čudne odredbe. Dijaštvu se zabičuje 5e danes, da sme nositi samo ferijalni in pa sokolski znak ter znak Rdečega križa. Smo 6icer proti nošenju znakov, vendar pa mislim, da je v tem slučaju sokolskemu znaku enakopraven orlovski. Časi Pribičevičevega paševa-nja so minuli! Naše mnenje je, da naj se dijaštvu nošenje znakov sploh prepove (izjema bodi ferijalni znak v počitnicah!). Dosti je političnih strasti med odraslimi, ne zastrupljajmo z njimi še mladine!
•k Umeščen je bil včeraj, 15. sept. 1927, na župnijo Krško g. Janez Filipič doslej župnik na Vranji peči.
■k Iz državne službe. V področju politične uprave sta na lastno prošnjo vpokojena Leop. Seljak, okrajni tajnik v Kamniku; in in Franc Kristan, pisarniški uradnik pri velikem županu v Ljubljani. Za pomočnika ministra za socialno politiko je imenovan Agatanovič, profesor v Belgradu.
•k Za učitelje. Ker so se pojavile pritožbe, da nekateri učitelji zavračajo knjige A. Črnivec, Računica za osnovne šole I.—V. del, izdala in založila Drž. zaloga šolskih knjig in učil v Ljubljani, češ, da niso odobrene, ugotavljam, da so omenjene knjige, A. Črnivec, Računica za osnovne šole I.—V. del, bile odobrene po odloku min. prosvete O. N. br. 19.206, z dne 28. marca 1927. — Veliki župan ljubljanske oblasti.
•k Prosvetni dan za Savinjsko dolino ob
priliki blagoslovitve novega društvenega doma v Braslovčah v nedeljo, dne 18. septembra, po sledečem sporedu: 1. Ob 15 sprejem prevzvišenega g. škofa dr. Karlina pred društvenim domom, nato blagoslovitev. 2. Govor zastopnika Prosvetne zveze v Mariboru in govor zastopnika Kat. prosvetnega društva v Braslovčah; deklamacije in pevske točke. Po tem sporedu koncert velenjske rudarske godbe na vrtu društvenega doma in prosta zabava. — Vabljena so vsa sosedna prosvetna in orlovska društva.
•k Na Breznici se vrši v nedeljo popoldne blagoslovitev novega »Društvenega doma« s sporedom: ob 3 slavnostni nagovor in blagoslovitev, nato tombola v prid novemu Domu, ob 5 orlovska telovadna akademija s prosto zabavo. — Sodeluje godba Kat. del. društva z Jesenic.
-k Zdravstveni tabor na Rakitni. Društvo za ljudsko zdravstvo v Ljubljani in Društvo za ljudsko zdravstvo v Borovnici bosta priredila v nedeljo, dne 18. septembra 1927, svoj II. zdravstveni tabor na Rakitni pod Krimom. Tabor se bo vršil ob priliki slavnostne otvoritve društvenega sanatorija za kostno tuberkulozo po tem-le sporedu: 1. Odhod gostov iz Ljubljane z vlakom ob 6. uri 15 minut. 2. S postaje Preserje pristop na Rakitno preko vasi Kamnik. 3. Ob pol 11 cerkveno opravilo v župni cerkvi na Rakitni. 4. Ob 11 otvoritev in blagoslovitev sanatorija. 5. Po otvoritvi predavanje društvenega podpredsednika gosp. dr. Zivka Lapajneta: »Planinsko solnce kot obramba tuberkuloze«. 6. Po predavanju ogled sanatorija. 7. Ob 15 popoldne filmsko predavanje društvenega predsednika gosp. dr. Ivo Pirca: »Bela kuga«. 8. Povratek gostov z brzovlakom ob 19. uri 5 minut zvečer s kolodvora Preserje. — Zdravstveni tabor se bo vršil ob vsakem vremenu. — Vabljen je j vsakdo, posebno častno pa naj bi bili zastopani društveni člani s svojci. Romantično ležeča Rakitna in zanimiva pot iz Preserjev bosta gotovo napravili na izletnike in prijatelje narave kar najboljši vtis.
ir Pri mestnem gradbenem uradu v Ljubljani je popolniti mesto strojnega inženirja. Pogoji so sledeči: 1. državljanstvo kraljevine SHS; 2 .neomadeževano življenje; 3. telesno in duševno zdravje; 4. starost nad 18 in pod 40 let; 5. z uspehom dovršeni popolni študij tehnične visoke šole z vsemi teoretičnimi in praktičnimi izpiti; 6. najmanj triletna strojna praksa v kaki tovarni ter 7. nekaj prakse pri eksplozivnih motorjih, najbolje pri avtomobilih. — Pravilno, z vsemi potrebnimi dokazili opremljene prošnje je vložiti najkasneje do dce 26. septembra 1927 pri predsedstvu mestnega magistrata v Ljubljani.
•k Dunajska vremenska napoved za dan 16, septembra. Lepo vreme bo najbrže ostalo, v severnih Alpah topleje.
•k Otvoritev državne pogodbene pošte Mačkovci. Dne 1. septembra 1927. se je otvo-rila nova državna pogodbena pošta Mačkovci v Prekmurju, ki ima dnevno zvezo z ambulantno pošto Maribor—Hodoš in Hodoš—Maribor in ki vzdržuje ob delavnikih tudi selsko dostavo v 6 sosednjih vasi.
kr Izjava, s katero podpisani Ivan Škerget, posestnik na Cvenu, izjavljam, da z današnjim dnevom odstopam od Samostojne kmetijske stranke ter obenem pristopam kot zvest somišljenik k Slovenski ljudski stranki, katera edina se bori za koristi kmetskega ljudstva. Cvcn, dne 13. sept. 1927. — Ivan Škerget 1. r.
•k Razpisana nagreda. Policijska direkcija v Ljubljani razpisuje nagrado 5000 dinarjev za onega, ki pripomore, da se izsledi in aretira napadalec na ambulantno pošto na progi Kočevje—Ljubljana od dne 25. avgusta t. 1.
•k Iz rudarske službe. — Napredovali so: inž. Andrija Torkar, profesor na Rudarski šoli v Celju, v 4. skupino I. kategorije, Ivan Čel-miga, administrativni revident pri Rudarskem glavarstvu v Ljubljani, v 3. skupino II. kategorije ter Josip Jurčič, pisarniški oficijal pri istem glavarstvu, v 1. skupino III. kategorije.
•k Tečaj za mizarsko detajlno risanje, ki ga prireja Urad za pospeševanje obrti pod nadzorstvom gosp. učitelja Josipa Tratnika v prostorih Srednje tehnične šole v Ljubljani, se zopet otvori dne 2. oktobra 1927. Poučevalo se bo vsako nedeljo od 8 do 12. Tozadevno se obveščajo vsi dosedanji obiskovalci, sprejemajo pa se tudi še novi interesenti, ki naj se takoj ustmeno ali pismeno priglase pri gornjemu uradu, Krekov trg 10, kjer dobe vsa podrobna obvestila.
•k Seznam o razdelitvi diplom in pohvalnic ter državnih, oblastnih in okrajnih nagrad oskrbnikom bikov v letu 1927. I. Veliko ministrsko diplomo in državno premijo Din 800.— dobe: Lenart Glttck, Cirknica 80, Henrik Majer, St. llj v Slov. gor. 48, Stanko Hauptman, Rožpoh 125, Jože Lor-ber, MalcSnik 9, občina Sv. Peter. — II. veliko ministrsko diplomo dobe: Upravništvo Telcposestva Svežina, občina Slatinski dol, Državna srednja vinarska in sadjarska šola Maribor. — III pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado Din 600.— dobe: Oskrbnižtvo .Tareninski dvor, Polički vrh 1, Miroslav Očkerl, Selnica ob Muri 11, Henrik Majer, Št. Ilj v Slov gor. 48, Gabrijel Sfiligoj, St. Ilj v Slov. goricah 20, Jakob Valentan, DragučevT 11.
IV.	pohvalnico velikega župana in okrajno nagrado Din 500. — dobi Julijana Paskolo, Slatinski dol 9.
V.	Pohvalnico velikega župana in okrajno nagrado Din 400,— dobe: Janez Očkerl, Zg. Hlap je 2, občina Zg. Jakobski dol, Martin Erhartiž, Sp. Jakob-ski dol 10, Franc Čep, Koprivnik 10, občina Vosek,
VI.	Okrajno nagrado Din 200.— dobe: Mihael Danko, Vukovski dol 39, Katalinič Damijan, Striliovec 21, občina Cirknica, Terezija Gornik, Selnica ob Muri 78, Matija Peklar, Spod. Jakobski dol 18, Juli-jjana Paskolo, Slatinski dol 9, Ivan Gamser, Plač 10, Pesek Josip, Lajtersberg 227, Karol Knehtl, Ci-glence 42- — Nadalje so dobili: I. veliko ministrsko diplomo in državno premijo Din 800.—: Iran Ku-kovič, Sv. Miklavž 34, Srečko Robič, Limbuš 4, Ivan Ravnjak, Ruse 35. II. državno premijo Din 800.— dobi: Srečko Robič, Limbuš 4. III. Pohvalnico velikega župana in oblastno nagrado Din 600.— dobe: Jožo Smirmaul, Pobrežje, Nabrežna ulica 4, Matija Divjak, Orehova vas 26, Anton Sehilhan, Sv. Lovrenc r.a Pohorju 36. IV. 0bla9tno nagrado Din 600 dobi Frančiška Miiselil, Račje 46. — V. Pohvalnico velikega župana in okrajno nagrado Din 400.— dobi Vincenc Vauhnik, Sv. Miklavž 13. VI. Okrajno nagrado Din 400.— dobi: Pašniška zadruga Limbuš Ruše. — VII. Okrajno nagrado Din 150.— dobe: Oskrbništvo Betnava, Radvanje 63, Josip Rosman, Frani 102. — VIII. okrajno nagrado Din 100.— dobe: Oskrbništvo Vetrinjski dvor, Limbuš 28, Jože Lobnik, Sp. Hoče 65, Andrej Vogrinc, Lehen 40, Oskrbništvo Betnava, Radvanje 63, Josip Ban-dur, Sv. Marjeta na Dravskem polju 12, Jože Mar-čič, Podova 20, Ludovik Rečnik. Sp. Hoče 25, Matija Blažej, Činžat 48. — IX. Okrajno nagrado 50 dinarjev dobe: Konrad Lesjak, Frani 92, Alojzij Turk, Sv Marjeta na Dravskem polju 72, Franc Gregorc, Gorica 37, Josip Kirbiš, Slivnica 13, Anton Lobnik mL, Orehova vas 14, Frančiška Moschl, Račje 46.
-k Tragična smrt Dore Duncan. Plesalka Dora Duncan je v sredo nenadoma na tragičen način končala svoie življenje. Bila je na sprehodu izven Pariza in znanci so jo povabili v avtomobil, da jo prepeljejo domov. Nesreča je hotela, da se je njena šerpa, ki jo je imela okolu vratu, zapletla v zadnje kolo avtomobila. Preden je mogla plesalka klicati na pomoč, jo je silno napeta šerpa zadušila. Vsled pritiska na kolo se je avto zavrl in mrtvo plesalko je vrglo iz voza na cesto.
KUSAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe
CjuMjana
O Popravljena krivica. Bivši gerenti SDS na mestnem magistratu so rokodelcem vzeli prosto popoldne ob sobotah na mestni pristavi. Mnogo teh uslužbencev stanuje izven mesta. Ker pa je preveč dišalo po klerikalnem zmaju, pa je r socialno pravična« SDS ukinila to ugodnost. In morali so zopet priti »reakcionarni klerikalcih, da so pomagali revnemu človeku. Mi, ki smo prizadeti, se zahvaljujemo sosvet-
nikom SLS, da so nam vrnili to, kar smo že preje imeli. To hvaležnost bomo znali tudi pokazati ob svojem času, ki nI več daleč.
G Slovo. Pri odhodu iz Ljubljane se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem in do-, brim znancem, ki so mi pri mojem delu po-, žrtvovalno pomagali ter jih prosim, da me ohranijo — po možnosti — v ugodnem spominu. — Dr. A. GavazzL
O Cestno-policijski red za Ljubljano. Zdi se mi, da ve malokdo, da ima Ljubljana svoj cestno-policijski red z zakonsko močjo. Zato ga tudi malokdo pozna, in zato se dobe ljudje brez števila, ki ga ne izvršujejo in se ne rav-. najo po njem. Tem bodi -povedano, da velja za LJubljano cestno-policijski red, ki je bil sprejet v seji občinskega sveta dne 10. sep-i tembra 1897. leta na osnovi postavnih dolo-. čil občinskega reda. Ker so prešli posli izvrševanja krajevne policije v območje državne policije, je sedaj dolžnost policijskega ravna-* teljstva izvrševati cestno-policijski red v Ljubljani. Seveda ne smemo zahtevati od stražnika, da bi že takoj stal za hrbtom vsakomur, ki krši ta red. Premalo je osobja za to. Toda 'iste, ki jih zasači oko postave, pa je treba prijeti trdo, da se na red navadijo. Kolikokrat smo že morali pritoževati se nad avtomobilisti, vozniki, kolesarji, zlasti nad slednjimi. Brezploden trud, da jih priučiš reda! Te dni sem moral celo spraviti častito žensko s trotoarja, ki ga je zastavila počez s svojim kolesom, ker se nisem pač hotel za-leteti v voz na cesti. Tu se res vse neha. Potem pridejo drugi neotesani pasanti, ki ti za-stavljajo trotoarje v gručah in vrstah, kakor pravcati štori, posebno radi na vogalih in kri-; žiščih. Učite se določil cestno-policijskega 1 reda, ki velja tudi za pešce! V tem pogledu smo pa res v Ljubljani še daleč za srednjo Evropo. — F. K—n.
© Gospodične, ki hočejo šivati perilo »se, sprejema zopet v pouk tvornica perila M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje L, kjer se izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni.
O Mestno kopališče na Ljubljanici se z
dnem 19. septembra 1927 zatvori.
O Prvovrsten sladek mošt se toči v Unionski kleti. Liter 12 Din.
O Razstava in zaloga pletilnih strojev
vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5.
Maribor
□	Žalna služba božja za padle borce na solunski fronti se je vršila včeraj dopoldne na Trgu svobode. Udeležili so se je veliki župan dr. Schaubach s predstavniki uradov, zastopniki mestne občine, vojaštva, šolske mUidJne in številno občinstvo.
□	Umrla je gospa Terezija Staudeker, slara 62 let, in bo pogreb danes popoldne ob štirih.
□	Pomagajte! Danes priredi Krekova godba v Studencih pri Mariboru prvo veselico, katere čisti dobiček je namenjen za odplačilo inštrumentov. Prireditev je osnovana na zelo obširnem sporedu, med katerim so tudi šaljivi prizori na gledališkem odru v dvorani gostilne Gačnik v Studencih, Dr. Krekova cesta. Začetek ob pol štirih popoldne. Vsak obiskovalec te veselice bo zraven poštene zabave, ki mu jo bo nudila la veselica, mnogo pripomogel tudi k dobremu razvoju naše godbe. Vstopnina je samo 5 Din za osebo. Torej, uljudno vabljeni!
□	Za pokrajinsko razstavo v Ljubljani, ki se vrši od 17. do 26. septembra, se dobivajo legitimacije in polovične vozne karte v biljetarni »Putnika« v Mariboru, Aleksandro-, va cesta 35. Vozne karte veljajo za vožnjo tja do 26., za nazaj od 17. do 30. t. m.
kot politični okraji na Kranjskem ali celo kot par okrajev skupaj, v lasti ene osebe. Ti posestniki dajo nekaj zemlje v najem, večji del pa puste ležat« brez obdelovanja in samo čakajo, da se tekom let zviša vrednost zemljišč in se jim tako množi njihovo ogromno bogastvo, ne da bi jih to stalo najmanjšega truda.
Tukaj bi bila edino mogoča in pravična rešitev, da bi se sklenil in tudi izvedel zakon (kajti Argentina ima sicer dosti prav dobrih zakonov, kateri pa so žalibog samo na papirju in se ne izvršujejo) o prisilni razlastitvi prevelikih posestev, s katerimi njih lastniki samo špekulirajo in tako ovirajo splošni napredek in blagor prebivalstva. Kajti država ima ne samo pravico, ampak dolžnost, da razlasti proti zmerni odškodnini ta ogromna in neobdelana zemljišča ter jih izroči v last proti odplačevanju na nizke in dolge obroke pravim poljedelcem. Pri razmerah pa, kot vladajo sedaj, je vsak napredek nemogoč. Kdo bo n. pr. postavil pošteno hišo in kdo bo zasadil samo eno sadno drevo na zemljišču, katero bo moral zapustiti čez tri štiri leta ter oditi drugam. Kajti veleposestnik se pola-komni tem preje, ako vidi, da je najemnik napravil pri zemljišču kako izboljšanje in ga potem tem hitreje spodi. Toda tudi tukaj od vlade za enkrat nI pričakovati pomoči; saj sede v vladi, poslanski zbornici in v senatu v veliki večini deloma isti veleposestniki, deloma pa razni advokati, kateri so dobro plačani za to, da branijo interese raznih izkori-
ščevalcev.
To so suha dejstva. Predaleč bi vodilo, ako bi hotel pokazati, kako so mogoče take razmere v deželi, ki ima enako in proporčno vol. pravico. Na kratko povem, da je temu vzrok deloma politična neizobraženost in ne-poučenost argentinskih volivcev, ki se nikakor ne morejo primerjati s slovenskimi, deloma pa splošna nepoštenost, ki vlada tukaj v vseh slojih. Tukajšnji voditelji strank in politiki pred volitvami ljudstvu obljubujejo zemljo in nebesa. Ko so pa enkrat izvoljeni, se pa svojim volivcem sploh več ne pokažejo in od svojih prejšnjih obljub ne izpolnijo ničesar. Glavno takemu politiku jc, da je postal poslanec in vleče kot tak 1500 pesos na mesec, pa naj se prikaže kdaj v zbornici ali ne.
Take so torej razmere in pri teh razmerah poljedelec ne more uspevati. Znano pa jc, da če kmet nima denarja, tudi delavec nc mere imeti zaslužka. Zato pa zdaj rokodelec na deželi zelo težko dobi delo. Ako pa ostane v mestu, mora pa tudi računati na to, da morda poteče nekaj mesecev, preden najde delo, in še potem je vprašanje, ali je našel tudi primerno delo. Še slabše so razmere za tiste izseljence, ki ne znajo nobenega rokodelstva.
Zaslužek.
Poljski delavec, ki zna orati in ki dobi delo za celo leto proti mesečni plači, dobiva 40 do 50 prsns na mescr. «<»m in tja plačajo tudi 60, a ponekod tudi samo 30 na mesec
ter hrano in stanovanje (v kaki šupi). Dninarji ob času žetve dobivajo 4 do 8 (akršna je ravno potreba in pomanjkanje delavcev) na dan, en parvados (tisti, ki dela stogove) dobi tudi 10 do 12 na dan, hrano in stanovanje (na prostem v kupu slame). Žetev traja v enem kraju 10 do 20 dni, največ en mesec, ako primanjkuje delavcev. Potem pride delo pri mla-tilnem stroju. To delo opravljajo lastniki mla-tilnih strojev, kateri gredo s svojim strojem in svojimi delavci od enega čakarera do drugega; ko omlatijo pri enem, se odpeljejo s strojem k drugemu in tako naprej. To delo traja od 1 do 3 mesecev, kolikor je namreč strojev na razpolago v kakem okraju. Ako je dosti strojev, opravijo kmalu, ako pa strojev primanjkuje, pa traja mlatev dalj časa. Delavce za mlatev najame lastnik stroja in potem romajo iz enega kraja do drugega kot cigani. Delavci pri mlatvi zaslužijo 4 do 6 na dan (odvisno je od tega, ako delavcev primanjkuje ali ne) ter hrano in stanovanje (zunaj na prostem v kupu slame, kateri najdejo bolj udobno, se nameste pod mlatilnim strojem ali pod vozom, kakršne imajo pri nas komedijanti in v katerem stanuje lastnik stroja).
Za mlatvijo pride obiranje koruze. Tu plačajo 30 do 60, včasih do 80 ccntavos od vreče ter hrano in stanovanje (v kaki šupi). Pri obiranju koruze je zaslužek odvisen od izurjenosti delavca, od velikosti vreč ter kakovosti koruze (ako so StorJi veliki ali majhni). Storže pa je treba sproti lupiti ter zbi-
rati olupljene v vrečo. Pri tem delu se zasluži *elo različno, od 2Y< do 8 na dan ter hrano, Ko je končano obiranje koruze, je pri koncu večje poljsko delo. Za oranje, sejanje in drugo potrebujejo lukaj malo delavcev. Ako ima chacarero nekoliko odrastle sinove, opravi to delo sam s svojo družino, ako ne, pa najame enega ali dva peona (hlapca). — r»rugi poljski delavci pa si morajo iskati za <3užka drugod, po navadi pri zgradbi in popravljanju železnic, kjer so plače majhne io nestalne, hrana jako slaba in spati je treba pod šatori. Železniški prožni delavci (drugi železniški delavci po kolodvorih, pri prometu, v skladiščih, delavnicah itd. imajo stalno službo, stalno plačo in pokojnino) zaslužijo od 1.50 do 4 na dan in brez hrane. Tem delavcem zvišujejo ali znižujejo plačo vsake dva ali tri mesece, včasih pa še bolj pogosto. Najmanj plačajo pozimi, ko drugod primanjkuje dela, največ pa po leti ob času žetve in v jeseni ob času obiranja koruze, zalo da ne ostanejo takrat popolnoma brez delavcev. Železnica da prosto vožnjo delavcem, kateri gredo delal na progo. Ob času žetve se zgodi pogosto, da ko se pripelje iz Buenos Airesa transport delavcev za progo in delavci opazijo, da je v tistem kraju dobra žetev, jo popihajo na žetev in pokažejo osle železniški družbi. To se včasih parkrat ponovi, tako da železnica delo, ako ni izredno nujno, raje odloži za zimo, kot pa da bi vozila delavce zastonj na žetev.
□	Motorno kolo ukradeno. Franjo H. fe prijavil policiji, da mu je nekdo odpeljal njegovo motorno kolo, katerega je v sredo zvečer pustil na ulici. Motorno kolo pa je našel v isti noči policijski stražnik v Strmi ulici, prislonjeno ob neko hišo.
□	Aretacija tatice. Policiji je dospela v reke prevejana tatica Lojzka K., katero zasleduje okrožno sodišče radi številnih tatvin.
OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša.
O Matična knjigarna na Kongresnem trgu ima največjo in najbogatejšo izbero muaikalij v Sloveniji. Posebno opozarjamo cenjene učitelje glasbe na našo veliko zalogo iostruktiv-nih del za vse instrumente in petje po najnižjih cenah. Za naročila z dežele zadošča dopisnica s točnim naslovom.
Celje
0- Himen. Včeraj, dne 15. t. m. se je poročil v Ljubljani pri lazaristih g. Ivo Peršuh, agilni in priljubljeni tajnik SLS v Celju, z gdč. Vido Dežman iz ugledno krščanske rodbino v Ljubljani. Mlademu novoporočeneniu paru iskreno časli-tamo "in želimo v bodočem življenju obilo sreče!
0 Francoski krožek naznanja, da se bo njegov redni občni zbor vršil radi teh. ovir šele v petek, 23. sept. ob 18. uri v krožkovem lokalu v Narodnem domu. Odbor ponovno prosi vse člane, da se občnega zbora po možnosti udeleže in vabi vse druge interesente, da pristopijo k društvu še pred občnim zborom.
& Delavcem in delavkam! Opozarjamo vse delavske kroge, da je sklenilo vodstvo dobrodelnega društva »Ljudski dom t: v Celju otvoriti v Ga-berju ljudsko kuhinjo, v kateri bo nudilo delavcem in delavkam, brez razlike političnega, verskega ali narodnega prepričanja, tečno, okusno in ceneno hrano. Ker ima omenjeno društvo izključno humani in socialni namen, je treba lepo misel spričo mizernih razmer, v katerih živi današnji delavec, samo pozdraviti in podpreti.
Vtaf
& Osebua vest. Te dni se je poslovil od nas fn odšel na svoje novo službeno mesto na žensko učiteljišče v Maribor g proiesor Ladislav Mlaker. Naša gimnazija je izgubila z njim izvrstno učno moč, profesorski zbor dobrega tovariša in mnoge organizacije izvrstnega delavca, ki je bil v vseh krogih priljubljen in spoštovan. Na novem inestu mu žele vsi Ptujčani mnogo sreče in blagoslova božjega.
S3 Šolske sestre. Z začetkom šolskega leta 1927—1928 je prispelo v Ptuj nekaj šolskih sester, ki so prevzelo gospodinjske posle pri internatu pp. minoritov. Nastanile so se v njihovi zasebni hiši na Minoritskem trgu.
Novo mesto
Orlovska prireditev Orlovski odsek v šmi-helu pri Novem mestu priredi v nedeljo 18 t. m. jalet v Birčno vas. Odhod iz Šmihela ob 1. uri popoldne. Ob 2. uri popoldne je nastop Orlov, Orlic in naraščaja v Birčni vasi. Igra novomeška godba. Prijateljem orlovstva se nudi zopet lepa prilika, da ter jx)kaže.jo s tem simpatije našemu orlovstvu. ki prisostvujejo prireditvi, ki bo nudila mnogo užitka, je ponos našega naroda.
Smrtna nesreča. V soboto 10. I. m. so pripeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandiji nekega mladega posestnika iz Šent Jernejske doline, ki je padel z oreha ter si prebil lobanjo. Za ponesrečenca pa ni bilo pomoči ter je umrl že prihodnji dan.
Nova stanovanjska hiša na Grmu. Na kmetijski Šoli na Grmu so preuredili poslopje, ki je služilo dosedaj za Weckovo sterilizacijo, v stanovanjsko hišo, v kateri bo imel udobno stanovanje en uslužbenec omenjenega zavoda.
Kočevfe
K razpisu volitev v občinski odbor mestne občine t Kočevju. Popravki volivnega imenika se zahtevajo pismeno ali ustno od županstva ali prvostopnega sodišča (okrožno sodišče v Novem mestu) toda od tega le pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morajo služiti samo polnoveljavne listine. Kandidatne liste se dobijo pri velikem županstvu, računovodstvo v Ljubljani, in pri okrajnem glavarstvu v Kočevju po Din 1.50 za komad.
Reklamacije za vpis ali proti vpisu v vollvnl imenik za volitve v občinski odbor mestne občine v Kočevju se sprejemajo med uradnimi urami t. j. ob delavnikih od 8. do 12. ure dopoldne in 13. do 16. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure dopoldne. Dne 26. septembra, t. j. zadnji dan za vlaganje reklamacij, se sprejemajo reklamacije tudi popoldne od 1 S.—18. ure. Stranke so že na delu in marljivo pobirajo podpise ter sestavljajo kandidatne liste.
Trbovlje
častilcem M. B. na Sv. Planini se naznanja, da se vrši tamkaj v nedeljo 18. t m. celodnevno češčenje presv. R. T. združeno z romarsko pobožmostjo. V cerkvi bosta dve sv. maši ob šestih in desetih, več govorov, popoldanska in sklepna pobožnost. Prilika za prejem sv. zakramentov, odpustki vsled osmine M. Imena. Okoličani vljudno vabljeni.
Spomonik padlim rudarjem 1. junija 1024.
Na shodu radikalne stranke, na katerem smo bili zastopani v velikem številu tudi pristaši SLS, se je sprejela resolucija, ki zahteva uvedbo 14 dnevne
plače, ustanovitev enotne in nepolitične strokovne organizacije in da se pod predsedstvom g. dT. Emila Štefanoviča postavi spomenik padlim rudarjem dne 1. junija 1924. V kratkem se skliče v la namen shod in se bo o teli t očitali podrobneje govorilo.
Ga še niso našli. Dne 9. maja t. 1. je neumno kam pobegnil od svojih staršev 16 letni
Heinrih Goršek iz Retja; iskali so ga na razne načine, a ga do danes še niso našli. Če bi slučajno kdo vedel kaj o njem, naj ga prijavi orožnlštvu aH županstvu.
Protestni sbod rudarjev. V nedeljo popoldan ob 4 se bo vršil pri Forteju protestni shod rudarjev radi namestitve nedomačina k bmtovski sklndnici. Rudniški ravnatelj g. inž. Pauer, kot predsednik brntovske skladnlce, kjer ima rudnik enakoštev'"no moč kot delavci, ie pokazal na saj I nenaklonjenost domačinom ter predložil v terno tri tuje optante xa službo uradnika, akoravno
imamo rudarske sinove s predpisano kvalifikacijo, kakor se je v smislu razpisa zahtevalo. Eden (Leve) im» gimnazijsko maturo z abiturijentsldm tečajem, drugi (Slokan) maturo učiteljišča s prakso. Shoda se udeležiti je dolžnost vsakega zavednega rudarja in se mora tudi gospodom povedati, da morajo priti na službena mesta v prvi vrsti rudarski sinovi.
Hrastnik.
Po volitvah smo dolžni, da se zahvalimo vsem, ki so se žrtvovali v volivnem boju, kakor tudi onim, ki so ostali v najtežjih okoliščinah zvesti ter izvršili svojo volivno dolžnost. Če je naših glasov malo, so temveč vredni. SLS se bo ravnala po geslu: Zvestoba za zvestobo I
Prosveta. V nedeljo, 18. t. m. priredi dramatični odsek Krekove mladine pri g. Al. Logerju gledališko predstavo »Tri sestre«. Za mladino vstop ni dovoljen.
2iopisi
Brezuiea. Društveni dom, ki bo blagoslovljen v nedeljo 18. t. m. popoldne, je zidan po načrtu g. župnika Ausca iz Lesc in se odlikuje posebno po svojem dramatičnem odru. V letošnjem letu je pri opereti »Mlada Bredac nastopil tudi konj, z lahkoto lahko pripelje na oder velik voz s parom konj in celo avtomobil. Iz garderobe vodi na prosto dovolj prostoren izhod, oder pa je na obeh straneh ločen od garderobe samo po dveh stebrih, drugače pa je nepredeljen prostor, tako, da se kulise lahko pomakne v garderobo in se s tem razširi oder, ki je že itak 9 m širok in 8 m globok. Skozi te velike odprtine se v par minutah lahko odnesejo vse kulise in oder popolnoma izprazni. Kulise je mojstrsko naslikal g. V. Skruž-ny, slikar narodnega gledališča v Ljubljani. Njih praktična vrednost je posebno v tem, da ni nobena kulisa navezana na določeno mesto, in lahko stransko kuliso postavi z lahkoto vsak otrok na sredo odra ter tako iz stranskih kulis sestavi zadnjo steno. Portalni dve kulisi sta tako raztegljivi, da z njima delaš lahko odersko odprtino zmanjšaš več kot za polovico. S temi kulisami lahko delaš nešteto varijant, nikamor jih ne pripenjaš, ne podpiraš, lahne so tako, da pri padcu niti slišati ni ropota. Sobne kulise so izdelane tako, da ima ogrodje vložene vložke, ki se lahko menjavajo, ne da bi se kulise prestavljale. Pod odrom je samo polovico praznega, druga polovica odra stoji na trdi zemlji, da lahko brez skrbi voziš po odru z najtežjim vozom, križem odra pa so v tleh gibljive deske za podzemeljske vhode. Strop je zaprt, da ni pozimi prehudega mraza, pač pa se strop odpre lahko kjer se hoče in imaš celo podstrešje uporabno za kakšnekoli potrebe. 7 m široka odprtina pri ztstorju, loči od dvorane temnorudeč žamet, ki se odpira od sredo na obe strani, ali pa tudi od sredo v polkrogu proti stranskim vrhovom. Kdor si hoče oder natančnejše ogledati naj pride v nedeljo popoldne k blagoslovitvi na Breznico.
Oplotnica. Naši Orli bodo imeli dne 25. sej> tembra svoj veliki dan. Na vrtu g. Kuneja bo občinstvo lahko občudovalo njihove telovadne zmožnosti. Telovadne točite se zelo skrbno pripravljajo in bodo marsikoga, Id je bil dosedaj za vsako telovadbo hladen ali mrzel — navdušile. Posebno gojenlte in mladenke bodo izvajale krasne simbolične vaja, ki so bile sestavljene nalašč za naš krožek od priznane moči. Poleg tega užitka pa lahko zadene vsakega obiskovalca ta dan sreča, da dobi za par dinarjev zlato uro, pohištvo, peč, voz rezanega lesa itd. S telovadnim nastopom bo namreč združena bogata tombola. Tombolske karte se že prodajajo in ljudje prav pridno posegajo po njih. Cena je 5 Din komad. Število kart je nizko, prodajalcev pa veliko. Naj se vsakdo potrudi, da mu sreča ne uide. Za kratek čas bo pri prireditvi, skrbela tudi domača, na novo ustanovljena godba, ki je po večini sestavljena iz članov Orla.
Broslovče. V nedeljo 18 sept. t. 1. bo škof dr. Andrej Karlin v Braslovčah posvetil 2 nova oltarja: presv. Srca Jezusovega in Žalostne Matere Božje. — Popoldne ob 3. uri pa bo ravnotam blagoslovil novi veličastni prosvetni dom. K redki slovesnosti vabimo prijatelje in sosede.
Ponovavas pri Grosupljem. Kdo še ne pozna grička Tabor, kjer ponosno stoji cerkvica sv. Nikolaja z visokim obzidjem še iz turških časov, naj ve, da je odtam 10 minut oddaljena krasna podzemeljska jama župana Permeta. V njej se lesketa na tisoče raznih stalagmitov in stalaktitov; ob svitu Auerjeve luči se zde kakor pravi biseri. Tvorijo razne skupine, n. pr. spomenik neznanemu junaku, županov kapnik, baldahin, zastor, orgije, briljantni steber, slap, skupina počenih stebrov, oltar, krstni kamen v ozadju z biserno čisto vodo. Jama je vsakemu lahko dostopna, kajti po jami so napravljene lesene stopnice ter več hodnikov. Dne 25. septembra se vrši na Taboru v obližju jame velika veselica s pestrim sporedom. Prihitite vsi, da si ogledate krasoto naše jame, katera ne zaostaja za postojnsko!
Naše Mfašivo
»Križ na gori«. Radi tehničnih ovir in radi počitnic v juliju in avgustu se je druga polovica tretjega letnika »Križa na gori« zakasnila. Prihodnji teden izideta 6. in 7. številka. Vsi naročniki, ki so spremenili svoj naslov, se naprošajo, da javijo svoj stari in novi naslov na: Upravo »Križa na gori«, Miklošičeva c. 5. Ljubljana.
Tov. akademikom in abiturijentom, ki nameravajo študirati v Zagrebu. Vse event. informacije o vpisu in študiju na zagrebški univerzi morete dobiti pri tov. Franc Moser-ju, cand. vet. med., Zeljarska ulica 4, Trnovo, Ljubljana; po 25. septembru pa v društvo nem lokalu zagrebške »Danice«, Paimotičeva ul. 31, na dvorišču. — Fr. Moser, t. č. preds. J. K. A. D. »Danice« v Zagrebu.
Orel
Orlovska srenja v Hrušici. V nedeljo, dne 18. septembra t. 1., točno ob 8 zjutraj se vrši redni letni občni zbor v Društvenem domu pri D. M. v Polju. Odsekovni odborniki naše irenje so obvezani udeležiti se občnega zbora, ravno tako tudi odseki Sv. Helena. Dole in Sv. Jakob ob Savi. Občnega zbora se lahko udeležijo tudi drugi odsekovni člani. — Odbor.
Cerkveni vestnik
Duhovne vaje na Slatini. Zdraviliška uprava je pripravljena poslati v Poljčane avto, ki stane za 11 oseb 300 Din. Refleklanti naj činvpret javijo A. Sunčiču, kaplanu v Rog. Slatini, • katerim vlakom se pripeljejo.
Closftd
Koncert Tamuro Veljbirke. Da nabere denar /a restavracijo ruske cerkvice pod Vršičem, priredi Ruska Matica v nedeljo, dne 18. septembra v prostorih častniškega doma (vojašnica vojvode Miftiča) koncert ruske operne pevke ge. Tamar* Velibicke.
Izvajale se bodo te-le točke. 1. Arija Aide iz op. »Aida«, muz. Verdija, 2. »Noč«, rom. Cajkovskega, 3. »Ne verjami«, rom. Petrova, 4. »I noč i ljubezen i luna«, rom. Davidova, 5. Pesem Oljge lz op. »Ru-salka«, muz. Dargomižskega, 6. Arija Toske iz op. »Toska:, muz. Puccinija, 7. »Ljubi — ne ljubic, rom. Mascagnija, 8. »Ne odhajaj«, rom. Michelja, 9. »Dušica deklica«, ruska narodna pesem, muz. Dargomižskega. Pri klavirju gospa V. Smolenskaja. Sedeži po: 25, 20, 15 in 10 Din, stojišče 5 Din. Začetek ob 20. uri .
Spor/
Tekma psov španjelov se vrši v nedeljo, 18. t. m., v lovišču Mar. Dev. v Polju. Odhod tekmovalcev je v nedeljo zjutraj ob 7.43 z glavnega kolodvora. Na kolodvoru v Mar. Dev. v Polju se vrši smotra, na kateri se bo ocenjevalo tudi Jpanjele, ki ne bodo tekmovali. Kosilo za udeležnike na tekmi bo pripravljeno v Spod. Zadobrovi v gostilni »Gartroža«. Zvečer po tekmi je sestanek in
Letos smo se spominjali stoletnice prve pesmi, ki jo je objavil dr. France Prešeren v »Illyr. Blatt«. Slovesno smo praznovali tudi stoletnico rojstva Božidarja Rajiča in dr. Lov-ra Tomana, Ne bilo bi pa prav, ko bi prezrli še druge stoletnicc in obletnice. Tu hočem omeniti nekatere:
1727. Inocenc Tauffrer je izdal 1. 1727. zemljevid Paraguaya. Bil je ud' Jezusove družbe in je odšel v paraguayski misi-jon. Kot misijonar si je pridobil velike zasluge tudi z izdajo zemljevida, ki jc bil bržkone prvi imenovane dežele.
1727. Tega leta je umrl ljubljanski kamnosek Luka Mislej. Po rodu je bil bržkouc Vipavec in je deloval v Ljubljani okrog 30 let. Koliko umetnin je sam napravil, ne vemo. Pripisuje se mu spomenik sv. Trojice v Ljubljani in portal pri semenišču (1714). Gotovo pa je, da Ljubljana zahvaljuje njega za mnoge spomenike in izdelke iz marmorja, ki bi jih brez Misleja ne bilo. Znal si jc pridobiti odlične umetnike, ki so pri njem naročena dela izvrševali, n. pr. Francesco Robba, Jakob Contieri in kipar Pozzo. Vsi ti so ustvarili dela, ki jih še danes občudujemo.
1727 je nastala marmornata soha sv. Janeza Nepomučana, ki se hrani sedaj v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani. Izklesal j-> je po naročilu kranjskih deželnih stanov Francesco Robba za kapelico na levem bregu Save ob črnuškem mostu. Tu je stala šaha do 1. 1864., ko so podrli razpadajočo kapelo. Leta 1878. so jo postavili v desno kapelo v cerkvi sv. Florijana.
1777. V Gorenji vasi pri Stari cerkvi na Kočevskem je bil 17. aprila 1777 rojen Jurij J o n k e. V mašnika posvečen 1. 1803. je služil kot kaplan v Škofji Loki, kot kapiteljski vikar v Novem mestu, kot župnik v Črmošni-cah, kjer je vpokojen umrl 12. maja 1864. Bil je sloveč čebelar, ki je izdal porabno knjigo o čebelarstvu (1836), ki jo je dal posloveniti Lovru Pintarju. Str. 94. Ob francoski vladi na Kranjskem 1. 1809. je s svojo previdnostjo rešil svojo župnijo in mesto Kočevje velike nesreče, Kmetje so namreč ujeli nekaj francoskih vojakov in jih hoteli pomoriti. Župnik Jonke je to ubranil. Ko so hoteli Francozi zapaliti mesto Kočevje, so na Jonkovo prošnjo mestu prizanesli.
1827. Jernej Lenček je bil rojen 25. avgusta 1827 na Brezovici pri Ljubljani. V mašnika posvečen je bil nekaj časa v Av-guštineju na Dunaju, potem kaplan v Zireh, nazadnje kurat v Šempetru na Krasu. Umrl je še mlad 7. oktobra 1861. Izdal je koledar za 1. 1857. in 1858. z naslovom: Slovenski romar. Sotrudnik je bil Novicam, Vodnikovein:i spomeniku in Mittheilungen des hist. Vereins fiir Krain, kjer je 1. 1857. objavil seznam redkih starejših slovenskih knjig. Knjige je nabiral zlasti v žirovski okolici in jih potem daroval muzeju in slovenski bogoslovni knjižnici.
1827. Matej Močnik je bil rojen dne 13. sept. 1827 v Zalogu pri Cerkljah. Ko ie dovršil šest gimnazijskih let, je vstopil v jezuitski red, pa je radi bolezni izstopil. Leta 1855. je postal učitelj v Kamniku, 1. 1864. v Ljubljani, kjer je služil do svojega umirovljenja 1. 1882. L. 1870.—1873. je bil okr. šolski nadzornik v kamniškem okraju. Urednik Učiteljskemu Tovarišu je bil od 1. 1873.—1882., dopisnik pa že od 1. 1862. Odbornik je bil p/: raznih društvih, n. pr. pri Slovenski Matici, pri Katoliški družbi, Vincencijcvem društvu itd. Umrl je 1. 1895. Zelo mnogo je pisal blagi mož v Hst Učiteljski Tovariš. Izdal je svoj čas prav porabno knjigo »Zemljepisna začetnica« 1869, str. 194. Svoje imetje je zapustil Marijanišču v Ljubljani.
1827 je umrl Štefan Modrinjak. Bil je rojen 1774 v Središču poleg Ormoža. Šolal se je v Varaždinu in v Gradcu. Umrl je kot župnik pri Sv. Miklavžu blizu Ljutomera Zložil je več pcsmic, ki jih je Stanko Vraz pohvalil.
1827. Andrej Praprotnik je bil rojen 9. nov. 1827 v Podbrezju na Gorenjskem. Šolo je najprej pohajal doma, kjer ga je poučeval Franc Pire, župnik, pozneje misijonar ▼ Ameriki, potem v Šenčurju pri Kranju, v Kranju in naposled v 1. 1841.—1845. v Ljubljani. Kot učitelj je služil v Podbrezju, v Kamni gorici, v Škofji Loki in na Dobrovi, od leta 1858. pa v Ljubljani, kjer jc poslal leta 1870. voditelj mestne osnovne šole in ud c. kr deželnega šolskega sveta. L. 1890. jc stopil v I
razdelitev daril ob 8 v restavraciji Ljubljanski dvor. Prijavljeno je na to tekmo več psov, med njimi tudi inozemski. Ker bo v Ljubljani prva to« vrstna tekma, vabimo vse lovske tovariše, da se te tekme, ki bo gotovo v vsakem oziru zanimiva, v čim večjem številu udeleže.
Pričolek prvenstvenega tekmovanja LNP la 1927-28. V nedeljo, 18. t. m., se prično prvenstvene tekme tudi v ljubljanskem i. razredu, ki ga tvorijo za leto 1927-28 SK Ilirija, ASK Primorje, SK Jadran, SK Slovan, ZSK Ilermes in SK Sla-vija. V prvem kolu se srečajo v nedeljo na igrišču Ilirije ob 14.30 Ilirija s Slavijo, ob 16.15 Slovan z Jadranom. Ilirija nastopi proti Slaviji pač kot siguren favorit; izid tekmo Slovan: Jadran je negotov. Rezervna moštva igrajo med seboj isti dan dopoldne ob 10; na igrišču Ilirije igrata rezervi Ilirije in Slavije, na igrišču Primorja rezervi Slovana in Jadrana. Izmed drugorazrednih klubov absolvirata v nedeljo svojo prvenstveno tekmo Krakovo in Reka. Nastopita ob 14 na igrišču Primorja.
pokoj z naslovom ravnatelja. Umrl jc 1. 1895. Od 1. 1848. dalje je marljivo pisal za mladinski list Vedež. Izdal je 1. 1856. za Kamno gorico prva šolska izvestja v slovenskem jeziku. Bil je sotrudnik Slovenski Bčeli. Izdal je mnogo knjig, n pr. Spisje za slovensko mladino 1852, Pesmi cerkvenc in druge 1856, str. 140. Za šolsko uporabo je spisal več knjig. Dopi-saval je mnogo let Novicam in Zg. Danici. L. 1864. je izdal Svete pesmi za šolsko mladost, 1. 1866 molitvenik Marija naša Pomoi-, niča, v 1. 1866., 1867. in 1868. koledar Palček, 1. 1871. Učiteljski koledar. Urejeval je list Učiteljski" Tovariš od začetka 1861—1873 -in od 1882 do konca 1889. L. 1879. je izšel njegov Slovenski spisovnik. Kot tajnik Slov. Maticc je uredil I. 1876. knjigo Dr. Lovro Toman in popisal Tomanovo življenje na 78 str.
1827. Janez Šolar je bil rojen v Kropi 27. avg. 1827 in posvečen v mašnika 1. 1850. Služil je kot benelicijat v Radovljici, kot vzgojitelj grofovskih rodbin Thurn in Chorin-sky v Ljubljani, 1. 1852. kot pomožni učitelj na ljubljanski gimnaziji, 1854 kot profesor v Celju, 1858 v Gorici, 1868 v Ljubljani; 1871 je postal deželni šolski nadzornik v Ljubljani, 1879 v Zadru. Umrl je 22. febr. 1383. Svoje spise slovniške vsebine je objavljal v Sloven-i skem Prijallu v Celovcu 1855/1856, v Novicah 1855/1857, v Slovenskem Glasniku 1862, v gimnazijskih izvestjih v Gorici 1858, v Ljubljani 1868 in 1869. Za srednje šole je priredil tudi ncmško-slovenski slovar 1873.
1827. Jurij Zelenko = Mihael Za-gajšek, rojen 1739 za Gajem v Ponikvi na Štajerskem, je bil v mašnika posvečen 1765. Umrl jc kot župnik na Kalobju 1827 in jc poi kopan v Spodnji Svetni (v Završah). Izdal jc 1791 Slovensko Grhmmatiko oder Gcorg Zelenko^ \Vendische Sprachlchre, 349 str.
1827 je izdal B 1 a ž P o t o č n i k (1799 do 1872) svoje prvence Svete pesmi za vse praznike in godove med letom in molitvenik: Molitvene bukvice posebno za mlade ljudi.
1827. To leto so zgradili Ižansko cesto in napravil: dostopen clik del barja.
1827. To leto so postavili šentjakobski leseni most, ki je postal potreben, ko so podrli mestno zidovje in zasuli mestni jarek ob Zoisovem vrtu ter tu napravili cesto na Zoisovem grabnu.
1877. Petdeset let jc minulo, kar je umrl Jožef Premru, rojen na Vrhpolju pri Vipavi 1. 1809. Bil je gramatikalui profesor v Celju, Gorici, ravnatelj na gimnaziji v Zagrebu in Celju do 1. 1874., ko je bil umirov-ljen. Umrl je v Gradcu 1877. L. 1850. je izdal: Novo nabero laških, nemškifi in slovenskih pogovorov. Knjiga je doživela tri izdaje, drugo 1865 in tretjo 1882.
P. Karel Robida, rojen 13. oktobra 1804 v Mali vasi pri Ježici poleg Ljubljane. L. 1821. je stopil v benediktinski red, bil leta 1825. posvečen v mašnika, posta' profesor pri-rodoslovja in matematike na liceju v Celovcu (1830—1875). Bil je med ustanovniki Družbe sv. Mohorja in 25 let, t. j. do svoje smrti 1877 njen odbornik.
Poleg drugih spisov je izdal: 1. Zdravo telo, najboljše blago. Str. 133. 1846. 2. Naravoslovje ali fizika. 1849. Str. 129. 3. Domači zdravnik. 1854. 240 str. 4. Domači živino-zdravnik. 1856. 243 str. Več učenih naravoslovnih spisov je priobčil v nemških šolskih izvestjih celovške gimnazije.
1877 je umrl prof. Ivan Tuše k. Rojen je bil v selski župniji na Gorenjskem 1. 1835. Po dovršenih izpitih iz fizike in prirodopisja 1859 je bil pomožni učitelj na tealki v Schot-tenfcldu do 1861, potem profesor na višji -o. alki v Zagrebu. Odtod je prišel 1871 na gimnazijo v Ljubljano za profesorja matematike it naravoslovja, kjer je umrl 1877 Bil je souče-nec pozneje imenitnih mož; Erjavca, Stritarja, Kermavnerja, Skubica, Zarnika, Mandclca in S. Jenka. Kot gimnazijec se i* pri Fleišinanu navdušil za botaniko. Zbiral jc med narodom vse, kar je spadalo v to stroko. Pisati je začel 1. 1855. v Novice (Potopis vodene kapljice), kjer jc objavil do 1871 več lepih sestavkov Pri Slovenskem Glasbeniku jc sodeloval od 1858 do 1865. Poslovenil je Rastlinstvo 1864 str. 123. Predelal je po Rosslcrju Štiri letne čase, 1867, str. 254.
Prevcl je tudi Fiziko, 1867. str. 227, Pn-rodopis rastlinstva s podobami, 1872, 244 str., Niže merstvo 1872, str. 76, Botaniko 1375, str. 161.
Stoletnice in druge obletnice.
Viktor Stcska.
Moda
više. K ovratniku in manšetam se uporablja zamolklo blago. — Za drugo suknjo se rabi bolero-oblika in lisičje krzno. — Tudi tretja suknja se izgotavlja v bolero-obliki iz volne-negu baržuna. Ta apartna suknja je okrašena z ozkimi progami ostriženega domačega zajca. K zadnji suknji se tudi uporablja volnen bar-žun srebrne barve. Ovratnik je bogato obložen z vidrinim krznom.
Izšlo ie
in se dobiva
v Prodajalni stTD IHi. Ničmanovi: Dr. Nihaei Opeka
VEČNA KNJIGA
Deset govorov o Sv. Pismu.
Cena 16 Din, po pošti 1'50 Din več.
zraven še mala boa, kar je enostavno, učinkuje pa zelo elegantno. Za večer pa se ro-kavci odvzamejo, na ramo se pripne velika roža, na roke se nataknejo še zapestnice in priprosta pa mična toaleta je gotova. Za mr-zlejše dneve bo prav prišel z vidrinim krznom okrašen plašč iz črnega blaga.
Obleka se tudi lahko napravi iz barvane-ga mušlina ali pa v cvetju. Posebno elegantno je, če je podloga plašča iz istega blaga, kot obleka. Za to se lahko vzame tudi svetlomodra crepe de Chine, le za plaščevo podlogo je
vzeti nekoliko temnejši ton. Roža pri večerni toaleti bo seveda iste barve kot podloga.
Večerna obleka se lahko nosi tudi čez dan, če se nosi k tej še kratek telovnik iz crepe de Chine ali crepe georgette iste barve, kot je obleka. Telovnik se da prav lepo okrasiti z vezeninami.
Danes prinašamo primere jesenskih su-kenj iz luskinastega drappeauja. Jopič je olepšan z gubami. Pas je postavljen nekoliko
KUPUJTE SREČKE !!. STADIONSKE LOTERIJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000—.
Franc S. Mažir,
kapitan - vojni kurat 130. pešpolka ameriške armade, kaplan državne in senatne zbornice države Illinois, slovenski župnik v Springfield, Illinois, sedaj na počitnicah pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Bliža se nezanesljivo jesensko vreme in omisliti si bo treba pravočasno primernih oblek. Pričujoča slika kaže praktičen vzorec take obleke, ki ima to vrednost, da je porabna za popoldan in večer. Ta črna obleka — črnina je vedno elegantna — je narejena iz prozornega mušlina ali satina. Za popoldan se poda
Povratek iz Ženeve.
Na povratku iz Ženeve nam pošilja naš urednik c. V. Schweiger, ki se jc udeležil zasedanja Društva narodov kot poročevalec Slovenca«, to-le razglednico iz prelaza Velikega Sv. Bernarda, kjer stoji slavni kospic.
Dne 6. septembra t. 1. je letalo odplulo iz Amerike; 1000 km od obale je pošiljalo klice na pomoč, te dni pa je ladja »Kyte« našla blizu onega mesta njegove ostanke.
Priporočajte
naš list ob vsaki dani priliki. Priporočajte tudi njegov oslasni del.
PONESREČENO LETALO »OLD - GLORY«.
Z LETALOM »SIR JOHN CARLING«
sta kapitan Tully in poročnik Medcalf 7. t. m odletela iz Harbour Grace v London, a dosedaj še nista prispela. Pred dvemi dnevi je morje .laplavilo kose letala na cornwalsko obreijs-
M. GUAN1,
urugvajski delegat in predsednik Društva narodov v jesenskem zasedanju. Izvoljen je bil z 24 glasovi proti 2i za avstr. delegata Mcns-dorffa.
Gospodarstvo
Ljubljanska zelenjad.
Ze pred davnim sta si pridobila sloves ljubljansko zelje in ljubljanska solatn. Ravno tako bi se mogla kosati tudi vsa druga povrtnina z ono, drugih trgov. Ker se pa prideluje v manjšem obsegu, je širšemu svetu še neznana
Da pridelamo povrtnino nežno, mehko in vsled tega tudi okusnejšo in lažje prebavljivo, mora do-rasti v čim krajšem času; naj pa bo taka, ki jo vži-vamo kuhano ali presno. Trda, starikava zelenjad vsebuje neprebavno olesenilo (celulozo), katera želodec le obtežuje, ne da pa telesu potrebnih hranil. To je vzrok, da imajo v mnogih krajih in družinah zelenjad kot postransko in zadnje živilo v kuhinji ter da se hranijo enostransko z močnatimi jedili in z mesom, Za zdravje je pa neobhodno potrebno uživanje zelenjadi zaradi vitaminov, ki se
v njej nahajajo.
Za bujen in hiter razvoj ima ljubljanska zelenjad najugodnejše predpogoje ki »o:
1.	Globoka in humozna zemlja, ki zadržuje vlago in se naglo ogreva;
2.	primerno vlažno podnebje in ponočne velike rose;
8. v poletnem času pogostoma in zadosti dežja.
Dasi imamo tu vse ugodnosti za uspešno vrtnarstvo, ni se moglo razširiti in pridobiti si imena, razen zelja, fižola' in solate; ni še našla ostala zelenjad drugih trgov, to pa iz vzroka, ker jo tuji trgi ne poznajo in pa ker manjka tukajšnjim pridelovalcem trgovska izobrazba ali pa vsaj nekaj zadružne smisli. K poznavanju zelenjadi bo nudila pokrajinska razstava v Ljubljani od 17. do 26. sept. t. 1. ugodnejšo priliko, ker bo v velikem in pestrem obsegu pokazala vse vrtne pridelke; zastoj v razpošiljanju tega blaga pa bodo rešili najbrže posamezniki, katerim se bo vzbudila inicijativa, da bodo kot posredniki ali prekupčevalci vzeli stvar v roke in seveda z najboljšim uspehom. J. Štrekelj.
Sadna letina v mariborski oblasti.
»Naše gorice«, ki izhajajo v Mariboru, prina-Sajo članek g. J. Zabavnika o izgledih sadne letine v mariborski oblasti, iz katerega posnemamo sledeče zanimive in važne podatke.
Sadna letina v mariborski oblasti letos vobče ne zadovoljuje. Ponekod sadje sploh ni obrodilo, drugod spet ga je malo, le tu pa tam jc računati 8 srednjo sadno letino. Lastniki sadonosnikov bodo letos pogrešali lepih dohodkov.
Iz podatkov kmet. okrajnih referentov v posameznih okrajih je posneti:
Šmarje poroča, da so češplje trpele radi poznega mraza: bo jih malo. Zimska jabolka so v nekaterih občinah dobro obrodila. Hrušk je malo. Produkcija približno 80 vagonov.
V	Ptuju bo češpelj prav malo, kakor tudi jabolk in hrušk, ker jih je bilo lani mnogo. Ptuj, Ormož, Središče bodo izvozili cirka 70 vagonov jabolk. Skozi Ormož se izvaža tudi sadje iz varaždin-skega okraja, skozi Središče pa iz Mcdjimurja.
V	Ljutomeru češplje letos niso obrodile, jabolka srednje v zavotnih legah. Pridelek jabolk in hrušk se četni na 400 vagonov. Cirka 20 vagonov bi se dalo prodati v presnem stanju. Pri raznih vrstah jabolk je ponekod jabolčni cvetoder uničil do polpvjce pridelek. Hrušk za prodajo ni.
V	Konjicah so češplje uspele srednje dobro (cirka 00 vagonov). Pridelek jabolk in hrušk bo mestoiiia velik, mestoma majhen. Jabolk bo cirka 90, hrušk 8 vagonov. Hruške gojene v tem okraju so večinoma moštnice.
Maribor desni breg bo imel češpelj cirka 200 vagonov, je srednja letina. Jabolka in hruške so zelo slabo obrodile.
Maribor levi breg ima srednji pridelek češpelj (cirka 110 vagonov). Jabolka in hruške kakor desni breg.
Dolnja Lendava ima malenkosten pridelek češpelj. Letina jabolk in hrušk je srednja; za izvoz cirka 50 vagonov jabolk.
Murska Sobota javlja da letos ni češpelj, jabolk in hrušk bo le za domače potrebe, pa še to ne povsod.
V	Slovenjgradcu je pozeba v maju zelo škodovala češpljam iu jabolkom, ki jih ne bo niti za domače potrebe.
Dravograd goji malo češpelj, pa bo tudi pridelek majhen kakor jabolk in hruSk.
Podatkov ni iz okrajev Celje, Gornjigrad, ča-kovec in Prelog. Kar se tiče Medjimurja, je letos sadje dobro obrodilo. Za sadje bodo letos producenti dosegli lepe cene.
« » •
likat o stanju Narodne banke z dne 8. sept. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram stanju z dne 81. avg.) Aktiva: Kovinska podloga 488.0 (—3.0), posojila: na menice 1.2518, na vredn. papirje 237.6, skupaj 1.480.5 (+40.2), saldo raznih iračunov 1.338.1 (—5.7); pasiva: Bankovci v obtoku 5.784.9 (+156.8), drž. terjatve 144.1 (—44.6), obveznosti- po žiru 937.0, po raznih računih 395.7, skupaj 1.33?.S (—110.6); bilančna vsota 9843.0, ostale postavke neizpremenjene.
Trgovina z hmeljem. Žalec, 15. sept. Kupčija se letos prav ne more razviti, ker hočejo hmeljarji s svojim zadrževanjem vplivati na razvoj kupčije in cen. To ima tudt uspeh, ker je opaziti lahno dviganje cen v prvi vrsti za dobro in lepo blago, dočim za slabo ni toliko povpraševanja kakor je ponudb. Ntirnberg, 14. t. m. Položaj za ori-ma hmelj neizpremenjen, za ostale vrste tlačeno razpoloženje. Zatec, 14. se)>t. Nakupovanje se nadaljuje. Cene so 2000—2300 Kč za 50 kg.
Promet z valutami. Iz bančnih krogov do-znavamo o prometu z valutami sledeče: Dotok dolarjev je še vedno prav znaten. Nasprotno pa je pojenjal dotok č s 1. kron in se zelo iščejo, ker jih mnogo rabijo špediterske tvrdke. Zelo veliko je blaga v a v s t r. š i 1 i n g i h in je njih kurz popustil. V teku poletja je prišlo mnogo m a d j. p e n g 8 j e v iz tujskega prometa, zlasti pa mnogo nemških mark, kar kaze na znatne dohodke iz tujskega prometa. V ostalih valutah ni izprememb.
Devizni promet na naSih borzah. Sedaj ko je postal promet na zagreti k i borzi zaradi sszano živahen, se objavljajo pol; tki o prometu v prete-čenem tednu. Znašal je 36 2 milijona Din. V ilustracijo navajamo, da je znašal promet belgrajske
borje 29.75, ozir. teden preje 47.50 milijonov Din, v Ljubljani pu pret. tedeo, kakor redno poročamo, 11.96, ozir. teden preje 12.74 milijonov Din.
Promet t državnimi papirji na naših borzah. Včeraj smo poročali, da se uvode s 16. t. m. no-liranje državnih papirjev s stalno obrestno mero brez obresti, ne pa kakor dosedaj po tečaju tel quel. Toda uvedba tega n-.čina notiranja se je s®-daj odložila, ker se vrše pogajanja tudi z belgrajske borzo, da se uvede na />eh naših borzah enotno in istočasno noviranje papirjev s stalno obrert-no mero brez obrosU.
Nova zavarovalnici! v Ljubljani. Ze od leta 1720. obstojisč-: velika angl. zavarovalna družba »Royal Exhange Assurancev je razširila svoje poslovanje tudi na Slovenijo. Osnovala je v Ljubljani podružnico, ki jo vodi g. Aleksander Knez in ki je ža začela poslovati v Dalmatinovi ulici 3.
Občni /bor Merkanti'ne banke. Na občnem zboru je bil izvoljen v upravni svet g. Oton Jeruc, ne pa g. Otor. Jeme.
Mlekarska industrija na pokrajinski razstavi. Ljubljana v jeseni od 17. do 26. septembra 1927. Tudi ta panoga nastopi letos drugič s svojimi izdelki, sirom, maslom in drugimi mlečnimi izdelki. To je njen drugi nastop za širšo javnost fK> petdesetih letih, odkar jo jo > Bohinju in s tem v Sloveniji vpeljal Švicar llitz. Mlekarsko razstavo tvori oddelok zase in bo urejena tudi popoina mlekarna. Razstavljen sir ii maslo bo tudi ocenjeno in premirano po kvaliteti z zlatimi, srebrnimi iu bronastimi kolajnami. Poleg prodaja en gros se bo prodajalo tudi v malih količinah, da se obiskovalcem razstave nudi prilika poskusiti mlečne izdelke naših mlekarn in sirarn. Nad vse zanimiva razstava bo gotovo v splošno zadovoljstvo vseh obiskovalcev.
Vinsk« razstava v Ljubljani od 17. do 26. so>»-tembra. Na številna vprašanja sporočamo javnosti, da se tu.i> na letoSnjl pokrajinski razstavi vrši razstava Izbranih buteljskih vin. Za poznavalce vina lepa t-rilika, da pok asi jo res dobro, žlahtno vinsko kapljico.
Koncentracija v avstrijski industriji klob kov. Z Dunaja jx>ročajo, dr se je ustanovil z firmo Kellor, Slcnberger in Co, kot središnjico koncem tvornic klobukov, ki obsega obrate v Avstriji, češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski in Nemčiji, 'la

t
7**)
Nova praška velesejmska palača, kakor bo izgledala po svoji dovršitvi. — Levo zgoraj praški župan dr. Baxa. Desno spodaj predsednik praškega velesejmskega komiteja Mg. Ph. ,V. Bohač.
koncern bo vse produkte od začetka produkcijskega procesa izdeloval sam. V vodstvu teh obratov, so industrije!: Keller, Stetnberger in Oberwalder. (Koncern ima svojo interen tudi v naši slamali karski ;nduftriji v Domžalah. Op. ured.)
Cehi branijo tujeg« lanu. Te dni se bo VM šila v Pragi konferenca ministrstev, ki bo razpravljala o zaščiti domače čsl industrije lanu. Kakor poročajo i? sigurnega vira, bo sklenjeno, da so pri državnih dobavah lanenega in pollanenega blaga uporablja iatno domači I ur. To se tiče tudi Sh* venije, ker smo letos mnogo lanu plasirali v w hoslovaški.
Iz mednarodnega jeklarskega kartela. Madri
narodni jeklarski kartel zboruje od 26. do 28. sepn tembra. Obravnaval bo vprašanje kvot in bo mJh brže sklenil znižanje produkcije. Poleg tega b« razpravljal o ustanovitvi mednarodnih prodajnih zvez.
Kaj je s sintetičnim bencinom? Kakor pora čajo iz Berlina, bo I. G. Farbenindustrie dala ua trg v mesecu oktobru večje količine sintetičnega bencina, ra. 120.000 ton. Prihodnje teto bo porodu* cirala že 300.000 ton.
Borzo
Dn.i 15. septembra 1927, \ DENAR.
Današnji devizni promet je bil manjši kakor včeraj. Povsod so bile privatne ponudbe zadostna za povpraševanje, le Curih je dajala Narodna banka. Znaten je bil promet v devizah: Curih, Ne^ york in Praga.
Berlin je daues ostane', na zaklj. 13.52 v Ljub-ljani. Tudi Dunaj je bil zaključen po nižjem kur-zu kakor včeraj (po 8.005 napram 8.0075). Pariz jfl bil v Ljubljani zaključen po 222.75. V Pragi sc znatne privatne ponudbe v Zagrebu -znižale sred-nji kurz na 168.41. Trst je v Ljubljani oslabel ns 308.75 (od 309) v Zagrebu pa celo pridobil: 309.33 ozir. 309.16 (srednji kurz).
Ljubljana. Devize: Amsterdam (ob zaključku 22.77—22.795, Berlin 13.505—13.535 (13.52), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 7.99-8.02 (8.005), London 275.85—276.65 (276.25), Newyork 56.64-. 56.84 (56.74), Pariz 221.75-223.75 (222.75, Prag* 168.05 — 168.85 (168.45), Trst 307.75 - 30971 (308.75).
Zagreb Berlin 13.51—13.54, Curih 10.31 h 10.97, Dun:«j 7.992—8.022, London 275.85—276.65 Newyork 56.64—56.84, Praga 168.01—168.81, Trd 308.25—310.20.
Curih. Belgrad 9.135. Amsterdam 207.81^ Berlin 123.385, Budimpcšt". 90.70, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.09, London 25.2162T«, Newyork 518.50, Pa-riz 20.33, Praga 15.37, Tr-it 28.2125, Sofija 3.76, V aR. šava 58, Madrid 87.70.
Trst Belgrad 32.35—32.39, London 89.35-1 89.40, Newyork 18.36—18.38, Pariz 71.90—72.10.
Dunaj. Devize: Be'grad 12.4925, Kodanj 189.80, Ix>ndon 34.495, Milan 38.62, Nevvvork 709.30 Pariz 27.8i J, Vsršava 79.20 Valute: dolarji 707.20, francoski frank 27.845, lira 38.60, dinar 12.47, češkoslovaška krona 21.03375.
Praga. Devize: Lira 18355, Belgrad 59.4C, Pariz 132. 35 London 164.02, Ne\vyork 33.75.
Dinar. Newyork 176.05, Berlin 7.40, Lonoon 276.10.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Merkantilna banka, kakor smo že poročali,
ne kotira več. Nameravana uvedba notacije papirjev s stalno obrestno mero na naši borzi brea cbresti ne po tečaju tel juel je odložena, Ker »o vrše pogajanja z belgrajsko borzo, da se tudt tam uvede tak način notiranja.
Zaradi doseženih visokih kurzov se je poji-vilo v Ljubljani blago v vojni škodi po 376.50, L j. kred. je bila zaključena |<o 140; nadalje so bile nu-dene Strojne po 80 bi., Kranj. ind. po 405 bi. te-r Trbovlje po '«55 bi.
V Zagrebu je 7% invest. posoj. brez kupona po 83.50, vojna škoda za oktober in november termin zelo ponujana. Slavonija je zopet popustila in dospela ua 11—12.50, napram 12 včeraj.
Ljubljana. Vojna odškodnina 376.50 bi., Celjska 197—199, Ljublj. kred. zaklj. 140, Praštediona 850 den., Kred. zavod 160 den., Strojne 80 bi, Trbovlje 465 bi., Vevče 135 den., Kranj ind. 405 bi, Ruše 260—270, Stavbna 56 den., Sešir 104 den.
Zagreb. ".% invest. posoj. 83.50, agrari 53.50 —55, vojna odškodnina 378, okt. bi. 379—381, nov. 383 bi., Ilrv. esk. 91, Hipobtnka 55, Jugobanka 91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 140—147, Seče-rana 540, Drava 565—570. Slavonija 11—12.50, Tn bovlje 475, Vevče 135-140.
13
Mark Twain:
Kraljevič in siromak,
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti.
Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec.
^Precej vse kaže tako v resnici. Ampak, ali se ti ne zdi, ali nimaš nikakega nezaupanja, kakor da bi ... kakor da bi...«
Pomisljal se je in naposled umolknil. Očividno je spoznal, da je stvar kočljiva. Grof Hertford je obstal pred njim, mu z vedrimi, odprtimi očmi pogledal v obraz in rekel:
»Govori — razen mene ni nikogar, ki bi te slišal. Nezaupanje — glede česa?«
»Beseda mi noče iz ust, lci jo imam v mislih, in ti si mu po drugi plati po krvi tako blizu, grof. Ampak prosim odpuščanja, ako žalim, ali se ti ne vidi tako čudno, da bi blaznost mogla tako izpremeniii njegovo krelanje in vedenje? Ne rečem s tem, da njegovo vedenje in govorjenje ni še vedno kraljevi-čevo, ampak da je neka razlika v eni netehtni malenkosti ali drugi, če vzamemo njegove prejšnje navade v ozir. Ali ni čudno videti, da bi mu blaznost pregnala iz spomina celo poteze obraza njegovega očeta, šege in običaje, ki mu pritičejo od njih, ki so okoli njega, in ga oropala vse grščine in francoščine, latinščino niu pa pustila? Moj grof, ne bodi užaljen, ampak pomiri nemir moje duše in prejmi hvaležno zahvalo za to. Nc gre mi iz spomina, ko je rekel, da on ni kraljevič, in tako--«
»Tiho, lord, veleizdajstvo govoriš! Ali si že pozabil na kraljevo zapoved? Pomni, da sem sokriv zločina, ako le poslušam.«
St. John je prebledel in hitro rekel:
»Napak sem storil, resnično priznam. Ne izdaj me, bodi tako dober, izkaži mi to milost in jaz ne bom govoril niti mislil več o tem. Ne bodi prestrog z menoj, sicer sem izgubljen in uničen.«
»Zadovoljen sem, grof. Torej ne govori več tako nc tukaj niti drugim na ušosa, in vse bodi, kakor da ne bi bil govoril tega. Ampak nobenega nezaupanja,
nobene bojazni ti ni treba imeti. Sin je moje sestre; mar mi ni njegov glas, njegov obraz, njegova postava znana vse izza zibelke? Blaznost lahko povzroči take nasprotujoče si stvari, kakor jih vidiš pri njem, in še vse drugačne. Ali se ne spominjaš, kako je stari baron Marley, ko se mu je zmešalo, pozabil, kakšen je njegov lasten obraz, dasi ga je poznal dobrih šestdeset let, in je menil, da je bil obraz drugega človeka? No, in trdil je celo, da je sin Marije Magdalene in da mu je glava narejena iz španskega stekla in da v resnici nikomur ni dovolil, da bi se je dotaknil, da bi je kaka neprevidna roka po nesrečnem naključju ne razbila. Umiri svoje bojazni, dobri grof. Pravi kraljevič je — dobro ga poznam — in kmalu bo tudi kralj. Morebiti ti bo v korist, če boš imel to v spominu in bolj razmišljal o tem kot o onem drugem.< Nadaljevala sta še nekaj časa svoj razgovor, v katerem je grof St. John kolikor mogoče popravil svojo pogreško s tem, da je ponovno izjavil, da je sedaj njegovo prepričanje dodobra na pravem temelju, tako da ga noben dvom ne bo mogel zopet omajati. Nato je grof Hertford odpustil sovaruha in sedel, da bi sam stražil in varoval kraljeviča. Kmalu se je zatopil v globoke ruisli in bilo je očito, da je bil ter: bolj nemiren, čim holj je razmišljal, čez čas je vstal in začel hoditi po sobi in mrmral je sam pri sebi:
»Nak, mora biti pravi kraljevič! Mar bo kdo trdil, da si moreta biti dva človeka, ki nista iste krvi in istega rodu, tako popolnoma podobna kot dve jajci? In tudi ako bi bilo kaj takega mogoče, še večji bi bil čudež, če bi slučajno naključje postavilo baš tistega na njegovo inesto. Nak, bo že bedastoča, bc-dastoča, bedastoča k
Takoj nato pa je nadaljeval: Recimo pa, da bi bil slepar in se sleparsko na-zival kraljeviča; v tem slučaju bi bilo naravno, povsem umljivo, da bi lak človek po vsej sili hotel biti kraljevič. Ampak ali je še kdaj živel slepar, kateremu je rekel kralj, ves dvor in vsi ljudje kraljevič, a bi tajil, da ni kraljevič, in ugovarjal zoper iako vzvišen naslov? Ne! Pri živem Bogu, da ne! Pravi kraljevič je, samo zmešalo sc mu je k
Sedmo poglavje.
Prvo kraljevsko kosilo malega T o m a ž k a.
Nekako po eni uri je Tomaželc udano trpel novo trpljenje, ko so ga oblačili za kosilo. Spoznal je, da je bil zopet tako krasno oblečen kot prej, samo da je bila obleka vsa drugačna, vsa izpremenjena od ovratnika do nogavic. Kmalu na to so ga odpeljali v slovesnem sprevodu do prostorne okrašene dvorane, kjer je bila že pogrnjena miza za eno osebo. Vse pohištvo v tej dvorani je bilo iz čistega zlata in ozalj-šano z risbami, tako da je bilo malodane neprecenljive vrednosti. V dvorani je bilo mnogo plemenitih strežajev. Duhovnik je molil molitev pred jedjo in Tomažek, ki mu je bila lakota tako rekoč že prirojena, se je hotel kar lotiti jedi, a ga je prekinil grof Berkeley, ki mu je privezal bradelj pod vrat; ta plemiška rodovina je namreč podedovala visoko čast in pravico, da so njeni člani privezovali podbradke angleškemu prestolonasledniku. Poleg Tomažka je stal čašonoša, ki je onemogočil vse njegove poskuse, da bi si sam natočil vina. Navzoč je bil tudi okuševalcc jedil njegove visokosti prestolonaslednika, vsak hip pripravljen, da pokusi vsako sumljivo jed in tvega življenje, če bi bila jed zastrupljena. Tiste čase pa je bil samo privesek za okrasek in se je redkokdaj primerilo, da mu je bilo treba vršili svoj posel; bili pa so časi, in sicer še ne mnogo rodov tega, ko je bil posel oluiševalea jako nevaren in je bil dostojanstvo, ki mu ga nikdo ni zavidal. Nam se čudno zdi, zakaj da niso uporabili psa ali koga drugega; ampak vsa pota in navade kraljevih ljudi so pač čudne. Navzoč je bil tudi grof d'Arcy. prvi hišnik; sam Bog ve, kaj je imel zraven opraviti; ampak bil je navzoč — in to bodi dovolj. Navzoč je bil še glavni kletar in načelnik služabnikov, ki je stal za Tomažkovim stolom in nadzoroval vso svečanost, ki se je vršila pod poveljstvom velikega dvornega upravitelja in velikega dvornega kuharja, ki sta stala v bližini. Poleg navedenih je imel Tomažek še trisloštiriinosemdeset služabnikov; seveda ni bilo vseh v tisti dvorani, niti četrtina, in Tomužek tudi ni vedel, da jih je toliko imel.
111=1115
a w
g- W p >.
5S-E2Š a
E-s* f V §
Ig
(t c <=r <w "A S -T- ' S
s
° 1 * I B^iaj
, I »JI
l R* o f3 p-B E
9 Sj 11" 3 3 8 g g Sž o
UM
M « B' g" S
_ » O O 8
S? F s I
& cp p - g*
m
ro e
- — P E
n to £ sr ^ to aq
0J

ta
S-S.s P i
S » 2 f
g B- S 81
a ~ - K 5 o ta to
^ g, S j* f* ijs 3
lili =iii=iii
Trst. Adria 182, Assieuraikmi Generali 4.625, Cosulich 196, Split cement 193, Oceania 110, Zivno 263. Trž. Lloyd 735, Krka 90.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.60, Zivno 08.25, Hipo 7, Alpine 49.65, Leykam 12. Trbovlje 60, Kranj. ind. 50, Gutmann 34.25, Mundus 162.50, Slavonija 1.55.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Iš5e se brusni les, fko vag. Jesenic« ter taninski los, fko vag. naklad, post., ter testoni, fko naklad, post.; bukovi testoni, paral., osJror., očelj. Ia od 10—21 cm Sir., fko vag. meja, 1 vag. po (»0; zaklj. 1 vag. Tend. neizpr.
Del pridelki (vse samo ponudbe, slo»-. post., plač. 30 dni, dob. prompt); Pšenica bačka 78—79 kg, 2% ml. tar. 340.50- 342.50, bačka 78— 79 kg, 2% ml. tar. /.a oktober 350.50—352.50, sremska 78—79 kg, 2% ml. tar. 337 —339, slavonska 78 do 79 kg, 2n'/ ml. tar. 334—338; koruza bačka nav. vozn. 245—250, koruza bačka ml. tar. 240—246, moka pš. fko Ljublj. pri odjemu cel. vag. plač. po prejemu 490. krompir beli gorenjski (večje količine) fko vag. meja 125. Zaklj. —. Tendenca mirna.
Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg, 2% 295 —300, banaška 78—79 kg, 2% 290-295, sremska 78—79 kg, 2% 290—292.50: rž bačka 72 kg, 2% 280—290; ovc- bački 200—205, sremski 207.50— 210, slavonski 207.50—210; ječmen 65—66 kg, 260 —265, sremski 65—66 kg 260-265; koruza bačka 192.50—195, sremska 192.50—195, banaška 190— 195; fižol beli bački, 3% prebran 325—330; moka 0 g bačka 425.50—440, št. 2 bačka 407.50—415, št. 5 bačka 380—390, št. 6 bnčka 327.5—337.5. št. 7 bačka 270-280, št. 8 bačka 210—220; otrobi bački 182.50 —185, backi za okt., nov., dec. 177.50, sremski 182.50—185, slavonski 182.50—185. Tendenca ne-izpremenjena. Promet: 5X> pšenice, 61 koruze, 1 moke, 1 otrobov; skupaj 75S vagonov.
Dunaj. Tendenca neizpremenjena. Pšeniop. tuz. 39.40—39.50, rž tuz. 38—38.50, peštanska 38.?* -38.75.
Budimpešta. (Terminska borza.) Tudi danes je bila tendenca slaba. Cene so danes popustile ta 10—15 vinarjev. Uradne notacije so bile: Pšenica: okt. 30.74. 30.80, 30.76 (vse v pengO), zaklj. 30.74—30.76, marec 33.28, 33.20, 33.22, zaklj. 33.18 —33.20; rž: okt. 29.26. 29.22, 29.28; zaklj. 29.24— 29.26; koruza: maj 24.94, 24.98, 24.94, 24. 96, julij likv. kurz 25.40.
Turisiitea
Zatvoritev kof. Osrednji odbor Slovenskega
planinskega društva javlja, da zatvori sledeče koče: v nedeljo 18. sept.: Kočo na Kamniškem sedlu, Krekovo kočo na Ratitovcu, v ponedeljek, 19. sept.: Triglavski dom na Kredarici, Kočo pri Triglavskill jezerih, Vodnikovo kočo na Velem polju, v torek 20. sept.: Aleksandrov dom. Tudi Staničeva koča je že zaprta.
Radio
Radio in napredek.
Radio je iznajdba, ki nam omogoča poslušanje prireditev, ki se proizvajajo v sto in sto kilometrov od nas oddaljenih mestih, je to naprava, ki je m postaja čimdalje večjega kulturnega in gospodarskega pomena ,ter zasluži, da se zanimamo zanjo v večji meri ko* doslej.
Radio je in bo širitelj kulture, napredka in zbliževanja med narodi, radio ne pozna državnih mej. ne razločka med narodi, ampak širi besedo v vseh jezikih in med vse narode. Radio koristi družinskemu življenju, ker nudi doma zabavo vsem rodbinskim članom in zmanjšuje privlačnost gostilne in kavarne.
"Posebno velike važnosti bo radio gospodarskim krogom. Trgovec zve vsak dan ob raznih urah borzne in tržne cene na raznih borzah in tržiščih. Poleg tega pa f r i naša radio še druga važna gospodarska poročila, predavanja itd.
Poljedelca bodo zanimale vremenske napovedi. Kolikokrat se bo obvaroval nepotrebnsga dela, troškov in škode. Ne bo šel kosit, če se napoveduje dež, pospravil bo pridelke, ki so v nevarnosti vsled bližajočih se vremenskih neprilik Peljal bo na trg svoje pridelke, če sliši, da so cene visoke, držal bo blago doma, če so cene nizke in je pričakovati višjih In v zimskih večerih bo poslušala diužina ne samo godbo in petje, ampak tudi predavanja o poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, travništvu, perutninarstvu, čebeloreji Ud.
Izobraženslvo na deželi si lahko preskrbi užitek godbe, koncertnih in gledaliških prireditev z nabjvo radio-aparata in ima še to veliko ugodnost, da lahko posluša prireditve vseh evropskih narodov.
Izobraževalna društva iahko nudijo svojim članom in svojim prijateljem lepo zabavo potoin radia in pevska društva naj omogočijo z nabavo radioaparata, da poslušajo člani prireditve tudi drugih narodov
Naši mladini pa je radio posebno velik prijatelj. Mladina more poslušati razne mladinske prireditve, predavanja in učne tečaje tujih jezikov. Radio bo vzbujal v mladih srcih veselje do godbe in pesmi, ljubezen do jezika, naroda in domovine.
Radio je lepa in koristna iznajdba in naprava in naloga vseh izobražencev je, da širijo poznavanje in zanimanje za njo. Kdor se zanima zanj, naj se obrne za nasvete in navodila na naš radio-klub, ki ima svoje prostore na Ljubljanskem ve lesejmu. Ra^ioklub prireoi na jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma lepo radiorazstavo, katero bi si naj vsakdo ogledal.	F. Z.
PROGRAMI:
Zagreb 310, iSreslau 315.8, Barcelona 344.8. Praga 348.9, Leipzig 365.8. Schenectady 379.5. Stuttgart 379.7, Toulouse 392. Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458. Oslo 401.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9. Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, K6nigswusterhausen 1250.
SOBOTA, 17. septembra.
Breslau: 16.30 koncert, 20 pesniki kot svetovni potniki in vagabundi (Jack London). — Barcelona: 17.30 in 18.25 kvintet. — Praga: 13.15 poročilo o industriji, obrti in trgovini, 18.20 (nemško) otroška lirika, prodavanje, nato vremensko poročilo, 20 vremenska napoved, 20.10 Grofica Marica, (Kalman), 22 fi«s. signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig;: 20.15 trio: klavir, violina in cello: 1. IIaydn: Trio Es-dur. št. 5. 2. Beethoven: Štirinajst variacij, op. 44, 3. Smetana: Trio G-moll, op. 15. — Stuttgart: 18.15 predavanje: smrtna kazen v preteklosti in sedanjosti, 20.15 simfonični koncert. — Toulouse: 20.45 koncert (Massenet, Fle-gier, Schumann, Goublier itd.). — Frankfurt: 19.30 prenos iz opere: Hofmnnnove pripovedke, opera v 3 dej. (Offenbach). — Brno: 14.30 olomuška pro-duktna borza, 19 koncert. — Rim: 17 45 vokalni in instrumentalni koncert. — Budapesr 17.45 ciganska glasba, 1945 »La Boheme« (Puccini). — Carigrad : 16 in 19.30 turška glasba.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrtllca t-so Din ali vsaka beseda SO par. Na|man|il oglas 3 aH S Din. Oglasi na<l devet vrstic se računalo vlit, Za odgovor znamko! Na vpraian|a brca znamke ne odgovarlamo I
Pros/t •s/u/t>c
Izurj. pletilko
za jopiče, plete, nogavice itd. sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši, služba trajna. Širina strojev 35 do 100 cm. - Ponudbe je poslati na: Ivan Lavrič, trgovec — Cerknica pri Rakeku.	7226
IJ^- Išče se "^K.
prvovrstna moč
zmožna stenografije, slovenščine, nemščine ter srbohrvaščine. Reflektan-tinje naj se oglase pri Iv, Magušar, Vrhnika 9.
Izurjeno pletiljo
za Celje, sprejmem. — Naslov pove gospa Mlci Turk, Ljubljana, Gosposka ulica 3/1.	7216
Pošteno dekle
(z dežele), se sprejme k otrokom v starosti 4—9 let, ki bi opravljala tudi druga hišna dela. - Ana DERMOTA, Litija.
Krepak deček
ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, poštenih staršev, sc sprejme takoj pri tvrdki Alojz Remic — Dravograd.	7233
Iiče se starejša, resna
inteligent. bona
za boljšo hišo k deklici 4 let s perfekt. znanjem nemškega jezika. Prednost imajo one, ki so že nekaj let služile v eni hiši. Plača dobra, pogoji zelo ugodni. Ponudbe s sliko in referencami na: Ga. SOFIJA PETROVIČ, Beograd, Studenička 23.
5nfp>> samski, pošten 5 in povsem trezen, z dobrimi spričevali, se išče za prevažanje potnikov z avto-omnibusom. - Mehaniki imajo prednost. Nastop 1. novembra. Ponudbe na upravo lista pot šifro »Soler 1000—7250«.
Pleskar za pohištvo
zmožen vsega dela, se sprejme v trajno službo. Erman in Arhar, Št. Vid nad Ljubljano. 7238
Marljivo dekle
urno, ki je že služila v boljši hiši in govori slovensko in nemško, se išče za 1. oktober. — Zobotehnik ŽIBERT v Kamniku.	7245
Dijakinja
išče stanovanje brez hrane. Ponudbe na upravo pod: »Dijakinja« št. 7214.
Sfanova/i/a
V STANOVANJE
se vzame priletna ženska, ki bi pomagala pri domačem delil. - Poizve se: Gradišče 14, pritlič., Ljubljana.	7218
MEBLOV. SOBA
lepa, s separ, vhodom, se odda dvema boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi »■Slovenca« pod št. 7251
Paviljon
na vogalu Tržaške in Bleiweisove ceste — se proda. — Ponudbe pod šifro K T. V. ?tev. 7210
na upravo »Slovenca«.
"POSESTVO^
KUPIM — z 10 do 30 oralov zemljišča, dobrim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v bližini železniške proge. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod šifro: »RESEN KUPEC« 7216.
SOSTANOVALKO
ki ljubi mir, sprejmem. -Naslov v upravi it. 7241.
Pianino
dobro ohranjen, se kupi. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Planino«.
Kupi se rabljena, dobro ohranjena
ŽELEZNA PEČ.
Ponudbe na upravo lista pod šifro: »PEČ« 7243.
Prodam TRGOVINO
z mešanim blagom, popolnoma opremljeno, v industrijskem kraju blizu Ljubljane. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Event. oddam tudi svojo koncesijo. Naslov v upravi pod št. 7244.
Vsakovrstno
zlato kopale
po najvišjih cenah Perne, luvelir, Ljubljana VVolfova ulica štev. 3
Kupimo
par KONJ
lepe, mlade, temne — srodnje težke — za upo rabo kočije in lahko go< spodarstvo. Konji morajo hiti brezhibni, krotki, dobro vpeljani in figu-rantni. — Ponudbe na Bombaževo predilnico in tkalnico v Tržiču. 7236
Oves in koruzo
kupite najceneje pri tvrdki
A. TOLH, LJUBLJANA
Kesljeva cesta 24 Velotrgovlna z žitom
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela. dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, L.IUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Oglas o prodaji vina
Okrog 60 hI belega vina, 17 hI rdečega vina letnika 1926, dalje okrog 130 hI belega vina letn. 1925, izvrstne kakovosti, zajamčeno naravno, 10—11 stopinj Maliganda, proda prvostolni Kaptol zagrebški. Vprašanja na: Kaptolska kancelarija ZAGREB, Kaptol 27 (dvorišče, I. nadstropje). 7235
Svetovno znane
Lutz-ove peči
iz Bludenz-a in emajl-tablice z napisom ima v zalogi od 1. oktobra 1927 dalje
Ing. Mate Guzelj, Ljubljana«Slika.
Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve
Naročila se že zdaj sprejemajo.
ČEVLJARJI!
Potrebujem večje množine otroških čevljev, visokih v teksu in kovanih, hišnih čevljev (Hausschuhe) iz ševroja in filca, ter raznih juht-čevljev. Ponudbe: ŠTEFAN ČENČIČ, Beograd, Cika Ljubina ulica 18.
Najboljša
reklamo so oglasi v »Slovencu,,!
Bančno podjetje
seriozno, zelo zaposleno, išče v svrho razširjenja nadaljnjega dobičkanosnega delovanja kapital. Nudi po želji: Jamstvo, najvišje obresti, evt. soudeležbo na dobičku, tiho ali javno družabništvo, sodelovanje in službo s stalnim mestom.
Redka prilika za ugodno naložitev kapitala
Cenjene ponudbe z navedbo kapitala na:
DRAGAN VIKTOR - Ljubljana,
poštnoležeče.
Pošljite naročnino!
Cenj. čitateljem se priporočajo naslednje tvrdke:
IvanKrižnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RN1K
Ljubljana, Domobranska c. 1
stolnic« polen Zaajslttga mostu
Blal Jantar
pleskar ljubljena. Dre$
IGA R. I. B.
Kopitarjeva ulica 6/II
Deželna lekarna pri .Mar. Pomagal'
Mr. ph. M.Leustek
Llubtjana. Reslleva cesta l
K. Pečenko
trgovina vseh vrst nBnJa in čevljarskih potrebščin
Llubllana. Sv. Petra cesta 32
PRISTOii & BRICELJ
črkoslikarja. Ljubhana
Resljeva cesta 2 Telef. 2908 Ustan. I90>
Franc Fnjan
splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru.
tapetnlk Ljnbljanu. Krekov trg 7
K0VACIC & JAPEU
trgovina s spa< kolonij, in materil. blagom UU3UANA. Kongresni trg 1B
Stanko Kezele
splošno kleparstvo Ljubljani!
Bohoričeva ulica št. 3
Prodajalna K. T. D. (II. NlCman)
LJubljana, Kopitar)«« ul 2.
Glavni dobitek
drž. razr. loterije zadel kupec srečke 12.950 pri »Komercijalni banki« d. d., Ljubljana,
Dunajska cesta. SREČKE ZA 4. RAZRED 14. KOLA NA RAZPOLAGO!
Ne
samo ceno,
temveč tudi kakBVBSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Knilgooeznflca K. T. D., Crtalnka in toornlca pa-stavnih knllg o Llubllani, Honltarieoa »'lica Steo. Sil.
Odhodi vlakov iz Ljubljane gl. kol.				
Čas		Vrata I Stev.		T »meri
uro	min.	.Inka		
.1	1(	bril	MS	Dunaj.
1	53	ekspresnl	S.O.	Beograd, Bakareita, Carigrad.
1	2»	brzl	Ml	Budimpefila. Trst, Paril.
4	1!	ekspresnl	'O.S.	
5	2«	bril	M:	Trst, Beka.
5	23	polnlikl	020	Bistrlca-Boh. Jezero 0e ob nedeljah in praznikih)
6	25	. . .	«11	Maribor, Zagreb.
5	ao	mešani	4038	Kamnik (le ob nedeljah in prazn.).
C	01	bril	M4	Trst, Reko
«	it	polnlikl	«12	Trst.
e	26	B	1011	Kočevje, Korlovae, Sušak.
6	66	m	«12	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero.
7	43	m	015	Maribor.
7	U	meianl	4032	Kamnik.
7	60	M	«032	Vrhnika.
8	12	polnlikl	022	Kranj (1" ob nedeljah in praznikih).
8	40	bril	618	Trst, Pariz.
8	45	p	4	Jesenice, Salzburg, Miinchen.
9	0«		1	Zagreb, Beograd.
11	40	polnlikl	014	Jeseulce, Bistrica-Boh. Jezero.
12	08	brzl	605	Maribor, Dimni, Praga
12	IS	polnlikl	617	Maribor, Zagreb.
13	18	P	1013	KočovJe, Karlovae, 8pllt.
13	!I	mešani	«1)34	Vrhnika.
14	10	p	4034	Kamnik.
1«	12	polnlikl	«20	Trst.
14	IS	P	031	Celje.
14	40	P	016	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero.
17	20	P	»24	Kranj.
17	27	brci	606	Trst.
17	40	potniški	623	Maribor, Zagreb, Beograd.
18	ta	mešani	(1030	Vrhnika.
18	20	m	40.1«	Kamnik.
18	30	potniški	«24	Rakek.
18	95	9	018	Jesenice, Bistrica-Boh. jezero.
20	00	bril	5	Zagreb, Beograd.
20	os	polnlikl	1015	Kočevje, Karlovae, Sušak.
21	11	bril	2	Jesenic**, Snl/.bnrp. Miinchen.
21	22	polnlikl	«20	Zagreb (le ob nedeljah in praznikih razen 5.VI., 28.VI. in 14.VIII. 19271.
22	I 20	mcieni	C0S8	Vrhnika (ln ob nedeljah ln prazn.).
22	' 46	polnlikl	! 625	Maribor, Zagreb.
23	15	bril	610	Trsi. Pariz.
Prihodi vlakov v Ljubljano gl. kol.
Čas		V rita |Šte».		Ii smeri
ura Imln.		tlaka		
1	M	bril	MS	Trst, Reka.
t	43	ekspresnl	s.o.	Pariz, Trst.
1	23	brzl	Ml	Trst, Roka.
8	28	polnlikl ekspresal	«12	Maribor, Zagrob.
4	«5		0. S.	Carigrad, Bukarešta, Beograd.
i	14	bral	(0!	BuoiuipeSta. Pariz, Trst.
i	41	m	667	
i	55	m	M4	Dunaj
a	48	mešani	«031	Vrhnika.
7	04	m	4031	Kamnik.
7	1»	polnlikl	«16	Rakek.
7	23	m	»11	Jesenioe.
7	28		614	Celje.
7	34	m	1012	Sn »k. Karlovae, Kočevje,
8	«8	bril	4	Beograd, Zngreb.
8	35	m	1	MUuchen, Sahbnrg, Jesenice. Beograd, Zagreb, Maribor.
10	00	potniški	«16	
10	18	m	928	Kranj (le ob nedeljah ln praznikih).
10	ao	mešani	6033	Vrhnika.
10	44	potniški	617	Trst
u	31	»	013	Bistrlca-Boh. jezero, Josenlee.
12	62	bral	MS	Trst.
ia	00	meianl	4033	.Kamnik.
ia	48	polnlikl	«20	Zttirreb. Maribor.
14	SO		1014	Split, Karlovao, Kočevje. Bistrica-Boh. jezero, Jesenloe,
I«	40		015	
17	17	meloni	6085	Vrhnika.
17	22	bral	60«	Praga, Dunaj, Zagreb.
17	M	meianl	4035	Kamnik.
18	11	polnlikl	624	Maribor, Zagreb.
U	24	bral	609	Pariz, Trst.
10	28	polnlikl	926	Kranj.
11	58	bril	S	Miinchen, Salzburg, Jesenice. Vrhnika (le ob nedeljah ln pras- nlKih).
20	40	meianl	6937	
20	47	brzl	t	Beograd, Zagreb,
21	03	polnlikl	017	Bistrlca-Boh. Jezero, Jesenice.
11	00	meinnl	4087	Kuninik (le olj nedeljah iu praznikih).
21	1 "	polnlikl	1016	Snšak, Karlovae, Kočevje.
21	40	9	62«	Zagreb. Maribor.
22	05	m	62,1	Trst.
32	10	m	»10	Bistrica-Boh. jezero (le ob nedeljah in praznikih).
Odhodi vlakov iz Maribora gl. kol.
Cas		Vrsta	9tev.	v 8mori
ura	min.	vlaka		
2	SI	bril	501	Trst, Iteka.
S	17		T	Zagreb. 8ušak, Split.
4	M	m	I) 188	Dunaj.
5	09	potniSkl	711	Murska Sobota. Kotoriba.
5	30		515	Zagreb, LJubljana.
5	38		1712	Prevalje, Colovoo.
6	25	„	614	Dunaj.
6	48	mešani	2244	St. I1J.
8	20	potnifiki	718	Vel. Kanila. Murska Sobota.
9	20	B	612	Dunaj.
9	30	m	519	Zagreb, Ljubljana, Trst.
10	30	m	1736	Kala.
11	40	m	715	Ptuj.
13	15	m	622	Dunaj.
13	18	m	1714	Prevalje, Celoveo.
13	30	mešani	2241'.	St. Il.i.
13	33	potnifiki	523	Ljubljana, Rakek.
14	12	brzl	701	Budimpešta (otl 26.VI.do 5.IX.1927).
14	25	m	5*5	Trst, Reka.
14	37	„	t	Beograd, Split, Zagrob. Celovec. Beljak (od 26.VI. do 5. IX. 1827).
15	21	•	1712	
15	41	0	D 182	Dunaj, Praga.
15	42	potniški	717	Murska Sobota, Kotoriba.
17	10	P	1738	Kala.
17	20	p	525	Ljubljana, Zagreb, Boorrad.
18	30	rneSani	2248	St. IU.
18	34	potniški	1716	Prevalje, Celoveo.
19	20	inošani	538	Pragersko.
2(1	00	potniški	616	Dunaj.
21	09	P	719	Pnkovec.
23	10	•	511	Ljubljana. Trst.
Prihodi vlakov v Maribor gl. kol.				
Cas		Vrsta 1	Stov.	lz smeri
ura Imln.		vlaka		
2	ii	bril	1)187	Dunaj.
2 2	45 54	potniški bril	526 8	Trst, Zagreb, LJnbljma. Split, Sušak, Zagreb.
1	14	P	504	Trst. Reka.
G	41	potniški	712	Cakovec.
7	28	p	512	Poljčano.
7	42	p	1711	Prev 'je, Slovenjgradec.
7	43	mešani	2245	St. Hi.
8	29	potniški	615	Dunaj.
9	87	P	514	Ljubljana.
10	20	P	714	Budimpešta, Kotoriba, M. Sobota.
11	52	P	516	Ita.ek. Ljubljana, Zag.-eb.
11	5«	P	17.15	Fala.
12	32	mešani	121.1	Scnimerimr.
12	58	potniški	171.1	Celovec, Provalje.
11	49	bril	1701	Belja., Celovoo (od 26.VT. do 5.IX. 1927).
				
13	51	#	D 181	Praga. Dunaj.
14	20	potniški	716	PtoJ.
14	48	brsi	1	Beograd, Split, Zagreb.
14	53	mešani	2247	St. I1J.
15	01	bril	506	Trst, Reka.
15	1«	P	702	Budimpešta (od 26.VI.do ".IX.1927.)
16	.18	potniški	518	Trst, Ljubljana, Zagreb.
18	20	p	611	Dunaj. Vol. K.anlin, Kotoriba, Mur.Sobota.
18	22	p	718	
18	48	p	1787	Fala.
20	oo	mešani	2249	St. IU.
21	04	potniški	1715	Celoveo, Prevalje.
21	43	P	720	Kotoriba, Murska Sobota. Zagrob, LJubljana.
21	56	.	524	
22	21		613	Dunaj.