asœs^^
îbb
^^feOSTNINA PLAČANA V GOTOVINI!
____
1 ""'4 P™!
Im^gssa^
dcasasal ^
JamMBBBmmmm
m
g
Son réclamé
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE »HM$
h« m
poSHiko n Ref osi
HH g ra*
EBip'	,	*
Umrl	Ai|*s.se	^	.
NI pS Ne
•^ï*' m i	— Številka 1—2
pomaniVI|iv_ J-J _ 5^
Sprejet gospodarski
Delavski svet Hmezada je na svoji zadnji seji v preteklem letu sprejel zbirni plan Hmezada za leto 1977. Fred tem so posamezne temeljne organizacije združenega dela na sejah samoupravnih organov sprejele svoje plane za prihodnje leto.
Osnova za sestavo gospodarskega plana za leto 1977. so bile izdelane smernice, ki so upoštevale':
—	rezultate poslovanja TOZD v letu 1976 (ocena);
—	izseke srednjeročnega plana razvoja Hmezad;
—	samoupravni sporazum o srednjeročnem razvoju kmetijstva SR Slovenije;
—	cilje gospodarske politike, ki jih predvideva resolucija o izvajanju družbenega plana v letu 1977.
Na osnovi gornjih izhodišč smo si skupno zastavili naslednje cilje:
—	povečanje obsega proizvodnje in storitev najmanj v višini kot jo predvidevajo družbeni dokumenti;
—	zagotoviti, s povečanjem produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja, takšno povečanje družbenega proizvoda, ki bo v skladu z družbenimi merili omogočilo povečanje osebnih dohodkov najmanj za porast življenjskih stroškov;
—	zagotoviti, da se razmerja v delitvi družbenega proizvoda ne slabšajo na škodo akumulacije. Družbeni proizvod mora naraščati za 10 odstotkov hitreje kot se povečuje-
jo osebni dohodki. Pri tem smo sij zastavili za cilj porast družbenega proizvoda v povprečju zadnjih treh let.
Izdelani plani kažejo, da so temeljne organizacije upoštevale sprejete smernice in izhodišča družbenih dokumentov. Takšni plani TOZD za ieto 1977. lahko služijo kot realna osnova, za gospodarjenje v tem letu.
KOLIČINSKI OBSEG
Količinski obseg proizvodnje je planiran večji v povprečju za 9 odstotkov. Kmetijske TOZD načrtujejo večje povečanje z ozirom na izpad proizvodnje v letu 1976, zaradi slabih vremenskih razmer. Tako bo proizvodnja in odkup mleka za 10 odstotkov višja, in znaša 22:000.000 litrov, proizvodnja pitancev je planirana 4.000 ton (za 17 odstotkov višja) proizvodnja prašičev v kooperaciji bo za 55 odstotkov višja (627 ton) — to proizvodnjo povečuje predvsem TOZD Kmetijstvo Šmarje. Načrtovana proizvodnja piščancev je skoraj 4.000 ton in je večja za 15 odstotkov.
V rastlinski proizvodnji se povečuje proizvodnja hmelja za 27 odstotkov (odstotek je visok zaradi izpada te proizvodnje v letu 1976). Planirana proizvodnja hmelja znaša 2.392 ton.
Proizvodnjo sadja planiramo na 3.510 in je večja za 4 odstotke.
Svečana seja delavskega sveta ob jubileju DO
¡¡¡¡IB

Ppl ■
S
i a
IL jhh
pl
¡11
h
t,
I

m

leto 1977
V	mesno pridelovalni dejavnosti je načrtovano 19 odstotno povečanje prodaje svežega mesa (izpad zaradi neusklajenih cen v letu 1976) in višja prodaja mesnih izdelkov za 6 odstotkov. TOZD Ilirska Bistrica ukinja proizvodnjo mesnih izdelkov.
V	predelavi mleka je predvideno povečanje konzumnega mleka za 3 odstotke, mlečnih izdelkov pa za 8 odstotkov. V TOZD Ilirska Bistrica se povečuje prodaja konzumnega mleka za 4 odstotke.
V	Gostinstu se z vključitvijo novega Hotela Prebold povečuje obseg proizvodnje za 16 odstotkov.
Planirano proizvodnjo močnih k r m il načrtujemo višjo za 9 odstotkov (24.000 ton).
V	Strojni povečuje obseg proizvodnje zlasti kovinarska dejavnost.
Gradbeništvo planira enak obseg kot v preteklem letu.
ZAPOSLENOST IN OSEBNI DOHODKI
Planirano število zaposlenih izračunamo iz števila ur, znaša 3.105 delavcev in se povečuje za 7 odstotkov. Zaradi preseganja normativov ocenjujemo dejansko povečanje števila zaposlenih za okrog 3 odstotke.
Po planu bodo osebni dohodki v letu 1977 znašali skupno 201,462.000 din in bodo večji za 16 odstotkov, kar je odraz kalkulativno predvidenega povečanja osebnih dohodkov po delavcu za 13 odstotkov in povečanja zaposlenosti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
15-letnico naše delovne organizacije smo počastili z delovno zmago kolektiva Hmezad — otvoritvijo novega hotela Prebold. — Posnetek je s svečane seje delavskega sveta DO v hotelu v
Preboldu.
IZ VSEBINE:
Delo organov upravljanja — stran 2—3
Sadjarstvo Mirosan ob nedavnem očitku na TV Ljubljana — stran 4
Napredujemo pri elektronskem obračunavanju — stran 5
Žaga v Polzeli spet obratuje — stran 6
Varovanje družbene imovine — stran 7
Prispevki za kmetijce in o njih — stran 7, 8, 9. 10
Strokovna priloga
Delavski svet delovne organizacije je imel 118. redno sejo 29. decembra 1976. Osrednja točka dnevnega reda je bila »sprejem gospodarskega načrta za leto 1977«.
Na poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje ni bilo pripomb, zato je bilo poročilo sprejeto.
Sprejet gospodarski
(Nadaljevanje s 1. strani)
PLANIRAN VREDNOSTNI OBSEG
Planiran celotni dohodek za Hmezad kot celoto znaša 2,686.101.000 dinarjev in je v primerjavi z oceno za leto 1976. višji za 30 odstotkov. če od tega odštejemo trgovsko dejav-
Sprejem gospodarskega načrta za leto 1977. in; potrditev programa dela delovne skupnosti 'Skupnih služb'delovne organizacije HMEZAD je biia naslednja točka dnevnega reda,"	;
Leopold Škafar je obrazložil predlog go-gospodarskega načrta za leto 1977, kot zbir načrtov vseh TOZD v delovni organizaciji
načrt za leto 1977
nost, ocenjujemo povečanje obsega proizvodnje za 19 odstotkov, kar daje ob upoštevanju predvidenega porasta cen za približno 10 odstotkov, realno rast proizvodnje za 9 odstotkov, kar je V skladu z resolucijo o srednjeročnem razvoju kmetijstva SRS za leto 1977. Posamezne TOZD predvidevajo naslednji vrednostni obseg poslovanja v letu 1977:
v 000 din
TOZD	Celotni dohodek		Družbeni proizvod		Ost. dohodka + PAM	
	Plan 1977	Indeks Plan	Plan 1977	Indeks j Plan |	¡Plan >1977	Indeks Plan
		Ocena 1976		Ocena » 1976 \		Ocena 1976
Kmetijstvo Žalec	131.008	115	75.870	119	705	
Kmetijstvo Šmarje	213.381	136	22.789	139	2.106	285
Kmetijstvo Ilirska Bistrica	208.057	148	18.544	124	1.628	—
Kmetijstvo Radlje	19.053	110	7.836	118	607	1.012
Sadjarstvo Mirosan	14.143	87	8.441	94	2.272	69
Vrtnarstvo	25.415	128	11.954	118	2.213	116
Kooperacija	308.024	134	26.393	135	2.477	—
Mesnine	547.626	125	61.971	131	9.052	—
Mlekarna	241.503	146	28.633	119	6.682	104
Mešalnica krmil	104.428	115	8.787	113	3.311	114
Hmezad	235.030	122	11.639	121	1.822	323
Strojna	56.743	115	20.898	120	3.867	139
Gradbeništvo	30.702	110	11.862	129	947	- 	
Gostinstvo	43.101	166	16.467	170	2.339	117
Združena hladilnica	22.687	136	2.846	111	5	83
Notranja trgovina	452,315	135	29.692	167	5.935	201
Skupne službe	32.886	127	26.942	135	1.286	367
HMEZAD SKUPAJ	2,686.101	130	391.562	128 <	17.253	240
Kot vidimo iz pregleda poslovanja načrtujejo vse temeljne organizacije pozitiven finančni rezultat. Ocenjujemo, da je predvidene rezultate možno doseči ob vsestranskem angažiranju vseh delavcev in v normalnih pogojih.
Razdelitev planiranega celotnega dohodka v primerjavi z oceno za leto 1976. za Hmezad kot celoto je naslednja:
v 000 din
-Elementi	Ocena 1976	Plan 1977 !	Indeks 77/76
Celotni dohodek	2,060.707	2,686.101	130
Porabljena sredstva	1,755.273	2,294.539	131
Amortizacija — min.	42.941	49.857	118
Amartizacija — pospešena	6.090	10.591	149
Dohodek	256.403	331.114	129
Pogodbene obveznosti	41.029	53.727	131
Zakonske obveznosti	22.326	29.601	133
Osebni dohodki	173.868	201.462	116
Ostali osebni prejemki	5.725	9.662	—
Razlika v realizaciji (dobiček)	13.455	36.662	272
Iz gornjega pregleda je razvidno, da bo celotni dohodek večji za 30 odstotkov, porabljena sredstva pa za 31 odstotkov. Ustrezno temu je planirani dohodek večji za 29 odstotkov. Porast pogodbenih obveznosti se planira za 31 odstotkov in zakonskih obveznosti za 33 odstotkov več. Planirana razlika v realizaciji (dobiček) tako znaša 36,662.000 dinarjev.
Izračunani kazalniki poslovanja prikazujejo bistveno planirano izboljšanje rentabilnosti poslovanja, boljši je tudi kazalec deleža ustvarjenega družbenega proizvoda na izplačane OD, ki znaša v povprečju 1,94, ekonomičnost pa ostaja na ocenjeni lanskoletni ravni 1,17.
I■: Ko ocenjujemo planske pokazatelje kot celoto, lahko ugotovimo, da je fizični obseg — glede na lanskoletni izpad realno postavljen.
Povečanje celotnega dohodka je odraz predvidenega povečanja cen in povečanja obsega poslovanja (fizičnega obsega proizvodnje in trgovske dejavnosti — razširitev prodajnih zmogljivosti v TOZD Notranja trgovina). Na enako ekonomičnost kot v lanskem letu je vplivalo tudi predvideno povečanje cen repro-materiala. Ostali planski pokazatelji pa kažejo ugodna gibanja.
Gospodarski plan za leto 1977 je bil izdelan v postavljenem roku pred pričetkom planiranega obdobja. Tako so v začetku leta poznane planske zadolžitve. Z realizacijo zastavljenih planskih ciljev vseh TOZD bodo ustvarjena sredstva za izboljšanje osebnih prejemkov delavcev, izboljšana bo materialna osnova za hitrejšo razširitev proizvodnih zmogljivosti, kar je tudi širše postavljena družbena naloga in naš skupni cilj.
Polde Škafar
HMEZAD. Iz predloga plana je razvidno, J se količinski obseg proizvodnje povečuje 9 odstotkov, celotni dohodek za 30 odstj kov, družbeni proizvod za 28 odstotkov, ij nimalna amortizacija za 18 odstotkov, pogd bene obveznosti se povišujejo za 31 odstd kov in zakonske obveznosti za 33 odstotka Povečanje zaposlenih ocenjujemo za 3 odst« kov. Skupna masa za OD bo višja za 16 d stotkov, povečanje po delavcu pa za 13 d stotkov. Predlagani plan je usklajen s plana temeljnih organizacij m predvidevamo, da ] bo možno realizirati z vsestransko prizade nostjo vseh delavcev v TOZD in delovni sku nosti skupnih služb.
O predlogu plana se je razvila širša ra prava, v kateri je sodelovalo več članov q lavskega sveta. Predlog gospodarskega načrj je nato delavski svet soglasno sprejel.
Več o planu in sklepih, ki zadevajo rea zacijo plana, objavljamo posebej na druge, mestu v tej številki Hmeljarja.
Delavskemu svetu je bil posredovan prd log programa dela in predračuna stroškov j lovne skupnosti skupnih služb za leto 197 Predračun znaša skupaj 18,392.987 din in za 14 odstotkov višji kot v prejšnjem letu.! predlogu je določen tudi način pokrivali stroškov delovne skupnosti skupnih sluz specificiran po posameznih oddelkih. Pl gram dela in način financiranja delovj skupnosti skupnih služb je delavski svet s, glasno sprejel.
—	Marjetka Groblerjeva je obrazloži problematiko OD v letu 1976 zaradi dvoc; stotnega preseganja dovoljene mase za ost ne dohodke. Ugotovljeno je, da smo kljub mu jpod republiškim povprečjem OD. Istoč no je predlagala, da se z ozirom na rast ž( Ijenjskih stroškov in uskladitve povpreč| OD drugih kmetijskih organizacij poveča g« nja vrednost obračunske osnove za 10 odstl kov z veljavnostjo od 15. 12. 1976 dalje. F krajši razpravi je delavski svet soglasno sM nil, da se
—	z ozirom na rast življenjskih stroški in na večja odstopanja osebnih dohodkov Hmezadu od povprečja drugih kmetijskih ganizacij in glede na problematiko zapos vanja, poveča gornja vrednost obračuns osnove na 13,40 din od 15. 12. 1976 dalje. On njena vrednost velja kot začasna.
—	Vse temeljne organizacije združene! dela, ki bodo poslovno leto 1976 zaključili izgubo, morajo vrednost obračunske osnd znižati na izhodiščno, dejansko pa določiti skladu s sanacijskim programom,
—	TOZD Gostinstvo in Združena hladil) ca morata predhodno proučiti plan za 1« 1977 in zagotoviti v poslovanju pravilna ri merja (DP, OD, izvajanje sporazuma), j
—	Vse TOZD morajo ob neizvajanju p na v letu 1977 vrednost obračunske osne znižati glede na dejanske možnosti v pos vanju,
—	Za temeljne organizacije združene dela v sanaciji naj o gornji vrednosti ob čunske osnove odločajo sanacijski odbori.';
Predlog za pristop k samoupravnemu “?» razumu o skladnem delovanju in razvoju formatike ter AOP za področje celjske reg je podal Vojko Holobar, vodja ERO. Ta s; razum ureja enotno politiko pri načrtovat in nabavi opreme za AOP, odnose med ls niki računalniških zmogljivosti, izvajai enotne kadrovske politike z ozirom na izob ževanje in usposabljanje kadrov, nagraje nje, napredovanje in teamsko delo, zagotav pa usklajeno reševanje skupnih vprašan, zvezi s programom razvoja družbenega inf macijskega sistema in uvajanje AOP za samezna področja.
Delavski svet je soglasno sklenil, da del na organizacija Hmezad pristopi k tem s razumu.
Člani delavskega sveta so obravnavali sklepali še o naslednjih zadevah:
—	Ernest Marinc direktor FRS, je obi ložil predlog samoupravnih sporazumov o meljih planov LB, Podružnica Celje in Kre
(Nadaljevanje na 3. strani)
daljevanje z 2.'strani) banice Koper, za obdobje. 1976—1980. V planih je zajeta tudi naša dejavnost za Utiranje naložb po našem srednjeročnem iu razvoja do 1980. leta. Na predlog sred-ločnega plana podružnice Celje pa smo to našega delegati dali pripombe. Soglas-e bil sprejet naslednji sklep:
.Sprejmeta se samoupravna sporazuma o sijih planov Ljubljanske banke in njenih 'ovnih enot- za obdobje 1976—1980 ter levni sporazum Kreditne banke Koper., bjine se tudi srednjeročni plan Ljubljan-banke.—. podružnice Celje s pripombomi, so navedene.«
- Jože Janše pomočnik direktorja FRS, redlagal delavskemu svetu v potrditev in-icijski program in najetje ustreznih kre-v. V zvezi s tem je delavski svet sprejel sdnje sklepe:
'otrdi se mvešticijski program za melio-je in usposobitev zemljišč na področju loga, Grušovelj in Slatine na površini. : hektarjev v predračunski .vrednosti,, 1434,26 dinarjev.. Za realizacijo programa Ujamejo" posojila pri Ljubljanski banki — ružnica Celje in Kmetijski; razvojni skup-, i. SRS. Razliko do predračunske vred-i v višini 1,398.130,20 dinarjev pokriva z ičijo Zveza vodnih skupnosti Slovenije. )dobri se najetje investicijskega kredita Ljubljanski banki — podružnica Celje za ilnicp v Celju v znesku 3,400.000 dinarjev, .obo 10 let z letnimi anuitetami, po letni :stni meri 3 odstotke. Odplačilo prve anu-i obvelja 1. marca 1978, zadnje pa 1. mar-987. Po končnem obračunu izgradnje,, na ga katerega bodo razmejili celotno naložila člane konzorcija hladilnice in TOZD tune Celje, naj na osnovi teh meril odbor me banke razporedi celotne vire financi-a na soinvestitorje.
Idobri se najetje, kratkoročnega kredita Ljubljanski banki, podružnica Celje v ku 13,000.000 dinarjev z' odplačilnim ro-i do 30. 9. 1977 po obrestni meri 2 odstot-namensko za nabavo gradbenega materija TOZD Kmetijstvo Šmarje.
(dobri se konverzija oziroma najetje kre-2a trajna obratna sredstva v znesku >5.000 dinarjev pod pogoji, ki so v tem [logu navedeni, katera sredstva naj odbor me banke odobri posameznim TOZD. la obrazložitev in predlog Ernesta Masi je delavski svet v zvezi z možnostmi iranja prostih finančnih sredstev sprejel bdnje sklepe:
(dobri še premostitveno posojilo Zavodu urejanje stavbnih zemljišč v višini 1.000 dinarijev do 15. 4, 1977 s tem, da mo-nančno-računovodski sektor podjetja pri-eti takšne instrumente zavarovanja pla-cot jih določa zakon, felavski svet daje soglasje za sklenitev, ažurna z Jugoslovansko investicijsko ban-\ Beogradu o včlanjenju, potem ko bodo Stavniki našega podjetja razčistili in ugo-i z vodstvom te banke vse medsebojne ¡še in možnosti širšega kreditiranja na NSi potreb po. srednjeročnem in dolgoroč--i razvoju .našega podjetja, itočasno se naj s Poljoprivredno banko ¡rad ugotovi, v katerem roku je možno ppiti od članstva, z ozirom na to, da pri e vrsto let nismo deležni, kreditiranja, i zvezi z realizacijo neuspelih pravnih iz-v iz leta 1970 in 1971 je delavski svet kil, da še' odpišejo terjatve 177.275,15 di-bv in obveznosti 161.122,65 dinarjev na ra-jskupnih stroškov odnosno dohodkov in-f banke.
¡elavskemu svetu je bila podana tudi in-iacija o vsebini dopisa, generalnega di-brja Službe družbenega knjigovodstva pije o ukrepih za tiste delovne organi-e, ki so poslovno leto zaključile z izgubo, kem primeru je treba. sprejeti določene pe pri izplačevanju OD — zniževanje OD. peni delovna organizacija, kot celota ne (izgubi, bodo pa posamezne TOZD. Zato
morajo poslovodni organi delovne organizacije iz: TOZD ter strokovne službe predlagati možnosti pokrivanj a rizgub. posamezne TOZD znotraj delovne organizacije.
Delavskemu svetu je bila podana informa-. cija o .vsebini nove pogodbe, ki ureja odnose med Hmezadom in Slovinom v. zvezi s pošlo- : vanjem TOZD Vital, ki se je priključil: Slo-.' vmu. .	'•
SKUPNI ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZ-. MERJA je imel 5. sejo 27. decembra 1976. Obravnavah so obširno gradivo, v tej informaciji podajamo le. bistvene sklepe.
Odbor je soglasno potrdil poročilo o izvršitvisklepov predhodne seje. 8
Na" predlog komisije za Sistemizacijo in oceno delovnih mest je odbor Sklenil potrditi predlog za spremembo-in dopolnitev sistemizacije in preocenit ve nekaterih delavnih mest v TOZD Gostinstvo, Strojni, Združeni hladil-nici,.; Mlekarni, Export-imporlu in delovni skupnosti .skupnih služb.
Komisija za skupne kadrovske zadeve je odboru predlagala več sklepov za podelitev štipendije,, odobritev statusa -izrednega študenta in o.prositev vračila štipendije nekaterim bivšim štipendistom ¡odnosno izrednim študentom za študij na III. Stopnji. Odbor je v celoti potrdil predlog 'komisije.
Odbor je obravnaval predlog TOZD Mesnine, da odobri mentor jem učencev v gospodarstvu: višji honorar kot ,pa ostalim mentorjem za pripravnike, ker, imajo ti več-učencev. Odbor je sklenil, da se mentorjem za učence .mesarje poviša honorar na 400.— din, za prodajalke v delikatesi pa na 300.— din mesečno.
Komisija za. družbeni standard je predlagala spremembo gornje meje posojila za individualno gradnjo Stanovanj. Po široki razpravi je odbor'sprejel naslednje sklepe;
—	Poveča, se limit za posojilo za individualno gradnjo stanovanj od 60.000.— din na 80.000.— din in .velja za. vse zaposlene. ,
-— Pravico do posojila v novem znesku imajo vsi tisti prosilci, ki so po sedanjem razpisu prvič Vložili prošnje za posojilo odnosno jim bo po tem razpisu (september 1976) posojilo prvič dodeljeno.
—	Vsi tisti prosilci, ki jim je bilo do 31. decembra 1976 dodeljeno, posojilo v polnem takrat veljavnem, znesku, ne morejo koristiti več posojila po novi .limiti.
Prosilci .za posojilo,/ ki niso prejeli posojila do polne takrat veljavne Umite (40.000.— in 60.000.— din) Se jim še neodobreni del posojila—■ razlika do. limite — poveča za 50 °/o. V nobenem primeru pa tako/povečana razlika in že odobreno posojilo ne more presegati zneSka sedaj veljavne limite.-
—- Pogoji za pridobitev posojila so tudi vnaprej enaki in so določeni v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih delavcev, .
Odbor je obravnaval poročilo inventurne komisije o popisu, opravljenem v počitniških domovih. V zvezi s tem je odbor sklenil:
—	Ugotovljene razlike pri drobnem inventarju in embalaži v počitniških - domovih se knjižijo:-viški din -63,55 na izredne dohodke, manjki din 623,20 na izredne izdatke, odpisi drobnega .inventarja din 214,25 na odpise in manj ko .embalaže din 196,15 na izredne izdatke.
Odboru je bil podan predlog za poravnavo stroškov na počitniških hišicah v počitniškem domu Žalec v Biogradu na mora v znes-su din 35.200,00. Po krajši razpravi je bilo sklenjeno, da se račun ne more poravnati, ker v predračunu skupnega-sklada skupne porabe ti stroški niso bili planirani.
Kadrovski oddelek je informiral odbor o obračunu'letovanj za sezono 1976, iz katerega je razvidno, da so -bili skupni stroški 889.395,30-dinarjev, skupni prihodki 678.638,60 dinarjev in da je potrebno razliko 219.756,70 -pokrivati v breme planiranih stroškov v skladu Skupne porabe — solidarnostna sredstva. Odbor je sprejel poročilo na znanje.
Komisija za družbeni standard je predlagala skupnemu odbora dodelitev novo zgraje-
nih odnosno izpraznjenih stanovanj in druge zadeve v zvezi a stanovanjsko problematiko. V zvezi s tem je odbor Sprejel naslednje sklepe;
—	Dragu Ložarju iz TOZD Mesnine se dodeli trosobno stanovanje v Celju, Soseska Lava 1/b v VII. nadstropju št. 43.
—	Nikoli Taboršaku iz TOZD Mlekarna se dodeli trosobno stanovanje, v Celju, Soseska Lava 1/b v VITI. nadstropju št. 54 pod pogojem, da se Marjanu Mačku iz TOZD Mlekarna dodeli dvosobno stanovanje v Celju, Trubarjeva 26, ki ga bo spraznil Nikola Tabor-šak. - - £>/.': 1/ ■
. Dragu Ložarju ih Nikoli Taboršaku se stanovanji dodelita z dnem, ko bomo prejeli ključe,/Marjanu Mačku pa takoj, ko bo stanovanje prazno.
' Ne sprejme se obračun amortizacije Stanovanj prenešenih v. upravljanje Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Žalec, s katerim je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Žalec za leto 1975 in 1976 obremenita’-amortizacijo. naših stanovanj v višini 168.402,55 dinarjev za odplačilo .anuitet za upoko jenske bloke, ker ni v Skladu s pogodbo ti vložitvi stanovanj v upravljanje Samoupravni stanovanj s ki skupnosti občine Žalec.
Samoupravni stanovanjski skupnosti občine: Žalec se posredujejo vse vloge za-solidarnostna stanovanja, ki so prispele do roka, to je do 20. novembra 1976. Od teh 19 vlog ustreza kriteriju družin z nizkimi dohodki, dve vlogi pa ustrezata kriteriju mladih družin.	"	•
Za Slavka Košenino iz delovne skupnosti skupnih služb in Magdaleno. Krašovec iz TOZD Gostinstvo se podpiše jamstvena pogodba, poleg tega pa se sklene z imenovanimi interni dogovor, ki bo pogojeval delo za dobo pet let ali izpraznitev stanovanja ob morebitnem odhodu iz delovne organizacije.
V letu.1977. bomo kupili dve stanovanji v bloku v Preboldu Tekstilni tovarni Prebold, kot zamenjavo za stanovanji, ki jih je v letu 1976 odstopila Hmezadu.
Na predlog kadrovskega oddelka je odbor sklenil, da so. v skladu s sprejeto, obvezo delavskega sveta Hmezad iz leta 1971 izplača razlika med prejeto in polno pokojnino Francu žužeju, Petrovče, Arja vas 19, in Antonu Privošniku, Žalec, Ul. Ivanke Uranjekove 4, v breme solidarnostnega sklada delovne organizacije, ki je bil ustanovljen v te namene. Oba sta odstopita kmetijsko zemljišče podjetju.
Na predlog TOZD Strojna, Kmetijstvo Žalec in Kmetijstvo Šmarje v zvezi z ugotavljanjem delovne dobe za izračun dodatka za minulo delo in stalnost ter uveljavitve neprekinjene delovne dobe, je skupni odbor sprejel naslednja stališča:
—	Alojzu Lovenjaku, skladiščniku, se prizna v delovno dobo za izračun dodatka za stalnost delovna-doba od 6. 4: 1951 do 1. 6. 1953 (2 leti, 2 meseca in 24 dni), ki jo je pridobil pred nastankom invalidnosti.
—	Janezu Jelenu, VK mehaniku, se v delovno dobo za izračun dodatka za stalnost prizna deloyna doba od 20.' 7. 1959 do 15. 3. 1960 (7 mes. in 25 dni), ki jo je pridobil pri KZ Gomilsko pred vstopom v JNA.
—	Cirilu Sitarju, buldožeristu, se delovna doba pri Okrajni ekonomiji Žalec v času od
13.	5. 1952 do 18. 7. 1953 (1 leto, 2 mes. in 6 dni) šteje za izračun dodatka za stalnost.
—	Tatjani Antloga, čistilki, se prizna datum nastopa deta v TOZD, preračunan -na 5-umo dnevno zaposlitev.
—	Martinu Šonu, kovinarju ne more šteti beneficirana delovna doba od 2. 3. 1949 do 30.
4.	1959 v delovno dobo za izračun dodatka za minulo delo, ampak se upošteva le pri izračunu delovne dobe za upokojitev.
—	Za Marijo Žlender se ne sprejme končnega stališča glede neprekinjene delovne dobe za čas od 1. 9. 1951 do 30. 6. 1957. TOZD Kmetijstvo Šmarje naj predloži pismeno obrazložitev, iz katere bo razvidna delovna doba pri naših pravnih prednikih.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Jabolko "jabolko
Tudi resnica ima dve plati. Le pogledati jo je treba s prave strani. Lažna, varljiva stran za kupca, je kaj lahko bič za proizvajalca — in. obratno. Ta trditev morda ne velja povsem za naslednji sestavek delavcev Sadjarstva Mirosan, ki z njim odgovarjajo in pojasnjujejo svoj položaj ob nedavni oddaji ljubljanske televizije v oddaji TV Žehtnik, pa vendar je oddaja z namenom družbene kritike v živo zadela našo temeljno organizacijo združenega dela, ki pri svoji proizvodnji in prodaji sadja že itak krmari med Scilo in Karibdo, prizadela pa je tudi vse tiste, ki kupujejo jabolka v žalski NAMI po 9,70 dinarjev za kilogram.
Vzroki propada industrijskih jabolk v nasadih
Televizijska oddaja TV žehtnik je v soboto 29. 1. 1977 in ponovno v nedeljo 30. 1. 1977 po našem mnenju enostransko in tendenciozno obravnavala gnitje jabolk na drevesu. Poleg tega se nikakor ne moremo strinjati z načinom dela snemalne ekipe. Razgovor z rezači so namreč posneli v tednu pred 23. 1. 1977 in ne 23. 1. 1977, kot je bilo najavljeno v oddaji. Strinjati se ne moremo zato, ker je ekipa snemala ca. 200 m od sedeža TOZD in ni bila toliko korektna, da bi se vsaj javila na sedežu TOZD. Tako je nastal prispevek v ilegali, razgovor pa so opravljali z delavcema, ki prihajata le občasno v zimskem času obrezovat drevje in sta zaposlena po pogodbi o delu. Zato tudi nista mogla dati objektivnega odgovora na zastavljena vprašanja, ker nista poznala problematike prodaje sadja. Ne trdimo, da bi morala ekipa voditi razgovor z vodilnimi delavci, lahko pa bi se potrudili poiskati predsednika odbora delavske kontrole, predsednika OO sindikata, sekretarja OOZK ali podobno.
Vzroki, da je vnasadih ostalo 200—300 ton industrijskih jabolk pa so naslednji:
V vseh slovenskih nasadih je še vedno v določeni meri izmenična rodnost — za dobro letino nastopi nekoliko slabši pridelek. V naših nasadih, kot v večini slovenskih plantaž, so soda leta obilneje rodna in tako je bila v letu 1976 rekordna sadna letina, saj smo sku-
paj pridelali na 108 ha rodnih površin 2.710 ton sadja. Vsi se spominjamo neugodnih vremenskih razmer v letu 1976, saj je v juliju pretila že katastrofalna suša, v avgustu in septembru pa je padlo nenormalno mnogo padavin. Zato tudi razvoj plodov ni bil najbolj normalen, posebno pri Sorti zlati delišes, ki je dobila močno rjavo prevleko, del plodov pa je močno razpokal, vendar zaradi dobre zaščite niso propadli. Prikaz jabolk na televiziji je bil tak, da je nepoučeni gledalec lahko sklepal, da so ostala na drevesu jabolka najboljše kvalitete.
Pri oceni pridelka smo računali z rekordno letino v Sloveniji, zato smo se dogovorili v poslovnem odboru Združene hladilnice Celje in v SOZD Dobrina, da ponudimo potrošnikom, sindikalnim organizacijamin trgovskim organizacijam jabolka po nižjih cenah, kot so bile za Slovenijo najvišje dogovorjene. Tako smo nudili sindikalnim organizacijam jabolka I. vrste sort delišes in jonatan 5,00 din, zlata parmena 4,00 din, II. vrste pa po ceni 3—4 din fco naloženo vse bruto-neto. Za razliko vrednosti embalaže (vrednost 1 zaboja je 15,00 din, teža pa 2 kg, v zaboju pa je neto 15 kg), so bila jabolka dejansko prodana za 0,33 din pri kg nižje, kot je gornja' cena).
Z gornjimi prodajnimi pogoji smo obvestili približno 300 osnovnih organizacij sindikata in trgovske organizacije širom Slovenije, ostali potrošniki pa so bili obveščeni preko dnevnega časopisja. Za te je bila cena prve kakovosti 5,50 din in II. kakovosti 3,50 din.
članice poslovne skupnosti za sadjarstvo in slovenska trgovina so nam znižanje pod dogovorjeno prodajne cene zamerile, za kar pa nimamo dokazov.
S takšno ponudbo smo uspeli prodati sindikalnim organizacijam skoraj izključno v zahodni Sloveniji 1.115 ton, manjšim potrošnikom na sedežu TOZD pa 58 ton jabolk. V Združeno hladilnico Celje smo oddali 1.299 ton, industrijskih jabolk smo prodali 225 ton, na zalogi pa še imamo 12 ton jabolk. Dokaz, da potrošniki ne želijo kupiti II. kavosti je podatek, da smo od vseh prodanih količin prodali le 4,58 ton drugorazrednih jabolk.
V celjski regiji praktično nismo prodali skoraj nič, ker so se celjski potrošniki oskrbeli pri sorodnikih in znancih. Enako velja za šole in druge večje potrošnike, ki so se oskrbeli pri kmetih z manj kakovostnimi jabolki, ki so tudi cenejša.
O prodaji industrijskih jabolk je bilo od poletja 1976 dalje mnogo razgovorov in dogovorov na različnih nivojih. V sadjarski skupnosti je bila skupaj s tovrstno predelovaliio industrijo dogovorjena cena 1,00 din za kg neto fco predelava. Na tem mestu moramo povedati, da poznamo po jugoslovanskem pravil-niko o kakovosti 3 kvalitetne razrede jabolk: I. razred, ki dosega debelino pri drobnih sortah nad 55 mm, pri ostalih 60 mm, morajo biti popolnoma zdrava, mehanično nepoškodovana itd, V II. razredu so plodovi lahko za 5 mm drobnejši, pa tudi ostale lastnosti so lahko nekoliko slabše. Za ta razred jabolk ni bilo nikakršnega zanimanja, pa čeprav je bil bistve-eno cenejši od I. razreda. Zato smo ga sadjarji v glavnem združili š III. razredov—industrijska jabolka, ki pa ne smejo y promet za potrošnjo. Za 'ta jabolka pa smo poskušali z vsemi ukrepi vnovčiti, vendar nam ni uspelo. Dogovarjali smp se v SOZD Dobrina, stalno smo obveščali pomočnika glavnega direktorja OZD Hmezad za komercialno področja tovariša Mežnarja s situacijo pri prodaji industrijskih jabolk, se dogovarjali Z Etolom Celje (ing. Gobec Stanko); Slovin pf TOZD Vital Mestinje (tovariš Skale in Bele), Dana Mirna (tovariš Ravnikar in tovarišica Jelovško va). Na televizijski oddaji »V živo« o jabolkah smo opozarjali, da je nevarnost, da propade 200—300 ton jabolk, vendar tudi to ni imelo uspeha. Skušali smo ponuditi jabolka v Fructal Ajdovščina, vendar so nam ostali sadjarji odsvetovali, češ da je tudi pri njih velik zastoj pri odvzemu industrijskih jabolk. Predelovalni obrati so nam stalno odlagali rok oddaje
z izgovori, da morajo prej predelovati grofy je, da so nastale okvare na strojih, da ni n£ domestnih delov itd. Zaradi preobilice deC saj ni enostavno obrati in oddati 2.700 toi' jabolk v enem mesecu, nismo vodili evidenc^ o telefonskih pogovorih, osebnih razgovoril prispelih telegramih o odgoditvi prevzema itf Ce bi to storili, bi imeli goro dokaznega gra diva. Kljub temu pa lahko dajo zgoraj orne* njene osebe izjave, iz katerih bo razvidno, d?1 smo storili vse, da bi industrijska jabolty vnovčili. Pri tem pa ne obsojamo predeloval' ne industrije, ki se je trudila predelati čin? več industrijskih jabolk, vendar vseh 4 zmogla. Zanimive informacije o prodaji IP razrednih in industrijskih jabolk bi lahko da® tudi ostale kmetijske organizacije kot AK Maj’ ribor,, Slovin — »Jeruzalem« Ormož, KZ Slo; venske Konjice in še kdo.
Na dvorišču smo imeli pripravljeno ca, 50 ton industrijskih jabolk, vendar nam jé uspelo oddati zadnje 17. decembra, ko tudi pa naši sodbi niso bile več primerne za predela-vo in nam jih je Slovin — Vital znižal na ceno 0,70 din za kg fco Mestinje. Ker je bilo že ca. 20 odstotkov gniladi, smo morali jaboi ka prebrati, sadni zaboji pa so zaradi stalnégi deževja praktično propadli. Ni potrebno bit ekonomist, da izračunamo rentabilnost taki ne prodaje. Zaradi tega smo se odločili, pit stiti jabolka v nasadu in upali, da jih boni| vnovčili in šele takrat pobrali. Tako se je pl nudila možnost prodaje v decembru, vendaj nas je presenetila zima, jabolka so zmrznili in takšna jabolka je predelava (Etol Celje) rç klamirala, zato s,o pač preostala jabolka ostal la v nasadu. Domače predelave nikakor n ne mislimo razvijati, saj smo le to pred lf leti morali ukiniti: žganje in sadjevec sta nanj močno krnila delovno storilnost in prinašali nesrečo v kolektiv in družino.
Potrošniki po gledanju TV žehtnika po ni šem zaključujejo tako: zakaj nas niso pokll cali, mi bi zastonj ves pridelek pospravili, p( čeprav je II. in III. razreden. Tega ne more mo dopustiti. Cvetni brst se formira v tekoj čem letu običajno ob plodu, zato bi nam ne poučeni prišleki uničili brste za prihodnje le to (1977), kar je posebno nevarno, ker je pj obilni sadni letini cvetnih brstov malo, pj bi bila škoda toliko večja.	ji
Nekaj nam ni razumljivo. V okolici ž|*| precejšnje število ljudi, ki bi jim bil potrebet dodaten dohodek, vendar se niso pripravljer zaposliti v času obiranja. Tudi drugje ni pc sobnega posluha za naše delo in smo prim/ rani najeti večino sezonske delovne sile pred vsem v Hrvaškem Zagorju. Stojimo na sta lišču, da tisti, ki ne more kupiti jabolk z: ozimnico, lahko pride obirat in si za zasliižel nabavi ozimnico, saj smo obirali tudi ob sobo tah in nedeljah. Smatramo, da bo odnos do kraje kmetijskih pridelkov potrebno spreme niti,-saj se vedno bolj pritožujejo tudi vino gradniki in poljedelci, da tovrstna kraja'! na rašča.
Da so plantažna jabolka razmeroma drago in dražja od kmečkih^ je več vzrokov. V kmečko (neplantažno) proizvodnjo ni nakakrMb vlaganj ih kmet niti ne računa na dohode) od sadja. V intenzivni plantažni proizvodni pa ne moremo ničesar: prepustiti slučaju: it vesticija zahteva visoke investicijske strošk (100.000,00 do 200.000,00 din na ha), visok proizvodne stroške (ca. 2.000 kg gnojil na bi 15-kratno škropljenje, 500—600 delovnib ur n ha, 60—80 traktorskih ur na ha itd,). Visok postavka je zavarovanje pred pozebo in toč —približno 24 odstotkov od vrednosti. Poslov» skupnost za sadjarstvo je na osnovi anket članic ugotovila PLC za slovenska jabolk 6,50 din za 1 kg. Da je družbena proizvodni dražja, je še nekaj vzrokov: režija na nivoj TOZD, OZD, SOZD in poslovne skupnost pray tako nas zatečejo še drugi stroški, ki ji privatna proizvodnja ne plačuje: družbeni d< govori na VSeh nivojih, samoupravne interei ne skupnosti, pokrivanja izpadlega dohodka drugih OZD, združevanja sredstev; itd.
(Nadaljevanje na 5. strani)
Spremembe v obračunu osebnih dohodkov
1.	oktobra lani je začel veljati tako imeno-mi kolizijski zakon, katerega glavna zna-ilnost je, da je treba obračunavati prispevke : osebnih dohodkov po stopnjah, ki jih prejmejo posamezne samoupravne interesne kupnosti, kamor je delavec vključen. Vse iteresne skupnosti lahko delimo v dve skutni:
—	v domicilu, to je tiste, ki delujejo na bmočju delavčevega stalnega bivališča ozi-oma stalnega bivališča njegove družine in
—	v sedežne, kamor spada predvsem dravstveno zavarovanje, invalidsko-pokoj-insko zavarovanje in druge.
Domicilne interesne skupnosti delujejo na bmočju občinskih skupščin. Doslej so de-ivci, ki so bili zaposleni v Sloveniji, plače-ali prispevke po občini bivanja samo, če so
bili iz Slovenije. Delavci iz drugih republik so plačevali prispevke po stopnjah občine sedeža svoje TOZD. Od 1. oktobra pa je treba obračunavati vse domicilne prispevke po stopnjah občin stalnega bivališča. S tem se je seveda marsikaj spremenilo. Predvsem so prispevki v drugih republikah navadno različni od slovenskih, zaradi česar se je spremenil neto osebni dohodek vsakega posameznega delavca iz južnih republik, ki dela v Sloveniji.
V TOZD Hmezad je zaposlenih precej delavcev iz sosednjih republik. Skupno ima naše podjetje delavce kar iz okoli 55 občin. S tem se je seveda zelo povečalo število stopenj, ki jih moramo upoštevati pri obračunu osebnih dohodkov. Pa ne samo število stopenj, tudi število vrst prispevkov se je Pa’S!
Odkup mleka bomo obračunavali prek računalnika
; Vsak obračun, ne glede na področje in vr-fo, mora zadostiti naslednjim glavnim zahtevam:
—	biti mora čim bolj točen,
—	biti mora pregleden in razumljiv,
—	izpeljati ga je potrebno tako, da bo za-iteval čim manj človeškega dela.
i Obračun odkupa mleka je bil vsaj do 9. ja-luarja zelo zamotan. Poleg osnovne odkupne ¡ene za mleko je vseboval še tri vrste premij, ji pa so imele vsaka svoj način obračuna in 'eč vrst odbitkov (stroški zbiranja, stabilizacijski sklad itd.). K temu pa je treba upošte-rati še različne načine obračuna za pogodbe-
10	mleko, za nepogodbeno, higiensko oporečno
11	neoporečno. Seveda se je iz te množice na-inov obračuna težko spoznati. Še teže pa je >liko podatkov pri ročnem obračunu prikaza-i v obračunskem listu.
Vsak proizvajalec, ki mleko prodaja, ima iravico vedeti, kako so na njegovo končno od-fupno ceno vplivali vsi naštetkdejavniki. Za-, ladi tega se je TOZD Kooperacija odločila, da »renese obračun odkupa mleka na računalnik. Elektronsko računski oddelek Hmezada je pripravil organizacijo obračuna in je v novembru »reteklega leta že izvedel poskusni obračun idkupa mleka za ZE Gotovlje in ZE Celje. Po-iebno pri ZE Gotovlje je bila; ugotovljena po-)olna skladnost obeh/ obračunov, ročnega in Računalniškega.
| HMEZAD ¡COOP ERA C I JA ŽALEC 1.030122 GOTOVLJE
I ZADEVA - OBRAČUN ''MLEKA ZA MESEC 11
■ ODKUP.LITROV	=	40S
MERJENA TpLščA = 3}60 % OBRACt TOLŠČA = 3*3? %
t/
(
|
I
S
V	spomin računalnika je elektronsko-ra-čunski oddelek Hmezada že prenesel matične podatke o vseh proizvajalcih mleka, ki mleko prodajajo, podatke o zbiralnicah in ceni. Za obračun bo TOZD Kooperacija odslej posredovala samo podatke o skupni količini odkupljenega mleka ter o povprečni tolšči mleka vsakega posameznega proizvajalca. Vse ostalo delo bo opravil računalnik. Posredovane podatke bo računalnik kontroliral in izdelal obračun, ki ga bo podal v. obliki obračunske liste za zadružne enote. Vsak proizvajalec pa bo dobil obračunsko ovojnico, na kateri, bodo do podrobnosti navedeni vsi podatki obračuna. Poleg teh podrobnih podatkov pa bo računalnik izdelal tudi rekapitulacije odkupljenega mleka za uveljavitev premije. Ves odkup mleka enega leta bo po mesecih knjižen v spomin računalnika, kar bo omogočalo razne vrste analiz odkupa. To pa je tudi ena najbistvenejših pridobitev.
Organizacija obračuna mleka je precej široka. Lahko bo zajela več podjetij. Že š 1. januarjem smo prek računalnika obračunali odkup mleka za TOZD Kooperacijo Žalec, za Koroško kmetijsko. zadrugo, TZE »Trata« Prevalje in TZE »Ledina« Slovenj Gradec ter ■ za ERA, TOZD Kmetijstvo Šoštanj.
V	prilogi prikazujemo, kako bo izgledala
obračunska ovojnica za mleko, ki jo bo dobil proizvajalec.	T. G.
ML 665T
,20
B	OSNOV.CENA 2.64	1*078*85
ZVEZ s PREMI JA 0*41	16'5.« 9 S
DODAT.PREM.IJA 0.1 X	43*20.
P OSEB «PREMIJA O *-20	81 *60
DOPL.ZA ZBIR* 0.05	20.40
j GOTOVLJE 54
STR.ZBIRANJA	0*10	40*80*
STABIL.SKLAD	0*02	8*15-
STR.HLAJENJA	0.10	40.80-
ODB s za NEHIG*	b.00
............STR . ODKUPA Oi 0 0 .
—^..--------5 K u P A J 3,19 1*300*25
ZA IZPLAČILO-	1.300*25
6331.0 ŽALEC ZBIRALNICA GOTOVLJE
večalo. Doslej smo obračunavali pri obračunu osebnih dohodkov 26 vrst prispevkov. To število pa se je sedaj dvignilo kar na 42. Vse te prispevke pa moramo nakazati kar na okoli 500 različnih samoupravnih interesnih skupnosti.
Take spremembe pa ne potegnejo za seboj samo spremembo višine OD vsakega posameznega delavca, pač pa moramo temu prirediti tudi obračun.
Toliko vrst prispevkov, ki pa so različni še glede na vrsto delovnih razmerij, je zahtevalo splošno preureditev obračuna prispevkov prek računalnika. V to reorganizacijo smo vložili več kot 600 ur dela. Vidimo torej, da prilagajanje različnim spremembam obračuna ni tako poceni. Ker ima naše podjetje računalnik, obračunske službe TOZD teh sprememb ne občutijo v toliki meri. Vsak posamezni delavec pa je lahko te spremembe Že opazil na svojem obračunskem listu.
Tone Gubenšek
Vzroki propada industrijskih jabolk
Iz TV žehtnika nepoučeni tudi zaključujejo^ v nasadu jabolka gnijejo, mi pa jih plačujemo po 9,70 din. Resnično menda ni naš kolektiv kriv temu. V hladilnico smo vložili sopogodbeniki jabolka po ceni 5,20 fco hladilnica. Ce odštejemo stroške prevoza in embalaže, je dejanska vrednost jabolk 4,60 din. V hladilnici, kjer so jabolka do 7 mesecev, nastane strošek 1—2 din za kg. Razlika do maloprodajne cene nastopi v trgovini. Seštevek pa daje razmeroma visoko maloprodajno ceno.
Mislimo, da si naš kolektiv resnično ni zaslužil takšne javne kritike, saj spada že nekaj let po hektarskih pridelkih v vrh slovenskega sadjarstva. Naši pridelki so za več kot 100 'odstotkov višji kot je republiško povprečje. Usposobili smo z veliko voljo in izredno skromnim osebnim standardom na nemogočih tleh nasade, ki ob skrbnem strokovnem delu dajejo zadovoljive rezultate. S svojo produktivnostjo — poraba 3 delovne ure za pridelek 100 kg sadja smo dosegli najbolj razvite dežele v Evropi. Poleg sadja proizvedemo letno približno 100.000 komadov sadik (največ v SRS), ki jim evropski strokovnjaki priznavajo najboljšo kakovost ne le doma, ampak tudi v ostali Evropi. Mnenje o tem lahko podajo ing. Lomberger France — Kmetijski zavod Maribor, Pirkmajer Fedor — direktor Poslovne skupnosti za sadjarstvo, ing. Zidar Milovan — republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo. O kakovosti sadnih sadik lahko podajo mnenje tudi naši veliki odjemalci: AK Maribor, AK Krško, KZ Slovenske Konjice, KK Šentjur, KK Sevnica itd. Strokovne in administrativne službe smo racionalizirali, samoupravni mehanizem pa si upamo trditi, da smo razvili tako, kot malokje. Delavce skušamo informirati o vseh zadevah, da se v polni meri zavedajo predvsem svojih delovnih dolžnosti. Mislimo, da tudi RTV Ljubljana še čaka racionalizacija poslovanja, sicer ne bi prišla posneti prispevka za TV žehtnik 8 delavcev. Poznamo primere, da je novinar (v Celju konkretno Peter Božič) sam ustvaril boljše in bolj objektivne prispevke o delu in življenju delovnih kolektivov.
Delo sadjarja ni lahko. Vse leto dela na prostem (pozimi tudi do —10° C), izpostavljen je vremenskim spremembam, nekaj mesecev dela na lestvi. Resno se bojimo, da bomo s podobnimi »prispevki« še poglobili odpor, da bi se mladina zaposlila v kmetijstvu oziroma sadjarstvu. Najlaže je Nepremišljeno, podirati tisto, kar kolektiv ustvarja že dolgo. Vemo, da storjenega ni mogoče popraviti, kljub temu, da mislimo, da bi bilo prav opozoriti RTV, da ustvarja, pa čeprav satirične oddaje z roko v roki z gospodarstvom, saj le-to posredno ali neposredno omogoča obstoj zavoda RTV. Predsednik zbora delovne skupnosti
Napotnik Simon Predsednik odbora del. kontrole Mrkuš Stanko Sekretar OO ZK Pišek Ivan
Direktor TOZD:
Korber Vid, dipl. ing. agr.
ŽAGA V POLZELI SPET OBRATUJ!
je bilo iz. tehnološkega vidika nemogočM razpravah o možnostih se je kolektiv oi čil, da: žago obnovimo s polnojarmemU Ker 'ni bila dana možnost uvoza polnojan nika, smo se odločili, da nabavimo rabil polnofarmenik znamke »HERKULES« pri vedene v Vzhodni Nemčiji leta 1961. Polj jarmenik nam je ponudilo podjetje za pri lavo lesa »Lesograd« Kozina pri Kopru, f Polnojarnienik smo nabavil po ugodni! ni, opravili smo popoln remont in ga moj rali na nove temelje v žago. Vzporedno z| montom in montažo ■ polnojarmenika si opravili še rekonstrukcijo eiektroinštalacl pogona in delno tudi transporta. Obnol smo pod v žagi'in položili betonsko plošči kletnih prostorih žage: Z rekonstrukcija bila nujna zamenjava starega čelilnikdn deske in brusilnega stroja za žagne listel pogojujeta redno obratovanje.
Z rekonstrukcijo, žage v Polzeli je naš1 lektiv mnogo pridobil. Za razrez 1 m? lesa', mo z dokončno ureditvijo transporta (va neti) porabili 50 odstotkov manj živega .1 les bomo sposobni pravočasno predelati ne bomo izgubljali ha kvaliteti v toliki 'n kot do sedaj, kupce bomo lahko zadovolji pravočasno in hitro dobavo. Sposobni : bo zajeti večje količine lésa v razrez od okc kih kmetov in drugih delovnih organizacij večjo delovno širino polnojarmenika bo lahko predelali tudi les listavcev, ki smo bili do sedaj primorani zaradi debeline) tujiti.
Da bo proizvodnja na žagi. stekla nam no z vso zmogljivostjo polnojarmenika, mi mo računati še. na ureditev transporta, ki v danerri primeru predstavljal ozko grlo.’ Za uspešno dokončanje del na rekohsti ciji žage še ob tej priliki v imenu kolek zahvaljujem vsem, ki so pri. rekonsjruk sodelovali, predvsem pa tovarišu Janku C ku, za požrtvovalno in vestno dela.
>, : Andrej Trat
Blagovnica raste...
. Blagovnica Notranje trgovine ,za Petrolovo. črpalko ob žalski vpadnicLsceljske, strani ste iz dneva v dan. Res so bili roki za izgradnjo postavljeni zelo tesno in da; bodo ;ti roki j obveljali smo kar po malem vsi dvomili. Pa kaže, da kasnitve ne bo, da bodo gradbena < povsem opravljena do konca marca in bo v aprilu zaživelo: v notranjosti.
Konec starega polnojarmenika - Pok, udarci,	Kolektiv Notranje' trgovine pa .čaka v teh dneh vrsta nalog, saj morajo poskrbeti za Q|
rtrhterrh» in nn+pm — tiAina stari dobri-»¿al mo v novi c trgovini, za asortiment, ki so ga za prodajo predvideli, prihajajo že, tudi novi te™ ie odslužil	delavci, da se bodo lahko vključili v delo. Ob vsem pa obeta novi objekt tudi boljše delo
pogoje, saj je prostorska stiska v NT že kar huda, po selitvi pa bodo delavci te temeljne o
Zastarelost in obrabljenosti strojev nas je nizacije združenega dela imeli res lepe poslovne prostore. Pa še nekaj — zunanji opaž Sta prehitela. Prav v času : razgovorov za uvoz je v Hmezadovi — zeleni barvi in to je poleg stavb PTT (rumene so) edinstven primer «-p. polnojarmenika mas je 26. marca lani dolete- stavljanja« navzven. la nezgoda v žagi~s popolnim zlomom (uničenjem); polnojarmenika, ki ga je bivši lastnik žage leta 1955 kupil pri lesnem obratu v Slovenski Bistrici, ko so ga ti že namenili za odpadno železo. Z uničenim polnojarmeni-kem smo praktično zaključili proizvodnjo na žagi v ’Polzeli.
Kaj zdaj? Kolektiv -se je znašel pred dejstvom. Hitro smo: morali ukrepati. Les za predelavo, ki je. bil večina že ha skladišču žage smo" morali preusmeriti, v predelavo ha druge žage predvsem hlodovino bukve in bora. V Garantu Polzela so razumeli naš položaj in so nam:kolikor je bilo možno, priskočili na pomoč pri razrezu lesa. Poleglega so v oddelek razreza vključili tudi naše delavce, ki so bili trenutno brez dela.
Za normalizacijo : stanja■ v obratu; smo iskali več poti: Prva je bila, da gremo v rekonstrukcijo žage z vgraditvijo novega: polnojarmenika, za katerega nam niti uvoznik hi mogel garantirati: uvoza ali pa da gremo v nakup, gospodarskih objektov »GRADNJE«
Žalec v Žalcu, ki jih je to podjetje ponudilo v prodajo s krožno žaga, montirano v enem izmed teh objektov. Po tej varianti je bilo prav tako možno kupiti krožno žago, jo demontirati in jo na primernem prostoru locirati.
O nakupu gospodarskih objektov »Gradnje« Žalec s krožno žago je naš kolektiv razpravljal in smo ugotovili, da je nakup teh ¡Ü
12. januarja je žaga na Polzeli končno začela z rednim obratovanjem. Do tega trenutka so bili za kolektiv Gozdarstvo Polzela težki trenutki: Do rekonstrukcije žage pa smo prišli po poti, ki je mogoče po svoje tudi zanimiva. Zakaj?
že v letu 1975 je naš kolektiv vztrajal, da zaradi zastarelih in dotrajanih delovnih naprav v žagi preidemo v rekonstrukcijo; tako je. po investicijskem programu TQZD Kmetijstvo Žalec za leto 1975. med drugim predvidena nabava polnojarmenika.
Ker za te vrste strojev ni pri nas proizvajalca smo navezali stike z našim uvoznim oddelkom in nekaterimi drugimi uvozniki. Po ponudbah nekaterih tujih firm (WURSTER & Diez, Togli, Esterer) smo ugotovili, da proizvajalci ponujajo stroje z zmogljivostjo 15 do 20 tisoč m?, letno v eni Izmeni, kar pa bi bilo za naš obrat občutno predimenzionirano. Poleg visokih zmogljivosti so tudi cene teh strojev tako visoke, da bi bila taka investicija za naše potrebe previsoka in bi za naš kolektiv predstavljala nepremostljivo breme (cene teh strojev so bile v letu 1975' od 150 do 180 tisoč tlM franco proizvajalec). V januarju 1976 je preko »PROLESA« Ljubljana prišla ponudba od firme Esterer iz Zahodne Nemčije za pojnojarmenik starejšega tipa z zmogljivostjo do'5 tisoč m? letno. Ker je bila ta ponudba za nas interesantna (cena stroja 40 tisoč DM fc, proizv.) Smo 'z uvoznikom sklenili dogovor za uvoz, vendar je bil prav v tern času omejen uvoz opreme.
objektov za našo nadaljno dejavnost neperspektiven zaradi neurejenih komunalnih zadev v centru Žalca.in že obstoječih objektov v Polzeli. Poleg tega so vsi delavci, ki delajo v žagi iz okolice Polzele in Braslovč. Da bi krožno žago Odkupili in demontirali ter- montirali -v obstoječo stavbo žage ha Polzeli, pa
Novi stroj je stekel in znova prinesel življenje na žago
Varovanje družbene imovine
Od podpisovanja družbenega, dogovora o družbeni samozaščiti v naši občini je preteklo že precej časa. Naloge, družbene samozaščite pa se vpletajo v vse delovanje naših temeljnih organizacij združenega dela. Skupno z družbeno, samozaščito nas čakajo še .naloge na področju civilne zaščite in varovanja imovine. nasploh. '
Koliko smo. doslej storili na teh področjih? V glavnem so naloge izpolnjene z imenovanjem ustreznih komisij in nekaterih manjših premikov v posameznih TOZD ali DE.
. Šele organizirano predavanje za vodilne in vodstvene delavce v občini in tudi naših TOZD je nakazalo pravilno pot za učinkovito 'organizacijo nti teh'področjih. Naloge, ki stoje pred nami so zelo obsežne. Marsikomu izmed nas bo potrebno,, da mu preide v zavest skrb za imovino na vsakem koraku.
Primerjava med posameznimi organizacijskimi enotami daje kaj različno sliko, kako smo čuvali naše premoženje do sedaj. Niso redki primeri, da po končanem delu zdpusti-mo delovno.mesto, ne da bi se prej pobrigali ali pozanimati, ali smo Storili vse, da je družbena imovina zaščitena, prostori, stroji in drugo zaprto, zaklenjeno ih zaščiteno.
■■
Tu-di tako-^varujemo« naše premoženje
. Tudi odtios do vzdrževanja naših objektov je cesto zelo malomaren. Ne vidimo, da nam manjka na strehi opeka, voda zateka in uničuje fasade in objekte, vrata in okna so nezaščitena, neprebarvand, itd. Mislim, da marsikje manjka zavest, da je vse to naša družbena imovina, ki jo moramo Celo bolj čuvati in vzdrževati kot svojo, če smo zavedni samoupravljala. Prav tako se dogaja, da pogosto nimamo 'urejenih niti osnovnih preventivnih mer za varstvo pred požarom, nismo shranjenih rezervnih ključev v plombiranih omaricah za primer požara. Malokdo pozna sistem alarmiranja v primeru potrebe ali. je sploh seznanjen, [.kaj > naj stori v primeru eventualnega požara:, naravne in druge katastrofe, itd.
Prav. tako premalo skrbimo za redno vzdrževanje gasilnega orodja (aparatov, cevihiclrah-tov), oziroma cevi in. hidrante hamenjenč. za gasilsko preventivo, uporabljamo v druge namene. Pri tem puščamo cevi na dvoriščih, vo-
Tečajniki za elane gasilskih trojk pri praktičnih vajah
zimo po njih, itd. Kakšen bi bil uspeh gašenja; v primeru, uporabe takšnega orodja ni treba posebej opisovati.
Za izboljšanje dosedanjih razmer sta bila v okviru podjetja, v mesecu januarju organizirana dva tečaja za: člane gasilnih trojk iz organizacijskih enot. Tako je. v času od Tl. do'27. januarja 1977 60 naših delavcev poslušalo predavanja, o preventivi in praktični uporabi gasilnih 'sredstev za čuvanje imovine pred požari na Zavodu za požarno varstvo v Celju. Tečaja sta zelo. uspela. Pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so to prvi koraki za organiziranje protipožarne zaščite. Na žalost pa. v nekaj temeljnih organizacijah združenega, dela .ni bilo dovolj, razumevanja za to protipožarno preventivno izobraževanje. Na-
V neposredni bližini prodajalne DOM Kmetijstva Šmarje v Šmarju pri Jelšah, je še en objekt te temeljne organizacije združenega dela. Nanj opozarja tudi obcestno obeležje. To je Strojni servis.
_ Ste že popravili kdaj svoje vozilo pri njih ali opravili morda v zadnjem času tehnični pregled traktorja? Kar živahno je tu, kajne. In ne od včeraj.
Ze dalj časa je namreč v strojnem servisu že kar uspešna proizvodnja hlevske opreme in nekaterih drugih pripomočkov za kmetijska gospodarstva;. Grabnarjevo navezo, ki jo. prikazuje slika, šo sprva izdelovali le v okviru, prostih zmogljivosti in so svojo proizvodnjo prilagajali zphtevam naročnikov, kasneje pa so morali za te izdelke pripraviti tudi nekaj tehnične dokumentacije, da so lahko Grabnarjevo navezo ponudili večjim kupcem. Naročila sq prihajala, «odjemalec je bila naša temeljna organizacija združenega dela Kooperacija, TOZD Kmetijstvo;;.-Šmarje za svoje kooperante, sicer .pa; Agrotehnika, in tako jel bila proizvodnja v zadnjih .letih -že več . tisoč komadov teh navez-.
Izmed:- izdelkov, ki so se jih v strojnem servisu pravtako smolo lotili, So: tudi: vprežne enodelne njivske: brane in gumi ..vozovi za
Gumi vozički za- pomoč kmečkim gospodarstvom so prav lepi — posnetek kaže priprav-.. Ijene.za kupce
prevoz poljskih pridelkov ali lesa. Ti gumi vozovi so raztegljivi in kaj priročni za marsikatero spravilo, pa tudi" cene so dostopne. Kar zadeva izdelavo njivskih bran, pa naj povemo le, da se ti izdelki od industrijskih razlikujejo po kovanem zobu, brana je težja kot industrijsko izdelana, nastavek klinov pa je ojačan.
. In omenimo naj še nekaj takšnih pomagal za: kmečka- gospodarstva iz strojnega servisa: kovinska vratca in pokrovi za betonske silose za krmo, vinogradniški stebri iz prednapetega betona za potrebe vinogradnikov itn.
daljnji organizaciji, gasilnih trojk na naših organizacijskih enotah bo potrebno nuditi vso podporo s strani vodstvenega kadra, da bodo preventivni ukrepi tudi izvedeni.
Tako nas: čaka na tem področju še1 obilo dela. Gasilne trojke bodo morale redno pregledovati m skrbeti za orodje in opremo.
Biti morajo vešče gašenja začetnih požarov z razpoložljivimi gasilnimi sredstvi in napravami in nuditi •; pomoč pri elementarnih nesrečah. V svoj delokrog bodo morale vključiti gasilne trojke še druge člane delovne skupnosti in občasno organizirati praktične vaje.. Le tako bodo pridobljeno znanje prenašale. tudi na ostale člane delovne skupnosti in 'z mobilnostjo gasilnih enot vplivale na požarno preventivo in s tem vključno tudi na' celotno družbeno samozaščito.
Grabnarjeva naveza
Oprema daje hlevu urejen videz — govedo se prijetno počuti
Pregrade med stojišči določajo položaj govedu in onemogočajo medsebojno blatenje
Sklopka z varovalko omogoča posamezno ali skupinsko spuščanje govedi
Ovratnik za mlado in odraslo govedo — z regulacijo
Talni regulator omogoča regulacijo dolžine stojišča
Vloga sindikata -prihodnji razvoj varstva
če sindikati kot politična sila ne bomo uspeli, da bodo samoupravne organizacije združenega dela v svoj vsakodnevni sistem dela vgradile delovne razmere kot sestavni del svoje poslovne politike, bomo neprestano pred istim problemom — nezadovoljivo družbeno učinkovitostjo.
Po izračunih strokovnjakov skupnosti socialnega zavarovanja Slovenije, bo znašala v naslednjih petih letih stopnja rasti števila invalidnih primerov vseh kategorij 4,7 odstotka, to pa pomeni, da bo v Sloveniji hitreje naraščalo upokojevanje invalidov kot pa upokojevanje delavcev s polno delovno dobo.
Po delo + varnost
Proizvodnja v strojnem servisu v kmetijstvu Šmarje
Vinogradništvo in ribez sta kot dodatni panogi živinoreje in poljedestva zelo važna nosilca rentabilnosti in uspešnega gospodarjenja v kmetijstvu. Dostikrat rešujeta živinorejo, kot vodilno panogo kmetijstva, posebno še v tako imenovanih kriznih obdobjih, ki že po tradiciji pridejo vsakih nekaj let. Posebno je to vprašanje bistveno in tudi prisotno na Kozjanskem, kjer je črni ribez že preživel krizno obdobje in kot kultura že nekaj pomeni, vinogradništvo, ki je kot panoga včasih zelo veliko pomenila za te kraje, pa se sedaj ne more prav uveljaviti in celo nazaduje.
Za panogi ribeza in vinogradništva želim posredovati nekaj bistvenih problemov in opažanj na splošno, dodatno pa še odnos in delo pospeševalne službe do teh panog. Pospeševalna služba namreč bolj ali manj uspešno poskuša reševati nujno obnovo in povečanje hektarskih pridelkov, ker končno tudi vodi v večji ekonomski uspeh in s tem v nadaljnjo širjenje — to je nove nasade.
Dejstvo je, da površina vinogradov zelo upada, saj je bilo po starem katastru na Kozjanskem nekaj več kot 2000 hektarov vinogradov, v letu 1938 okoli 1400 ha, danes pa je pb oceni še približno 800 ha pod vinogradniškimi površinami. Od tega je okoli 60 odstotkov vinogradov starih več kot 70 let, to je na koncu rodnosti in rentabilnosti.
Pri ribezu je slika malo drugačna, ker smo začeli to kulturo saditi v letu 1955 in smo z zelo naglim vzponom imeli že leta 1965 okoli 120 hektarov črnega ribeza. Nato je prišlo do upadanja do leta 1970, ko smo še ohranili okoli 50 hektarov ribeza. Po tem kriznem obdobju smo na Kozjanskem portovno zasadili okoli 80 hektarov črnega ribeza in je danes pod to kulturo ponovno nekaj več kot 100 ha. Osnovni problem pridobivanja ribeza na Kozjanskem je približno enak ostalim območjem ribeza: v Sloveniji, to je premala rodnošt, premalo kilogramov plodov na grm ali hektar. Po predvidenih perspektivnih planih ne izpolnjujemo
Stane Marovt
Proizvodnja mleka in mesa v družbenem sektorju v Savinjski dolini
Namesto uvoda
Živinoreja je ne glede na sektor lastništva poleg hmeljarstva najpomembnejša panoga kmetijske proizvodnje V Savinjski dolini. Zaradi manjših Vlaganj, manjše porabe delovne sile in več ali manj rednih dohodkov preko vsega leta ima živinoreja celo določeno prednost pred hmeljarstvom. S svojo heterogenostjo omogoča slehernemu proizvajalcu v različnih proizvodnih razmerah in pogojih specializirati se v eni ali drugi zvrsti živinoreje. S specializacijo in intenzivnostjo pa je v živinoreji zagotovljena tudi rentabilnost proizvodnje.
Med tem, ko se privatni proizvajalci vedno bolj opredeljujejo in specializirajo v različnih vejah živinoreje: govedoreji, kokošereji, celo prašičereji, se je družbeni sektor od samega začetka v Savinjski dolini usmeril izključno v govedorejo. Ekološki pogoji, klimatske in talne razmere so na tem področju ugodne za pridelovanje voluminozne krme, ki jo prežvekovalci najbolje izkoriščajo. Najboljše njivske površine so pod hmeljem, ostale njive so še sposobne za pridelovanje krmskih rastlin, obsežne travnate površine pa lahko izkoriščamo le za pridelovanje mrve, bi jo bo najbolje izkoristilo govedo. Tako so razvoj hmeljarstva, racionalno izkoriščanje obdelovalnih površin in vedno večje potrebe po mleku in mesu narekovali družbeni proizvodnji, da gre v specializacijo govedoreje.
nalog ne v vinogradništvu, še manj pa pri ri-. bezu, ko bi morali imeti po planu že leta 1975 200 hektarov. Dosegli smo polovico planiranega, kar velja na splošno tudi za področje Slovenije, kjer je trenutno okoli 500 hektarov ribezovih nasadov.
Dejstvo je, da je kmetijska pospeševalna služba na področju ribeza in vinogradništva v posebnem položaju nasproti isti službi v poljedelstvu odnosno živinoreji, in sicer zaradi tega, ker sta ribez in vinogradništvo kot panogi do določene mere zapostavljeni z vidika prehrane. Vino ne smatramo za hrano, kot je v drugih vinorodnih deželah. Odkupna cena je nižja kot so dejanski proizvodni stroški. Črni ribez pri nas ni upoštevan kot zdravilo ali okrepčilna pijača. Pospeševalna služba ni splošna in bremeni s stroški delovno organizacijo, zato se ne more dovolj poglobiti v boljšo in doslednejšo tehnologijo, pridelki pa so nizki in zopet ni denarja za večje pospeševanje. Pospeševalci se pač usmerjajo v tiste dejavnosti, kjer se denar hitro vrača. V vinogradništvu in pridelavi ribeza pa se denar za pospeševalca prične vračati šele čez določeno obdobje, saj zahteva obnova teh nasadov veliko osebnega dela in poglobljenega strokovnega znanja pospeševalne službe, vsak ukrep ali neukrep pa ima za posledico večjo ali manjšo rentabilnost za celo obdobje nasada, to je pri ribezu 20 in pri vinogradništvu celo 50 let za razliko od živinoreje, kjer se posledice, dobre ali slabe, odrazijo v krajšem obdobju. Še posebno kar zadeva ribez, kot bolj novo in mikroklimatsko zelo dovzetno in občutljivo kulturo, je nujno potrebno poglobljeno delo pospeševalca in dodatna pomoč institucij za raziskave in poskuse, česar pri nas v sadnem obdobju sploh ne izvajamo, potem pa se vprašujemo in- čudimo, da imamo že deset let nazaj povprečni donos 2 kg na grm. kar je na meji rentabilnosti.
Nesprejemljivo je že stanje zadnjih nekaj let-pri sami obnovi nasadov, kjer je potrebno
Kako je prišlo do današnje sodobne proizvodnje mleka in mesa v družbenem sektorju? Vrniti se moramo v prva leta po drugi svetovni vojni in spremljati razvoj živinoreje od samega začetka družbene kmetijske proizvodnje v Savinjski dolini.
Kratek pregled proizvodnje mleka in mesa v družbenem sektorju od 1945—1965.
Začetki družbene proizvodnje mleka in mesa segajo že v prva leta po II. svetovni vojni. Številne ekonomije, ki so jih tovarne in podjetja organizirale na nacionaliziranih površinah tujih in domačih veleposestnikov, so se poleg ostale kmetijske proizvodnje ukvarjale z rejo mlajših čred molznic-za ozko lokalne potrebe po mleku. Dediščina, ki so jo ekonomije nasledile v prevzetih hlevih je bila sila skromna. Najboljše črede krav in mlade živine, npr., v Založah in Žovneku, je okupator še. pred okupacijo odpeljal ali likvidiral. Zato so morale ekonomije napolniti' hleve z živalmi iz prostega odkupa. Razumljivo, da so bile živali slabih proizvodnih sposobnosti in pri tedanji organizaciji dela in tehnologiji reje’je bila temu primerna tudi proizvodnja mleka zelo majhna in nerentabilna.
Z ustanovitvijo kmečkih delovnih zadrug, ki so imele neke vrste značaj družbene proizvodnje, se položaj prav na področju živinoreje ni bistveno izboljšal. V adaptiranih, toda še vedno neustreznih hlevih, so kmečke delovne zadruge sicer povečale črede krav molznic, vendar je bila proizvodnja mleka še nestrokovna. Tudi začetki prašičereje, ki so pod KDZ vznikli, niso rodili večjih in trajnejših rezultatov. Ker ni bil organiziran odkup mleka, ni prireja mleka imela še iz družbenega sektorja nobenega vpliva na potrebe in prehrano mestnega prebivalstva. O prireji mesa v govedoreji še-do tedaj ni bilo sledu.
Leta 1953 so se po ukinitvi ekonomij in kmečkih delovnih zadrug na področju sedanjih občin Žalec in Celje osnovala kmetijska gospodarstva, in sicer v Latkovi vasi, Žovne-
rigolanje in pridejo buldožerji šele kasno je-j šeni, ko običajno že nastopi deževje in se po-| tem nadaljuje rigolanje skozi celo zimo. Spo-i mladi sadimo večinoma v težko ilovnato zem-jo, ki je biološko in pedološko preslabo pri-| pravljena prevzeti sadike ribeza odnosno trsne: cezijenke. To se maščuje v slabi rasti in slabem prijemu in nemalokrat kvarno vpliva na| celotno trajanje nasada. Dosti je tudi primerov nestrokovnega rigolanja. Ni vseeno graditi! traso za- cesto ali pa teraso za bodoči vino-, grad. Znano je v tem primeru pravilo in mne-i nje strokovnjakov, da je treba v težkih zemljah rigolati spomladi in čez poletje, saditi ribez jeseni ter trsne cepljenke prihodnjo po-! mlad v dobro pripravljeno, uležano in godno: zemljo.
Pri obnovi vinogradov na večjih komplek, sih bi' bilo nujno predhodno urediti rajoniza-| cijo in pripraviti ureditvene načrte, s čimer bi urejali skupne probleme določenega teritorija, , to je problem voda, skupnih cest, globine ri-J golanja, terasiranje, sortiment in tudi bodoči? izgled novega kompleksa. Obstaja mnenje, daj ni pravilno, da se Za vse lege in različne strukture zemlje ter za vse sortimente uporabljajo cepljenke z isto podlago, kar pogojuje potem slabo rast in rodnost nasada. Pri sajenju ribeza je za sadilni material zadovoljivo preskrbljeno, saj imamo visoko selekcionirane sadike ribeza in v tem prednjačimo pred ostalimi pridelovalci sadik ribeza v Jugoslaviji, ;
Ko so nasadi ribeza in vinogradov zaklju-: čili obdobje obnove in vzgoje, pride za pospeševalno: službo drugo, še bolj zahtevno obdobl je, to je rodnost nasada. Od strokovnega nadzora je tu odvisna celotna tehnologija, to je rez, pravilna in pravočasna uporaba gnojil,, kvalitetna zaščita pred boleznimi.in škodljiv-: ci in še posebej obdelava nasadov ter pravil-j na uporaba herbicidov. Treba bi bilo več kon-J kretnega neposrednega dela pospeševalne s luž! be v nasadih. Zasledovati bi morala razvojne:; faze pri kulturi, slediti vremenskim prilikami
ku, Šempetru, Vrbju, Arji vasi, Medlogu, na Lavi in v Vojniku. Ta gospodarstva so bila. temelj sedanje družbene proizvodnje v Kmetijskem kombinatu Hmezad. Z arondacijo in nakupom novih; površin so kmetijska gospo-' darstva pričela načrtneje organizirati proizvodnjo in smotrneje gospodariti. Tako je tudi govedoreja v novih pogojih dobila mestaj ki ji, zaradi pomembnosti pripada.
V tendenci hitrejšega intenziviranja prdl izvodnje mleka so gospodarstva pričela ukre-;i pati v dveh smereh: izboljševali so rejske po-j goje predvsem s preureditvijo hlevov in s pri-, delki večjih količin kvalitetne osnovne krme na eni strani in z nakupom proizvodnejših živali na drugi strani. Po določitvi uvajanja nove rjave pasme na naše področje so gospodarstva že leta 1954 nakupila prve rodovniške krave in telice na Notranjskem in Dolenjskem. Z dejansko priključitvijo Primorske so že v naslednjem letu gospodarstva pospešila nakup proizvodnejših plemenic na Primor-* skem. S tem je bila sicer postavljena podlaga uspešnejši proizvodnji v govedoreji, toda zaradi vrste še nerešenih problemov (od strokovnega kadro do osnovne krme) se je prireja mleka le težko prebijala in zelo počasi: dvigala. Mlečnost krav se je na večini gospo-
Ena zadnjih boljših predstavnic rjave pasme na farmi Zalog
službe
OSEMENJEVANJE PLEMENIC IN ŠE KAJ
i in njih posledicam, ugotavljati vzroke slabih j pridelkov in jih sistematsko odstranjevati, po-j zimi pa izpopolnjevati neposredne proizvajalce. Ribezarji bi se morali zavedati, da je pri pridelku 2 kg na grm polna lastna cena okoli 13;00 dinarjev za kilogram in da je pri pridelku 5 kg Lna' grm polna lastna cena okoli 7,00 dinarjev za kg. Rentabilnost pri teh ce-; nah naj bi si vsak izračunal, sam in — pre-| mislil
Resnica je, da pri vsej nakazani odgovornosti pri navedenih panogah pospeševalno službo v veliko primerih slabo vrednotimo, premalo strokovno izobražujemo. Veliko je primerov tako imenovane uravnilovke. Za : svoje delo dostikrat ni pravilno nagrajena, kar i ima prav gotovo tudi svoje večje ali manjše posledice.
Zadnja razstava ribeza v Sloveniji je bila 1964 v Kozjem. Zaželjeno bi bilo, da se nekdo .spomni na ribez tudi v tem smislu, ker tudi razstave dajejo svoj prispevek napredku določene panoge. Evidentirajo stanje kulture ali I panoge in so običajno združene s širšimi posvetovanji proizvajlcev, ki iščejo nova pota v uspešnejšo tehnologijo in večjo proizvodnost.
Franc Valenčak
PREJELI SMO
Vsem, ki so me obiskali, mi po hudi bolezni želeli skorajšnjega okrevanja in zdravo novo. leto 1977, najlepša hvala.
Vili ing. Vybihal
Osemenjevalna služba kot neločljivi del veterinarske službe, opravlja svoje delo na področju žalske občine že skoraj 20 let. Njena zasluga je, da so se v kratkem času zatrle spolne okužbe goved, začelo se je načrtno zatirati jalovost, predvsem pa se je z uvajanjem osemenjevanja pričelo križati slabo produktivno pomursko govedo z mnogo boljšo sivo-rjavo pasmo.
Prav gotovo je bil to velik korak k zbližanju naše službe in živinorejcev. Osemenjevalci se na ta način dela po-bliže seznanijo s prehrano živali, hlevi, nego, pobliže pa tudi z živinorejci samimi. Mnogo lažje jim je svetovati in ukrepati posebno v primeru jalovosti, tihih pojatev in podobno. Ce samo bežno pogledamo število osemenjenih plemenic za nekaj let nazaj, dobimo jasno sliko o stalnem' porastu števila osemenjenih plemenic, saj so lansko leto osemenili že 4.200 plemenic.
Menimo, da zajemamo v osemenjevanje skoraj 80 % za pleme sposobnih plemenic. Število nam vsako leto poraste, saj osemenjujemo tudi že v oddaljenih krajih, ker so rejci spoznali, da bodo lahko na ta način prišli najceneje do dobrega podmladka.
No in v dobri veri, da so živinorejci z našo službo zadovoljni, je prišlo v zadnjem času precej ostrih pritožb na račun osemenjevanja, tako s strani Kombinata »Hmezad« Žalec, kakor tudi od nekaterih živinorejcev. Pregovor pravi, da kdor dela, tudi greši. In mi delamo! Prav gotovo je .strokovna napaka, če se osemeni krava simentalske pasme s semenom čr-no-bele pasme. Toda ta žival je teletila in menimo, da škoda ne gre v milijone. V pojasnilo lahko navedemo le, da je prišlo do zamenjave semena, verjetno zaradi preobremenjenosti osemenjevalcev.
Pa naprej! Očitek, da se je osemenila telica s semenom mesnate pasme se lahko odvrže. Semenilo se je le na izrecno željo lastnika. Pa je še nekaj takih napak. Delna krivda je naša, je pa tudi krivda živinorejske službe Kombinata. V zagovor lahko povemo le, da ne dobivamo podatkov, kje se nahajajo uvožene telice in, če osemenjevalca na to ne opozori še lastnik, lahko pride do takšnih spodrsljajev. Naša služba si želi tesnejšega sodelovanja z živinorejsko službo, ker le v tem primeru ne bo prišlo do istih napak, ki so se pojavljale do sedaj. Tudi rejci sami se večkrat obnašajo malomarno in nimajo ob prihodu osemenjevalca pripravljene potrebne dokumentacije. Marsikdo šele takrat prične iskati papirje,' s tem pa le zavlačujejo delo osemenjevalcev. Treba je pomisliti, da vsak prevozi dnevno skoraj 100 km in da je s tem zajeto celotno območje občine. Delo je sila naporno, zato bi želeli le malo več razumevanja tudi z njihove strani. Rešitev bi bila, če bi se lahko nastavil še en osemenjevalec. Takrat bi imeli tudi več časa za razgovor z živinorejci. Toda v današnji težki finančni situaciji je. to neizvedljivo.
Včasih povzroča hudo kri s strani živinorejcev tudi osemenjevanje ob nedeljah in državnih praznikih. Takrat celotno delo opravlja samo dežurni veterinar. Njegova prvenstvena naloga pa je zdravljenje obolele živine in pa razni posegi, kot so porodi, zadavitve in podobno, kateri zahtevajo takojšnjo pomoč. Zgodi se, da zaradi preobilice drugega nujnega dela ne osemenjuje. Takrat naj tudi rejci pokažejo za to razumevanje, saj ima veterinar samo dvoje rok in dan je za njega dolg le 24 ur.
OCVIRK Franc, dipl. vet. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC
darstev le malo povečala od poprečja; gibala se je od 1.500 do 2.000 kg na kravo letno, s posebno izjemo na Kmetijskem gospodarstvu, v Šempetru. Na tem posestvu so že v letu 1956 prišli najdlje v tehnologiji reje v dokaj urejenih hlevih, organizaciji; dela in pridelovanju osnovne krme. Tako so se v tem letu-že vključili v-zvezno tekmovanje čred molznic za visoko mlečnost. V zaključenem hlevu v Zaležali je čreda preko 100 krav dosegla v tem letu preko 4.000 kg mleka na kravo. Za tiste proizvodne pogoje izreden uspeh! Posestvo je j [ dobilo od zvezne gospodarske zbornice poseb-i no priznanje in visoko nagrado 4,000.000 starih dinarjev.
Ta rezultat je bila stimulacija tudi za ostala^ kmetijska gospodarstva, da so pospešeno' pričela z reševanjem problemov, ki so zavirala prirejo mleka in š tem tudi ekonomičnost, te proizvodnje. Poleg osnovnih, znanih vprašanj, so posestva iskala rešitev tudi v novogradnjah in uvozu novih, še proizvodnejšifi .živali. V letu 1958 sb se posestva Laikova vas, Šempeter in Arja vas odločila za gradnjo, novih, sodobnejših hlevov za krave molznice.
V Preboldu, Podlogu in Zalogu so zrastli.
Krave črno-bele pasme ha paši
tedaj najbolj propagirani odprti hlevi f republiška strokovna služba je prek finančnih ustanov, ki so kreditirale tovrstne objekte, uspela realizirati gradnjo takih hlevov. Kmalu pa se je pokazalo, da hlevi za odprto rejo krav molznic v naših klimatskih in tudi rejskih pogojih niso ustrezni. Zato je kasneje strokovna služba, po sprejetju programa, odločila, da bodo novi objekti moderni, vendar zaprti, s privezanimi živalmi’. Odprti hlevi v Podlogu in Zalogu so bili. adaptirani ali prilagojeni drugim namenom, hlev v Preboldu pa je bil preurejen za pitanje govedi. Ker, je'mlečnost krav v odprtih hlevih izredno padla, je bila odločitev za izgradnjo novih farm toliko lažja in nujna.
Drugi, vendar uspešnejši ukrep za povečanje mleka je bila v letu 1958'odločitev,da gospodarstva uvozijo plemenice nové, bolj mlečne pasme. Strokovnjaki so se morali; odločiti med dvema pasmama: črno-belo ali Vzhodnc-frižijsko in jersey pasmo.‘Krave jersey pasme so majhne, lahke (do 300 kg) živali, z odličnim izkoriščanjem krme, dobro - mlečnostjo in rekordnim odstotkom maščobe v mleku, od 6 do 7 in več odstotkov. Čeprav so v tem času nekatera kmetijska posestva v Sloveniji že uvažala plemenice jersey pasme, so . se naša gospodarstva odločila . za črno-belo, vzhodnofri-zjjsko pasmo. Odločitev je bila pravilna. Zakaj, o tem bo beseda v naslednjem-poglavju. Tako je v tem letu uvoženo 80 plemenic črno-bele pásme iz Danske: 50 za posestvo.'Šempeter in 30 za posestvo Arja vas. Kljub slabim rejskim pogojem so sé z mlečnostjo toliko razlikovale od krav rjave pasme, da j e. bil kasnejši uvoz. 'plemenskih živali- te pasme brez kolebanja.
Določen zastoj v nadaljnjem razvoju govedoreje je opaziti na kmetijskih gospodarstvih do združitve vseh posestev v novo kmetijsko organizacijo Kmetijski kombinat Žalec. Prav tako .se'do ‘združitve ni pojavljala na gospodarstvih nobena organizirana prireja mesa,
kljub temu, da je trg zaradiv povečanja- standarda to pričakoval.
Z ustanovitvijo Kmetijskega kombinata je celotna kmetijska proizvodnja na področju občine Žalec in Celje krenila načrtno in sistematično pot. Istočasno pa je družba postavila svoje zahteve po novi močni kmetijski organizaciji. Še posebne naloge: pa je Kmetijski kombinat prevzel v zvezi z govedorejo, prirejo mleka in mesa. Vedno večje povpraševanje potrošnikov po mleku in mlečnih izdelkih je pospešilo izgradnjo novih, specializiranih farm za krave molznice. Do tedaj zasedeni hlevi po obratih kombinata pa so po programu bili namenjeni za organizirano pitanje mladih govedi. Nove pridobljene obdelovalne površine so pogojevale prav govedoreji hitrejši in kvalitet-• nejši napredek in razvoj. Če vsa ta dejstva združimo, dobimo glavne razloge, zaradi katerih je kmetijski kombinat namenil v svojem ; razvojnem programu posebno mesto prav govedoreji :
1. Močni industrijski centri so zahtevali boljšo in rednejšo oskrbo z mlekom in mesom ter njunimi proizvodi.
H 2. Povečana proizvodnja osnovne krme bo ekonomična le s predelavo v finalne proizvode, mleko in meso. :
3. Zaradi obširnega in intenzivnega programa razvoja hmeljarstva je bilo potrebno-v novih in starih' objektih': povečati ‘proizvodnjo hlevskega gnoja. ;
Zaradi navedenih glavnih in še vrste vzporednih razlogov je govedoreja pod Kmetijskim kombinatom krenila hitreje- na pot sodobne 'specializirane proizvodnje mleka iri mesa.
. Preden bomo obravnavali drugi del, to je sodobno proizvodnjo mleka in mesa v družbenem sektorju, bomo.vključili še vprašanje me-■- njave pasem goveda na področju Savinjske doline, ki je zanimivo in svojstveno v razvoju govedoreje na celjskem področju.
(Nadaljevanje prihodnjič)
V Taboru v Savinjski dolini stoji Tergla-vova domačija. To je izredno lep in prijeten kraj, pravzaprav bi imel vse pogoje za razvoj kmečkega turizma, saj pravijo, da je za to panogo predpogoj lepa okolica in prijazni ljudje.	_ ■ ■	-
Ta domačija je tako kot vse hribovske domačije tod okoli,, strnjena, saj je vsa obdelovalna zemlja le v enem kompleksu, nekako sredi tega pa stoji hiša z velikim gospodarskim poslopjem.
Predlani so imeli Metelanovi (po domače) veliko nesrečo, saj jim je do tal pogorela sušilnica za hmelj, prostor za stiskalnico, -mlin in delavnica. Sreča v nesreči, da nista pogorela tudi hiša in hiev, ki sta se pravzaprav držala pogorele sušilnice. Da ni- bila katastrofa večja, sta pripomogla mladi gospodar Ivan in njegov oče, ki sta z veliko požrtvovalnostjo in prisebnostjo preprečila najhujše. Ker je bila sušilnica zavarovana, so s pomočjo odškodnine in dobrih sosedov .hitro, odstranili ruševine, in pričeli ¿gradnjo na novo. Mladi "gospodar Varič '— pod tem imenom ga poznajo vsi daleč naokoli '—se je odločil, da sušilnice za hmelj ne ho več gradil. Na mestu, kjer je bila prejšnja sušilnica, je zrasla velika mehanična delavnica z garažo. Svoj prostor je dobila-tudi stiskalnica za sad j e,, mlin in priljubljena očetova. delavnica, v kateri preganja dolge zimske večere. V tej delavnici pripravlja vse potrebno za čebele, popravi vse kar je iz lesa itd. V letošnjem letu so obirali hmelj, potem pa kar zelenega -oddali sušit na zadružno sušilnica-Za naprej se bo Vanč verjetno odločil, da-bo opustil hmeljarstvo, saj se misli v celoti posvetiti le živinoreji.
Že njegov oče je bil zelo dober gospodar in -je imel tudi veliko smisla za mehanizacijo, saj sta še pri hiši mlatilnica in žitni mlin, ki ju. je sam izdelal. Na tem mlinu še danes, pripravlja domačo moko,-iz katere speče mati dober domač kruh.
Omeniti moram, da leži kmetija na precej nagnjenem terenu in je verjetno njena-perspektiva le v živinoreji. Že sedaj imajo v hlevu več kot 20 glav goveje živine, od tega več kot 10 dobrih molznic. Živinoreje se bo -treba oprijeti z vso silo, saj so investicije,, ki jih- je Vanč vložil v to panogo precejšnje in se bodo lahko amortizirale le pri večji in specializirani proizvodnji.
Kmetje se danes v glavnem ukvarjajo z živinorejo, imajo pa še vseeno nekaj hmelja, go-
jijo precej prašičev, na njivah zraste tudi nekaj krompirja, pese itd.
Metelanov Vanč si je zadnja leta lepo uredil hlev, .gnoj že dolgo časa kida z doma izdelano izmetovalno napravo — tako imenovano šup štango. V lanskem letu si je postavil za hlevom dva 80 m3 betonska silosa, ;kjer hrani oziroma ima pripravljeno kvalitetno silažo. Si-lažo transportira zaenkrat v hlev še ročno, v načrtu pa ima, da bo v naslednjih letih montiral napravo za odvzem silaže. Prav tako je v lanskem letu prizidal hlevu velik boks za •mlado .živino. V tem boksu ni treba nasidljati, ker ima. rešetkasto dno, gnoj pada v spodaj ležečo jamo in tako nastaja: gnojevka, ki. je zelo uporabno gnojilo za travnike. Skladišče za seno ima nad hlevom iti transport tega ni težak. Omeniti je treba, da z izgradnjo silosov suha krma ne bo več glavno krmilo.
V hlevu ima -vgrajeno molzno napravo Al-fa-Laval s fiksnim miekovodom. Ima dve molzni enoti, mleko: pa teče po mlekovodu v nalašč za to pripravljeno, mlekamico-. Ta mlo-karnicapravzaprav, je laboratorij — je lepo urejena in čista, tu je vgrajena tudi hladilna naprava, ki služi -tudi sosedom.
Metelanov Vanč je človek, ki ima izreden, smisel za mehanizacijo in resnično uživa pri . popravilih svojih. Strojev. Sedaj, ko si je nabavil skoraj vse nove stroje, ne bo,imel toliko ' dela s popravili, če .Pa bo hotel, se bo popravi-, lo še vedno našlo, če ne zase, pa za druge. Sicer -je, bil že prej zelo mehaniziran, toda v letošnjem letu se je opremil z najsodobnejšimi stroji, za nameček si .je kupil še traktor Ferguson s skoraj 80 KM. Za svojo kmetijo rabi močan traktor, saj je domačija na bregu, zemlja pa je težka.
Najzahtevnejše in:najtežje delo je spravilo silaže. Po navadi zahteva dosti mehanizacije in precej ljudi, ki pomagajo. Vanč je pospravil silažo s svojim novim traktorjem, na katerega je priključil silažni kombajn SK 80, ki so ga izdelali v SIP Šempeter. Silažo sta mu sproti odvažala sosedova, fanta, prav tako z njegovo mehanizacijo, eden je vozil traktor Ferguson s 55 KM, drugi pa Ferguson s 65 KM. Na oba traktorja sta bili priklopljeni''satno-nafcladalni prikolici. Ker je vreme v času spravila silaže zelo nagajalo in ker je bila napoved, da bo naslednji dan deževalo, se je Vanč odločil, da bo spravil silažo kar ponoči. Reči moram, da je bila organizacija na višku, v glavnem so delali le stroji. Vanč je kljub raz-
močenemu terenu in precejšnjemu bregu,« kombajniral' zelo hitro, tako da sta mu šose- j dova fanta komaj odvažala- požeto .silažo. Iz- j gleda, da je za svoje njive res izbral prave 3 stroje, saj-je delo teklo, od rok tako,-.,kot bi se vozili po asfaltu, ne pa po razmočenih njivah. I
Vso siloža je transportiral z EPPLE slamo- m reznico, ki'je bila prav tako kos svoji nalogi, 3 saj se za. časa spravila silaže sploh nii ustavila.M Na vrhu izmetalne cevi je Vanč montiral po- ■ sebno razmetovalno napravo, tako da meče. silažo enakomerno po vsej površini. Ko je šdlosfl poln_ ga gospodar hermetično zapre, in pravi,« da mu silaža lepo drži .skozi,vse leto. ,V.en J silos je. Spravil posebno repico, v drugega pa j koruzo, tako da imajo goveda- -skozi vse leto 3 dobro hrano. .	•
Pri silosih moramo omeniti še to, da je bil j pri zidavi tudi sam mojster, vso potrebno op e- 'm ko ter vrata je napravil pozimi v svoji delav- ,1 niči. Zatrjuje, da je vrata napravil tudi že več,: sosedom,, ker mu	.to. si je j
sam napravil zato. da je bila gradnja čim ce- j nejša. .
Za spravilo suhe.'krme ima Ivan tudi kom-pletno mehanizacijo. Še. do:.lani;'je imel,stroje 3 raznih 'tipov, ‘v letošnjem letu pa je spravljala krmo samo s stroji za-spravilo teme SIP Šem- 1 peter. Naj omenim, da je.v letošnjem letu po- _ kosil vso krmo z. novo. rotacijsko kosilnico p-ro-1 iz-vodnje. SIP. Vanč pravi, -da, si boljše kosil-.] niče zaenkrat ne more zamisliti, pritrjuj e pa tudi, da Stroj dela lepše, če ga poganja malo j več'konjskih sil,-kot proizvajalec zatrjuje. Po-J leg samonakladalrie prikolice in tračnega ob-J ra-čalmka. M, jih je imel že prej, si je v letošnjem letu nabavil tudi stroj, za trošenje in ob-| račanje šena —, tako imenovani vrtavkasti ob- \ račalnik, Ta stroj .namreč lepo rahlja krmo in| je ne drobi;
Za SIP stroje je Vanč pravzaprav tudi» tovarniški voznik» Pri nekaj7 demonstracij ah nam je pokazal kaj in kako uspešno delajol posamezni stroji, To kar nam je pokazal-je bilal pravzaprav ekshibicija s g kmetij skimlgstro jk| Vanč mi je tudi pravil, da bo v glavnem posekal vse sadno -drevje ter si parcele lepo spla-: hiral, saj bo na ta način šlo delo lepše in laže| od rok. Pri živinoreji, se. je pravzaprav meha-::,, niziral do maksimuma, sedaj ima v planu še, i da bo dal več pozornosti kvalitetni živini,-! ■misli se namreč v celoti orientirati na frizij.-j sko pasmo, saj mu je sedaj s. kvalitetno silažo.« tudi. to omogočeno.
Uvodoma sem-že omemb: da . goji. še nekaj ? hmelja, krompirja, pese. Pri proizvodnji hme-1 lja je tudi popolnoma mehaniziran saj ima J praktično vse stroje od obrezovalnika do obi-| ralnega stroja. Vzdrževanje in popravilo teh : strojev mu ne dela nobenih preglavic, obiral-, ni stroj si Ije celo tako priredil, da bi se lahko marsikateri konstruktor strojev, pri tem kaj :. naučil. Vsa popravila stori takoj, pa čeprav.i je treba dejati tudi ponoči.
Opazoval sem ga tudi, ko je- oral. Ima namreč dvo-brazdni obračalni plug, ki ga priklopi i na močan traktor in gledati ga pri tem delu je' pravi užitek. Mislim, da je pri oranju še j večji mojster, upam s-i trditi da je pravi vir-;j tuoz. Poleg pluga ima še vse ostale stroje za pripravo zemlje pred setvijo. Ko gre po njivi » z zadnjim strojem za -pripravo zemlje izgleda-j njiva tako obdelana kot najbolj skrbno ob--delan vrt. Dovolj pozornosti polaga tudi dobremu semenu, gnojenju in zaščiti. Verjetno mu ne bi škodovalo, če bi se odločil, da bi uporabljal še več mineralnih gnojil, saj bi si na ta način povečal -pridelke in bi tudlt laže. odplačeval kredite.
Prav tako ima tudi trosilec za gnoj in va-kumsfci sod za spravilo, oziroma črpanje gnojevke. Tu pa tam napravi tudi kakšno uslugo z vakuumskim sodom, tako da izprazne marsikatero -grezno jamo. Mehaniziral si je tu- ■ di -nakladanje hlevskega gnoja, saj zato uporablja prav tako nakladalec, ki so ga izdelali v tovarni SIP.:
V Variču je -pravzaprav nemiren duh, saj; mu ni težko poleg vseh težkih kmečkih del'
(Nadaljevanje na 11. strani)
Kdo so Hmezadovi prvaki v veleslalomu?
Osnovna organizacija sindikata »Hmezad« talec in smučarska sekcija sta organizirali tekmovanje v veleslalomu na Golteh. To tekmovanje je bilo v sredo, 9. februarja 1977 ob 15. uri in je štelo za prvenstvo Hmezada. Ker smo pred važnimi smučarskimi tekmovanji, kot so troboj HIS (Hmezad — Ingrad — Savinja) ih' četrtim dgroskijem je bilo važno, da smo izvedli to tekmovanje, da bomo lahko postavili odgovarajoče ekipe. V obeh tekmovanjih nas čaka težka naloga, saj se lahko povsod višoko plasiramo, seveda če bomo kompletni.
Anka Šlibar — Kmetijstvo Žalec — ob startu
Organizator tekmovanja se je zelo potrudil in izvedel to zahtevno nalogo več kot odlično. Ob pomoči že rutiniranih ljudi za tovrstna tekmovanja iz Hmezada je organizacijo vodil prekaljeni smučar — organizator, predsednik smučarskega kluba Žalec profesor Vlado Veber.
'Na startu se j e. pri javilo 46 tekmovalk in. tekmovalcev, nekaj vestnih netekmovalcev iz Kooperacije pa je pomagalo pri organizaciji.
Najprej so štartala dekleta. Žal je na 'startu bilo le pet tekmovalk, kar je za tako Veliko organizacijo, kot je Hmezad dosti premalo. Pričakovali smo oster boj za prvo mesto, zmagala je pa rutinirana smučarka Eva Orač. Takoj za dekleti so štartali starejši člani: To so tekmovalci nad 35 let starosti. Štar-fterju se je prijavilo 10 tekmovalcev. Med temi tekmovalci je bila tudi številka 13, ki ni hotela štartati pod to številko. Vodja tekmovanja je dopustil, da je omenjeni tekmovalec štartal kot zadnji v tej skupini. Diskvalificiran je bil samo Vlado Birsa, ki je preveč forsiral in hotel kljub letom dokazati, da je ge v dobri formi. Verjetno je imel težave z Elanovimi smuči, saj je dosedaj na podobnih tekmovanjih vedno štartal na smučah Ato-'fnic. V tej skupini je bil oster boj, znagal pa fe na koncu Jože Rojnik iz Notranje trgovine, takoj za njim se je plasiral Milan Žolnir in nato veteran Stane Marovt.
Med mlajšimi člani je nastopilo 27 tekmovalcev. Dva tekmovalca sta bila diskvalificirana, štirje so pa odstopili. Na cilj je tako prispelo 21 tekmovalcev. Prepričljivo je zmagal Matjaž Gmajner iz TOZD Notranja trgovina in postavil tudi rekord proge 20,7 sekunde. Dobro sta se izkazala tudi drugo uvrščeni Marjan Martinčič, iz TOZD Kmetijstvo ter Boris Topovšek iz TOZD Kooperacija.
Ekipnega plasmana po posamekhih TOZD zaradi'maloštevilnih tekmovalk ni bilo moč določiti, pri starejših članih so zmagali predstavniki TOZD Kmetijstvo v sestavi Marovt, Korenjak in Škera, pri mlajših članih pa je prepričljivo zmagala ekipa iz TOZD Kooperacije pred TOZD Notranja trgovina in TOZD Skupne službe.
Pri plasmanu v posameznih kategorijah je potrebno onieniti, da so prva mesta v vseh kategorijah zasedli smučarji iz TOZD NT. Članice:
1.	Orač Eva	-Notr. trgovina 27,9
2.	Šlibar Anka Kmetijstvo Žalec 29,3
3.	Udrih	Nuša gg Skupne službe	40,7
4.	Dolar	Marjana Skupne službe	-	88,7
ST. ČLANI:
1.	Rojnik Jože Notr. trgovina 22,0
2.	Žolnir Milan Skupne službe 25,2
3.	Marovt Stane Kmetijstvo Žalec 26,7
4.-5. Korenjak Tone Kmetijstvo Žalec 26,9 4.-5. Šketa	Janez	Kmetijstvo Žalec	26,9
6. Ratej	Edi	"Mesnine	28,2
—7. žužej	Franc	Strojna	29,4
8.	Kralj	Vlado	Kooperacija	33,4
9.	Mežnar Franc Skupne službe 48,3
ML. ČLANI:
1.	Gmajnar Matjaž Notr. trgovina 20,7
2.	Martinčič Marjan Kmetijstvo	21,6
3.	Topovšek Boris Kooperacija ^	21,8
4.	Šah Peter	Kooperacija ■. —	22,3
5.	Laznik Anton Kooperacija	23,1
6.	Košenina Slavko Skupne službe •	23,7
7.	Bukovnik Branko Notr. trgovina -	24,0
8.	Žagar Vojko Skupne službe :	24,3
9.	Cmer Miroslav Kooperacija	24,7
10.—42. Hajnšek Vojko Strojna	25,3
10.—12. Hlade Jože	Notr; trgovina -	25,3
10.—12. Vošn jak Slavko Skupne službe -'	25,3
13.	Goldman Jože Mesnine	25,6
14.	Podveržen Vilko Strojna	25,8
15.-46. Novak Jurij Kooperacija -	26,4
15.—16. Cizej Zvone	Mesnine	26,4
17.	Janc Franc	Kmetijstvo Žalec 26,8
18.	Sajovic Boris Kooperacija	32,4
19.	Juteršek Ciril - Mesnine	33,9
20.	Hribovšek Franc Mlekarna	39,2
21.	Flajs Miran	Strojna	43,2
EKIPNO:
ST. ČLANI:
1..TOZD Kmetijstvo (Marovt, Korenjak,
Šketa)	80,5
ML. ČLANI:
1.	TOZD Kooperacija (Topovšek, šah,
Laznik)	67,2
2.	TOZD Notr. trg. (Gmajnar, Bukovnik,
Hlade)	70,0
3.	TOZD Skupne službe (Košenina, Žagar,
Vošn jak)	.	-	73,3
3. TOZD Skupne službe (Košenina, Žagar,
Vošnjak)	'	73,3
J. R.
Franc Žužej — Strojna — proti cilju ...
Smučarski tečaj
Osnovna organizacija sindikata HMEZAD je v sodelovanju s komisijo za šport organizirala v začetku februarja smučarski tečaj na Golteh. Tečaja se je pod vodstvom treh smučarskih učiteljev udeležilo več kot 30 delavcev temeljnih organizacij našega podjetja. Tečajniki so bili razdeljeni v tri skupine: v začetni tečaj, v nadaljevalni tečaj in v tečaj za tiste delavce, ki zastopajo našo delovno organizacijo 'na tekmovanjih, kot so delavske športne igre, igre delavcev živilske industrije, troboj HIS.
Med delavci HMEZADA je bilo veliko zanimanje za to obliko zimske rekreacije. Posebno razveseljiva pa je bila številna udeležba žensk.
Smučarski tečaji morajo postati naša stalna oblika dejavnosti, saj na eni strani skrbijo za množično rekreacijo delavcev v zimskem obdobju, ha drugi strani pa omogočajo večje tekmovalne dosežke naših delavcev na tekmovanjih iri s tem uveljavitev HMEZADA tudi na športnem področju.	S. K.
SMUČARJI POZOR!
Četrti agroski bo h. marca
1977 V KRANJSKI GORI. VSE, KI STE
Zainteresirani, da greste na
TO TEKMOVANJE, VABIMO, DA SE ZGLASITE PRI ROJNIK JOŽETU, KJER BOSTE DOBILI POTREBNE INFORMACIJE. ZAŽELENO JE, DA HMEZAD ŽALEC ZASTOPAMO V CIM
večjem Številu, saj mora braniti SOLIDNE UVRSTITVE IZ PREJŠNJIH TEKMOVANJ.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
(Nadaljevanje s 3. strani)
— Stanku Cerovšeku, na DM traktorist v DE II. Vrbje, se odobri nagrada za 20-letno neprekinjeno delovno dobo v delovni organizaciji za leto 1976 v/znesku 2.000.— din, istočasno pa se mu korigira datum vstopa v delovno organizacijo.
Odboru je bUa podana še informacija o realizaciji predračuna skupnega sklada skupne porabe do 23. decembra 1976. Iz poročila je razvidno, d‘a je plan stroškov prekoračen za 89.632,— dinarjev. Istočasno je odbor obravnaval razne prošnje za finančne pomoči za delo družbenopolitičnih organizacij in za izplačilo regresa za dopust sezonskim delavcem v TOZD Kmetijstvo Radlje. Po razpravi je odbor sklenil, da se odobri OO ZSMS delovne organizacije Hmezad din 3.D00.— za izvajanje programa dela, TOZD Kmetijstvo Radlje pa se odobri izplačilo regresa za dopust dvajsetim sezonskim delavcem v znesku din 13.500,— kot premostitveno posojilo, kar se poračuna v letu 1977. Franc Savinek
DOBER STROJ V PRAVE ROKE
(Nadaljevanje z 10. strani) skočiti tudi malo ali v Ljubljano h konjskemu mesarju po pljučka za očetove ribe ali pa kam na Gorenjsko po kakšno seme. Pravzaprav pozna skoraj vse napredne kmetije in se z njimi povezuje. Včasih pa skoči tudi pre: ko meje in tudi tam pogleda kako-kaj oni kmetujejo.
Ker ima kmetija izredno lepo lego že tudi malo razmišlja na novo hišo in računa na kmečki turizem. Ker je Še mlad in ambiciozen bo v času svojega gospodarjenja lahko marsikaj postoril. Pri delu mu skrbno pomagajo njegova žena, mama, oče, setra in trije otroci. Včasih se tudi malo jezi, kadar ni vse po njegovem. Vendar jeza hitro mine, posebno še. kadar da na ramo lovsko puško in odide na lov.
Kdor si hoče od bliže ogledati to mehanizirano kmetijo naj se oglasi pri Metelanove-mu Vanču v Taboru.	Jože. Rojnik
m J»
Nova kmetijska preskrba v Šempetra
Kooperacija je v zadnjih dneh minulega leta zabeležila delovno zmago, ki zanjo še najmanj vemo v Hmezadu. Ta delovna zmaga je namreč pomembnejša za krajane Šempetra, ki so dobili novo Kmetijsko preskrbo. No, ne povsem novo, saj je bila prodajalna v isti stavbi že prej, vendar drugje, in kakšna ...!
Sedanja trgovina je prijeten sodoben lokal, ki nudi kmetijskemu proizvajalcu vse tisto, kar potrebuje, hkrati pa lahko to blago pregleda, saj je primerno urejena prodajalna v tem smislu res poskrbela za kupca.,
Ta napredek moramo res pozdraviti. Naša trgovska mreža številčno s prodajalnami ni tako šibka, če upoštevamo prodjalne vseh temeljnih organizacij združenega dela, ki se z maloprodajo ukvarjajo, zato pa tembolj šepa ureditev vseh trgovin, ki so včasih skoraj sa-
OGLASI
Novo univerzalno traktorsko kosilnico prodam. Cetina Ivan, Sp. Grušovlje 4, Šempeter.
mo še za sramoto. No, vsekakor še služijo svojemu namenu in marsikje tudi takšne trgovine očitno ne bi mogli pogrešati, res pa je, da bodo tudi prodajalne naših temeljnih organizacij združenega dela morale pri razporejanju sredstev priti do večjega deleža.
Res je, da so nekatere naše prodajalne v zadnjem obdobju že potrdile, da se tudi to obrača in upati je, da pri šmarskem DOMU, pri novi Kmetijski preskrbi v Šempetru, pri obnovljeni mesnici GNJAT v Celju, ne sme ostati. Naše prodajalne so prvo ogledalo našega dela in najbolj neposreden stik s kupcem, ki prihaja v trgovsko mrežo, in kakšen vtis pa naj kupec odnese — prosim vas, potem, ko kupi meso v mesnici v Zabukovici, ali pa ko pride v Kmetijsko preskrbo v Vojniku.
Prodam samohodno škropilnico HOLDER, sod 200 litrov — medeninast. Ogled je možen vsak dan pri Lešnik Martinu, Pristava 20, Dobrna.
REKREACIJA
i.
Rekreacija ni le privilegij ozkegi kroga organiziranih športnikov ali tistjj ki si lahko sami privoščijo razne obliki aktivnega počitka. Je vsakdanja potr« ba in pravica delovnega človeka, neori visna od socialne ali starostne strukturi — skratka, življenjska potreba indij strializirane in urbanizirane družbe. Ti pomeni, da mora biti rekreacij eden te meljmih elementov ' proizvodnje in pq slovne politike sleherne delovne organi zacije.
Da bi take cilje dosegli, je treba de lovati načrtno, tako v delovni organiza ciji kot v kraju, kjer delavec prebivij Potrebni so strokovno usposobljeni kad ni, danes že amaterski, jutri pa gotovi že profesionalni.
Tudi delavci Hmezada bomo moraf dati temu področju v bodoče večji pa udarek.
II.
V dobi znanstveno-tehnološke revoll cije, je človekov položaj v proizvodni tak, da obremenjuje predvsem njegl živčni sistem, medtem, ko so mišice dri mala. povsem neaktivne.
, Pomanjkanje/gibanja pri delu in f prostem času povzroča negativne veriž ne - reakcije na psihosomatski status zdravje in produktivnost dela. Delavc danes v glavnem sedijo pri proizvodnen procesu, v prevoznih sredstvih in doma
Znanstvenik Polm ugotavlja, da ji svet bolan zaradi prevelikega.želodcaii premajhngea' srca, Posledica tega je ža losthi rekord srčnih infarktov, ki ne prj zadevajo le vodilnih- ljudi zaradi psihiij ne obremenitve, ampak , celo v yečji ima ri neposredne proizvajalce.
Ljudje se danes premalo; gibljejo; pd jedo pa več kot jim je potrebno. Posle dica tega je prevelika zamaščenost, ti dviguje krvni pritisk, vse to pa zmanl Suje potrebo po naravnem sproščanja Zato človek stalno živi v določeni naj petosti, kar je tudi osnova za srčni in farkt — to pa pomeni začetek konci Pomanjkanje gibanja seveda ne povzra ča le zamaščenosti, temveč se vrsto drjj gih negativnih stanj in s tem zboljšul življenjsko dobo, leta delovne in oi rarnbne sposobnosti človeka.
Z namenom in ciljem ohraniti dru| bi človeka, ki mu grozi uničenje, ne | zaradi zastrupitve zraka, vode, radio aktivnosti, ampak tudi zaradi pomanf kanja gibanja, so se začela v svetu naj glo širiti FITNESS gibanja, pri nas zni na pod . imenom športna rekreaciji TRIM,	I
Zavest o posledicah fizičnega propaj dan ja postaja v industrijsko razvitih ¿6 želah eden najmočnejših motivov, k| spodbuja posameznika in organizacijez| množično.; udejstvovanje na področji športa in rekreacije.
Danes raste ob klasični obliki spora nova smer, ki iz pasivnih gledalce* športnih prireditev skuša narediti akta ne športnike, iz fizično zanemarjeni! ljudi telesno kulturne, torej ljudi, ki bedo sposobni prenašati tempo današnjega časa.
Moderni šport v prostem času ne daj je nikomur prednosti in ne postavlja r.o benih pogojev: to 'je ponudba z razne vrstnim športnim programom. s
Gibalna aktivnost, ki je prisotna :pri vsaki' športni rekreaciji, je temeljni ral log. da se delavci, delovne organizacij in širše družbene skupnosti pri nas in j svetu v večji meri zanimajo za to vrsto rekreacije. , V»!
Tako je v novi Kmetijski preskrbi v Šempetru...
Javna licitacija
Po sklepu komisije Za zemljišča z dne 29. 10. 1976 je razkisana javna licitacija nepremičnin, in sicer:
kmetijskega zemljišča v k. o. Dobrna pare. štev.
1501/4 travnik 3 v izmeri 1092 m2,
1501/5 njiva 4 v izmeri 510 m2.
Izklicna cena za m2 kmetijskega zemljišča znaša 10,00 din za njivo in 7,50 din za travnik.
Javna licitacija bo v torek, dne 17. 3. 1977 ob 8. uri na upravi Hmezada v Žalcu. Ul. žalskega tabora 1 (sejna, doba — I. nadstropje).
Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10 "/o od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takpj ob podpisu pogodbe, V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali, ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadoknaditi eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini.
Kupec je dolžan razen kupne pogodbe plačati vse stroške kupne pogodbe,-zemljiškoknjižnega prenosa lastništva, eventualne stroške geometrske odmere in prometni davek od nepremičnin.
Vse ostale informacije lahko interesenti dobijo v pravni pisarni HMEZAD v Žalcu, Hmeljarska 3 (pritličje levo).
Prodam stroj za obiranje
hmelja znamke »Allais«. Franc	Glasilo Hmeljar Izdaja delavski svet podjetja »Hmezad« Žalec. Ureja uredniški odbor: predsednik Anton Gubenšek
nesjaic, IvilKiavz iz, ooou - la-	dipl. Inž. in člani: Janez Luževič, dipl. Inž., Bogdan Pugelj, dipl. inž., Lamut Franc, dipl. vet., Eva Orač in Mil jev:
bor.	Kač, dipl. inž., - urednica strokovne priloge za hmeljarstvo: — Glavni in odgovorni urednik Vili inž. Vybihal. — Uredi
ništvo je v podjetju »Hmezad« v Žalcu, Ulica žalskega tabora 1. — Glasilo izhaja enkrat mesečno'v 4.500 Izvodih. 4 Letna naročnina 36 din. — Tisk in klišeji AERO TOZD grafika Celje.	j
HMELJNI SADILNI
MATERIAL
Sadilni material je izhodiščna točka uspešnega hmeljarjenja. Skrb zanj postaja pomembnejša v času, ko imamo v proizvodnji širši Sortiment in ko se pojavljajo nove bolezni. Pridelovanje in promet s sadilnim materialom je uravnan s pogoji, ki jih predpisuje zakon (Ur. list SRS št. 36-423/74). Z namenom, da osvetlimo problematiko v zvezi s sadilnim materialom, smo še 19. 11. 1976 sestali selekcionisti, pridelovalci, strokovni in zdravstveni kontrolorji. Material, ki smo ga pbravnavali, objavljamo proizvajalcem hmelja in pridelovalcem sadilnega materiala, ki le sestanka niso udeležili.
I Diskusijama posvetovanju je pokazala naslednje:
I Izbira hmeljišča za vzgojo matičnih
i
rastlin je velik problem. Zadnja leta smo namreč pogosto sadili hmelj na hmelj in zanemarili kolobar. Tako smo priznan in sortno čisti sadilni material razvrednotili, ker smo ga pomešali s predhodno sorto. Prevladalo je mnenje, da bi obnavljali le z ukoreninjena, sočasno pa vključili v obnovo kolobar. Na neprimernih tleh tudi prvovrstna sadika ne more razviti svoj genetski potencial.
Postopek priznavanja in pridelovanja je potekal po predpisanih normah, vendar je še vedno problematična negativna selekcija v matičnjakih, ki so že potrjeni. Selekcija je nujno potrebna za vzdrževanje nasadov v priznani kondiciji.
Tudi pri nabiranju sadik so težave, kajti rok za spomladansko- rez je prepozen.
Za rentabilnost pridelovanja sadik je potrebna ustrezna cena. Prevladalo je mnenje, da naj organizacija združenega dela uvede stimulacije, vezane na število pridelanih sadik. Uspeh pri pridelovanju sadik je namreč v veliki meri odvisen od prizadevnosti pridelovalcev. /
Ugotovljeno je, da primanjkuje sadike aurore in apolona. Vse prijave za nova matična hmeljišča zbira Inštitut še do meseca marca.
Veliko pridelovalcev je pozabilo prijaviti matična hmeljišča na skupščino občine, ki je dolžna pooblastiti zdravstveno kontrolo. Pridelovalci so dolžni tudi dosledneje voditi evidenco o prodaji sadik.
T ¡Razpredelnica 4 UVELOST HMELJA (VERTICILLIUM SP.) V NASADIH AURORE V LETIH 1974, 1975 IN 1976						
l. kraj	r . Starost v Lastnik Ietu 1975		Površina Pojav uvelosti hmelj v ha 1974 1975 g			ja v letih 1976
fPodvin	Zagoričnik	3 '	1,20	da	da i	da .
^Podvin	Ježovnik	2	1,17	ne ^	da	da
iPodlog	Cetina, Uranjek	2	2,67	ne.	da	ne
iiZalože	Satler	2	1,23	ne	ne	ne
Prebold	Spodnji farof	2	0,81	ne	ne	ne
Jšt. Lovrenc	Žohar	2	2,02	ne	da	ne
¡Goto vi j e	Trobiš	2	0,61	ne	da	da
lArclin	Gmajner	3	1,00	da	da	da .
(Petrovče	Jelovšek, Kainz	2	2,58 '	ne	da	da
¡Šmatevž		3	123	da	da	ne
¡Loke	Gajšek	3	1,90	da	da	da
¡Šempeter za cesto		2	3,00	ne	da	ne
¡Šempeter I.		3	1,40	da	da	ne
¡Šempeter IV.		3	1,10	da	ne	ne
¡Šempeter V.		3	2,70	ne	ne	ne
¡Ptuj pri obiralnem stroju		3	2,00	da	da	ne
¡Ptuj—Videm' ■		3	4,00	ne	ne	ne
»trm ec		3	4,36	da . ,	da *	ne
¡Roje I. in II.		3	4,65	da	ne	ne
ižajec pri pokopališču		3 1	5,07	da	da	da
palec pri Montanii		4	2,22	da |	ne	ne
|Slovenj: Gradec						
1 .pri spomeniku		3	5,00	da	da	ne
fSebetinci		2	5,00	ne	da	ne
¡Kbmpole (Sevnica).		2	4,35	ne	ne	ne
Šentjanž		2	0,62	ne	ne	ne
¡Šentjanž		2	1,07	ne	da	ne
Šentjanž .		2	0,73	ne	da	ne
¡Šentjernej		2	1,50	ne	ne	ne
|GotovljeInštitut		5	1,00	ne	ne	ne
■Žalec, Inštitut II., III.		2	2,50	ne	ne	ne
jštopnik 	.	;	 ■ ~					—	Brdnik Ignac	4	0,60			ne
Priznavanje matičnih hmeljnih rastlin v letu 1976
Dragica KRAU, mg. agr.
UDK 633.819:631.531
V letu 1976 je bilo prijavljenih 25,4 ha hmeljišč, od preteklega leta pa 47,7 ha. Potrdili Srno 23,7 ha savinjskega goldinga, 1,5 ha atlasa, 7/2 ha'apolona in 76 ha aurore. Potrjeni nasadi so v dobri kondiciji, so sortno čisti in zdravi.
Za nadaljno odbiro je neprimerno hmeljišče apolona — Novo Celje št. 15—17 (K Hmezad — kmetijstvo DE II) ima namreč preveč primesi savinjskega goldinga. Precej tujih primesi smo našli tudi v nasadih apolona — kolobarnik I in II (KK Zasavje Sevnica), atlasa — Pri cesti (Agraria Brežice) in apolona — Lesena I (PP Kozjak — Rogoza — Hoče). Zaradi močnih poškodb po toči so bile slabega videza rastline v hmeljiščih apolona, atlasa in aurore v K Hmezad — kooperacije ZE Vransko in v hmeljišču apolona ZE Trnava.
METODA DELA PRIZNAVANJA MATIČNIH HMELJNIH RASTLIN
Način izbire matičnih hmeljnih rastlin je predpisan z zakonom in zahteva, da je organizacija Združenega dela, ki se določi za od-
(Nadaljevanje na 2. strani)
biranje novih matičnih rastlin, registrirana za pridelovanje sadik. V ta namen mora imeti strokovnjaka za selekcijo z ustreznim znanjem iz varstva rastlin in zagotovljeno mora imeti strokovno kontrolo nad odbiranjem matičnih hmeljnih rastlin, ki jo opravlja pooblaščena organizacija.
Za odbiranje je primerno mlado hmeljišče, najbolje dve leti staro in ne sme biti starejše od osem let. Pri potrjevanju matičnih hmeljnih rastlin, oziroma matičnih hmeljišč se poslužujemo negativne, množične selekcije, ki jo vodi odgovorni selekcionist organizacije združenega dela, ki ima hmeljišče v postopku. Strokovna kontrola pooblaščene organizacije ugotavlja po opravljeni selekciji izenačenost hmeljišča, zdravstveno stanje, sortno čistost in odstotek pozitivnih rastlin.
Če hmeljišče po dveh letih odbire izpolnjuje predpisane pogoje, da je zdravstveno primerno, da odstotek pozitivnih rastlin ni nižji kot 90% in če tujih sort ter drugih primesi ni več kot 0,1 %, prizna strokovna kontrola pooblaščene organizacije hmeljišče kot matično za dobo do 10 let trajanja nasada. V ta namen izda potrdilo o priznanju matičnega hmeljišča.
Selekcionist organizacije združenega dela je dolžan voditi matično knjigo, ki mora predstavljati potek odbiranja. Ocene vpišeta odgovorni osebi: selekcionist pooblaščene organizacije in selekcionist organizacije združenega dela, ki ima hmeljne rastline v postopku. Ocene zadnjega leta potrjevanja vpiše v register odgovorna oseba za pridelovanje sadik. Ko je nasad potrjen kot matičen, lahko organizacija združenega dela prideluje v tem nasadu sadilni material.
Razpredelnica 2
PRIZNAVANJE MATIČNIH HMELJNIH RASTLIN
Selekcionisti
Cizej, Hauser, Hropot, Janežič, Kralj D., Kralj V., Molan V., Omladič, Rojnik, Tanc, Trobiš, Zemljič.
Dolžnosti selekcionarjev:
—	prijava hmeljišč na IHP
—	primerna agrotehnika
—	primerna zaščita
—	negativna selekcija
—	vodenje matične knjige
—	vpis v register
Strokovne kontrole nad odbiro (IHP) zbira prijave
dolžna je skupno s selekcionistom pregledati nasad in ugotoviti
—	primernost hmeljišča za odbiro matičnih rastlin
—	poreklo uporabljenega izhodiščnega materiala
—	avtentičnost in čistost sorte
—	zdravstveno stanje nasada
—	ustrezno rodnost glede na sorto
—	pravočasnost in sprotnost vpisa podatkov v matične knjige
pregled ponovi skupaj s selekcionistom še naslednje leto
dolžna je izdati potrdilo o potrditvi matičnega nasada za dobo trajanja hmeljišča 10 let če
ni več od 0,1 % tujih sort,
je 90 %, in več + rastlin je zdravstveno
primemo
PRIDELOVANJE
HMELJNIH SADIK V LETU 1977
V registru imamo doslej 157,3 ha matičnih hmeljišč, od tega 65,7 savinjskega goldinga, 25 ha aurore, 29,6 ha apolona in 37 ha atlasa.
Iz hmeljišč, ki so v registru, lahko nabiramo sadike samo v primeru, če smo organizirali vzdrževalno selekcijo in obvestili o tem strokovno kontrolo nad pridelovanjem sadik, ter sočasno prijavili matična hmeljišča na Občinsko skupščino zaradi zdravstvenih pregledov.
Med vegetacijo pregleda matična hmeljišča strokovna kontrola skupno z odgovornim strokovnjakom za pridelovanje sadilnega materiala. Ugotovi poreklo izhodiščnega materiala, avtentičnost in čistost sorte, stanje in brez škode za koreniko, to je dovolj visoko.
PRILOGA — Str. 2
Razpredelnica 3
Pregled površin hmeljišč, ki so registrirana za pridelovanje sadik
Organizacija	Savinjski golding ha	Aurora ha	Apolon ha	Atlas ha	Skupaj ha
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec 5,3		4,0	1,2	1,0	11,5
K Hmezad Žalec, Kmetijstvo DE I	12,7		9,0	4,5	26,2
DE II	7,5’	9,6		4,5	21,6
DE III	12,0	—	—	5,5	17,5
DE IV	8,0	; .—	_	3,0	11,0
Kooperacija ZE Braslovče	2,0			0,9	2,9
ZE Polzela	-		—	—	2,0	2,0
ZE Petrovče	2,3	—	12	2,2	5,7
ZE Prebold	—	ËL.		2,0	2,0
ZE Šempeter	1 —V	—	0,6	2,0	2,6
ZE Trnava	—	—	1,1	3,6	4,7
ZE Gotovlje	■ 		. —		4,2	4,2
ZE Celje	—	—	—	0,8	0,8
ZE Vransko	0,6	—			0,8	1,4
KK Zasavje Sevnica —		4,4				4,4
KZ Sloveni Gradec		3,2	—	—	3,2
KH Radlje	—		 ■	8,5	—	8,5
KZ Ruše	3,0	—	8,0	; •		11,0
KK Pragersko	4,0	—	. 				4,0
K Ptuj Zavrč	5,4				5,4
Turnišče		3,8	■ —	—	3,8
Razpredelnica 4
Milan DOLINAR, dipl. ing. agr.
Sadike moramo narezati čimprej, ko je mogoče, da jih lahko kupec ali sami čimprej posadimo, kajti od časa zavisi uspeh sajenja. Zgodnje sajenje pa je odločilnega pomena za nadaljnje uspevanje prvoletnikov, ki so osnova za dobre pridelke v naslednjih letih.
Zgodnja rez potrebna za nabiranje sadik, ko še ne režemo proizvodnih nasadov, je nekoliko drugačna kot rez, ki jo opravljamo v optimalnem času v proizvodnih nasadih. Za pravočasno pridobivanje sadik smatramo tisto, ki ga opravljamo pred prvim aprilom. Rezati moramo torej tako, da je možno opraviti še proizvodno rez v optimalnem času
splošen videz vegetativnega razvoja rastlin ter agrotehnične ukrepe, kar vse vnese v zai pisnik. Na osnovi ugotovitev in izvršeni zdravniški kontroli, ki jo je pooblastila Ob činska skupščina, izda strokovna kontrola zi pridelovanje sadik potrdilo o sortni čistosti, S tem potrdilom se organizacija združenega; dela izkaže, da so matični hmeljni nasadi vzdrževani po predpisanih normah in lahko; nabira sadike.
Ob prodaji odgovorni strokovnjak za pri delovanje sam pakira sadilni material, gaj plombira in deklarira. Odgovoren je za poj datke v deklaraciji o poreklu sadik in o sorti ni čistosti. Deklaracijo priloži fakturi, sočas-no pa opremi vsako vrečo z etiketo, na kateri: so razvidni podatki iz deklaracije in število pakiranih sadik. O prodaji vodi evidenco.
UDK 633.819:631.531:631.58
Ročno rez opravimo po predhodnem ne popolnem odkopavanju štorov, ko štor le od premo, da rezač lahko odreže večino enoletnega lesa. Ko rečemo večino, mislimo pri tem, da odrežemo čimveč uporabnega enoletnega lesa, pri tem pa pustimo vsaj iz predhodnega leta vzgojeno odebeljeno trto. Če je enoletni les dovolj dolg, da lahko pustimo vsaj .2 do 3 cm dolge štrclje na štoru, lahko odrežemo ves odebeljeni les. Če pa je bilo osipanje preplitko in je enoletni les v tem primeru brez dveh vencev očes, pustimo na što ru vsaj eno najtanjšo trto, ki označuje sadilno mesto.
PRIDELOVANJE SADIK IN UKORENINJENCEV NA POTRJENIH HMELJIŠČIH
Pridelovalci
Babič, Bezjak, Bohnič, Boldi-rev, Bukovnik, Cizej, Flajs, Hropot, Janežič, Jurič, Klemenčič, Kralj V., Kocuter, Ko-letnik, Koter, Omladič, Poteko, Povsod, Pravdič, Rojnik, Stepišnik, Šinkovec, Škorjanc, Tanc, Trobiš, Uran j ek, Zalokar
Strokovna kontrola nad pridelovanjem (Lastna ali naročena)
(Dolinar, Brežnik, Molan, Pugelj)
Dolžnosti pridelovalcev:
— prijava hmeljišč strokovni kontroli nad pridelovanjem
prijava hmeljišč na skupščino občine za zdravstveno kontrolo
primerna agrotehnika in zaščita
— z negativno selekcijo vzdržuje kondicijo hmelja, nabira sadike
—	pakira sadike
—	plombira sadike in opremi z etiketo
—	deklarira sadike, deklaracijo priloži fakturi
—	vodi evidenco o nakupu in prodaji sadik in ukoreni-njencev
Zdravstvena služba IHP
zbere prijave in vodi evidenco prijav
skupno s pridelovalcem pregleda hmeljišča in ugotovi:
—	poreklo izhodiščnega materiala (registr.)
—	avtentičnost in čistost sorte
—	stanje in splošen videz vegetativnega razvoja
—	agrotehnične ukrepe
—	zdravstveno stanje sestavi zapisnik
izda potrdilo o sortni čistosti, ko so sadike pregledane od IHP na zdravstveno stanje
pregleda potrjena matična hmeljišča na zdravstveni stanje v vegetaciji in ol prodaji oz. saditvi
Nabiranje hmeljskih sadik
Pri pridobivanju sadik s strojno rezjo ne ostaja na štoru nobena trta, kot pri ročni rezi. Zato je v takem primeru potrebna takšna višina rezi, da jo je možno ob optimalni rezi za proizvodnjo še poglobiti. Zato režemo za nabiranje sadik do 3 cm višje kot običajno. Pri strojni rezi dobimo več sadik, če je bil nasad dovolj visoko osut in če je rezalnik vedno ostro nabrušen.
Pri ročni rezi lahko sadike sproti oblikujemo, pri strojni pa doma, ko obrezline pripeljemo pod streho.
Sadika mora ustrezati pogojem prometa s sadilnim materialom. Poleg tega, da je nabrana iz priznanega nasada, mora biti več kot lem debela, od 7—20cm dolga, na prerezu zdrava, brez poškodb, na dnu ravno, na vrhu poševno odrezana, z dvema vencema očes in očiščena.
Priznani nasadi so tisti, za katere imajo proizvajalci vso potrebno dokumentacijo, od priznavalne službe do strokovne kontrole. Debelina sadike v mnogočem zavisi od nege nasada, načina napeljave, višine osipanja in od načina obiranja. Zato debelina 1 cm ni merilo dobre ali slabe sadike. Zdrava sadika je tista, ki na prerezu ne kaže nikakršnih znakov drugih barv kot belo ter brez znakov plesni. Kakorkoli poškodovana sadika, ne sodi v promet. Maksimalna dolžina sadike, na kateri mora biti vsaj 2 venca očes, je po uzancah sicer določena (20 cm), ima lahko več vencev oči, kar je še ugodnejše. Zato ne skrajšujmo sadike takrat, ko vidimo, da iz ene trte ne moremo dobiti dveh dvovenčnih sadik, pač pa pustimo tri vence in daljšo sadiko, največ do 20 cm.
Najbolje je, če lahko sadiko takoj prodamo ali posadimo. Če to ni mogoče, ali če se kupec in prodajalec nista sporazumela za datum dobave, moramo sadike ustrezno vškla-diščiti. Najprimernejša skladišča so zasipnice v naravi. Kleti za to niso primerne. Zasipnice morajo biti na propustnih tleh, kjer ni zastaja meteorska voda. Zasipna površina ni omejena, važnejša je debelina sloja sadik in nasipna plast zemlje. Od 10 do 20 cm debeli sloj sadik pokrijemo z mivko ali zemljo, ki je zdrava. Dalj časa skladiščenim sadikam, ki kažejo na rezi znake plesnivosti, moramo pred sajenjem rez obnoviti.
Kupec in proizvajalec morata težiti za tem, da bo sadilni material v vseh pogledih neoporečen, čimprej pripravljen za promet in posajen s kar se da večjim uspehom.
OSKRBA
VERONEK Milan, ing. agr.
MA TICNIH HMEUSKIH NASADOV
UDK 633.819:631.531:631.58
Oskrba matičnih hmeljskih nasadov je osredotočena na pridelovanje hmelja in sadilnega materiala — sadik. Poleg splošnih zahtev (starost, zdravstveno stanje rastlin, sortna čistost, količina pridelka) morajo nasadi, ki so izbrani za nabiranje sadilnega materiala izpolnjevati še posebne pogoje, ki so predpisani z zakonom o pridelovanju in pro-netu s sadilnim materialom Ur. list SRS št. 36-423/74.
Matične nasade izbiramo med najboljšimi. Velik pridelek in lep sadilni material- sta v tesni povezavi. Torej bomo za matične nasade določili hmeljišča ha najboljših tleh. Ta so poleg velikega pridelka tudi predpogoj za lep, čvrst in zdravstveno neoporečen sadilni material.
Z agrotehničnimi ukrepi, ki jih izvajamo v hmeljskih matičnih nasadih, skrbimo za najugodnejše rastne prilike, z gnojenjem in drugimi meliorativnimi ukrepi pa jih po možnosti še izboljšujemo.
Oskrba hmelja v matičnih nasadih ni bistveno različna od oskrbe v proizvodnih nasadih in ne zahteva nobenih dodatnih ukrepov. Z ozirom pa veliko rodnost, ki jo v takih nasadih pričakujemo, jih je potrebno oskrbovati bolj vestno in natančno, zato jim dajemo prednost pred ostalimi.
V težnji po kvalitetnem sadilnem materialu in da bi se rastline v matičnih nasadih čimbolj okrepile, začenjamo spomladanska dela najprej v teh nasadih. Ta redosled obdržimo do obiranja, ki ga v matičnih nasadih izvedemo nazadnje. Tako začnemo odgrinjanje in obrezovanje hmelja po posameznih sortah najprej v matičnih nasadih. Tak vrstni red omogoči ranejše nabiranje in dobavo sadik, pri posameznih sortah že pred prvim aprilom, v čemer pridelovalci sadilnega materiala dosežejo na trgu tudi višjo ceno. Pri ročnem, odgrinjanju (odkopavanju hmelja) se poškoduje največ sadilnega materiala in takšen ni uporaben. Pri rezanju sadik iz mehanično poškodovanega sadilnega materiala porabimo tudi veliko več delovnega časa za sadiko, z enote površine nasada ali sadilnega mesta pa običajno ne dobimo planiranega ali zadostnega števila sadik. Zato je primernejše odgrinjanje opraviti s strojnim odkopalni-kom ali rezalnikom za hmelj ter pobrati sadilni material, iz katerega režemo sadike na gospodarskem dvorišču. Tudi pri strojnem [delu je potrebna previdnost in kontrola strojnega dela. Pri odkopalniku je z ozirom na tla [potrebno naravnati primerno elastičnost zadnjih plužnih desk za odgrinjanje, da se sadil-ini material mehanično ne poškoduje že na [štoru. Pri sortah, ki jih režemo časovno pozneje (savinjski golding, ahil, apolon) lahko [zgodnejše nabiranje sadik s strojem opravilno po principu dvakratne strojne rezi. Pri fem režemo za nabiranje sadik [|~ prva rez j— nekoliko višje, na pravo višino pa obreže-jmo pri drugi rezi, ki jo opravimo, v najprimernejšem času za posamezno sorto. Po rezi [hmelja obrezline z nasada čimprej odstranimo, za ohranitev zdravstvenega stanja štorov m rastlin pa po rezi škropimo po navodilih Strokovne službe za varstvo rastlin.
biri poganjkov je važno, da izberemo krepke, izenačene in v zadostnem številu. Na vodilo oziroma oporo napeljujemo pri sorti atlas po dve trti, pri ostalih sortah pa po tri. Pri izbiri oziroma napeljavi poganjkov pa dodajamo po en poganjek več za rezervo. Rezervne oziroma odvečne poganjke — trte odstranimo pri sorti atlas s tem, da naj šibkejše spodrežemo šele takrat, ko je nevarnost poškodbe vrhov že mimo in so rastline že pod vrhom žičnice. Pri ostalih sortah odstranimo rezervne poganjke v času po prvem osipanju. Pri manjši gostoti trt (do ha. 20.000 trt na ha) zaradi večjega pridelka sadilnega materiala, odstranjevanje rezervnih poganjkov niti ni nujno, če smo se pri napeljavi dosledno držali pravila enega rezervnega poganjka. Izjema bi bila le pri savinjskem goldingu, ki da pri preveliki gostoti trt na ha (ca. 30.000 trt na ha) zaradi močne olistanosti in prevelike zasenči tve celo nižji pridelek in s številom trt zaradi več sadilnega materiala ne smemo pretiravati. Pri večjem številu trt na rastlino oziroma sadilno mesto, dobimo seveda več sadik a te so navadno šibkejše. Grobanje poganjkov pri čiščenju in napeljavi hmelja posebej ni potrebno, ni pa škodljivo.
Osipanje hmelja v matičnih nasadih moramo opraviti čimprej. Navadno dvakrat osipamo. Prvo osipanje izvedemo čimprej po napeljavi, ko se trte že malo okrepijo. Opravimo ga ob primerni vlažnosti zemlje. Poleg tega težimo pri osipanju vedno za tem, da osujemo rastline z, rahlo in sipko zemljo> da se ta čimprej oprime poganjkov in omogoči razvoj rosnih koreninic in enoletnega lesa — sadilnega materiala. Drugo osipanje izvedemo temeljitejše na enak način ob primerni vlažnosti zemlje in s prerahljano zemljo. Matične nasade osipamo na nekoliko višji in po mož-
nosti ožji greben kot v ostalih proizvodnih nasadih. Časovno izvedemo drugo osipanje kmalu za prvim, oziroma na začetku rednega osipanja proizvodnih nasadov, če te osipamo samo enkrat. Z zgodnejšim osipanjem hmelja ustvarjamo v grebenu ugodnejše pogoje za razvoj rosnih koreninic in enoletnega lesa, kar v določenih talnih in vremenskih prilikah lahko, bistveno vpliva ne samo na količino in kakovosti sadilnega materiala, ampak tudi na količino pridelanega hmelja.
Večino hmeljišč danes obiramo že strojno, med njimi tudi matične nasade. V praksi je znan škodljiv učinek strojnega obiranja, ki se izraža v manjšem pridelku in šibkejšem sadilnem materialu. S poskusi je bilo ugotovljeno, da so posledice strojnega obiranja na rastline neznatne, Če obiramo že proti koncu tehnične zrelosti hmelja oziroma na začetku fiziološkega dozorevanja rastlin. Zaradi podaljšanja vegetacije, ki jo omogočimo s poznejšim obiranjem, je čas za kopičenje asimi-latov v podzemnih delih in Sadilnem materialu daljši in se ta tudi bolj okrepi in odebeli. Zato je koristno obiranje matičnih nasadov časovno razporediti v drugo polovico ali na konec obiranja hmelja, najugodnejše pa je, da jih oberemo ročno.
Oskrba matičnih nasadov ne zahteva ra-zeh skrbi za zdrav in nepoškodovan sadilni material dodatnih sredstev ali posebnih agrotehničnih ukrepov, vendar pa morajo imeti matični nasadi pri oskrbi prednost pred ostalimi. Ker izbiramo matične nasade med najboljšimi in najrodovitnejšimi, je tudi gospodarno posvečati jim več skrbi in izkoristiti večji potencial tal in rastlin na njih ter poleg velikega pridelka hmelja pridelati še kvaliteten in zdrav sadilni material.
Zdravstveni pregledi hmeljišč
v letu 1976
DOLINAR Marta
Po 10. in 11. členu pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu objektov za pridelovanje sadilnega materiala in o ukrepih za preprečevanje in zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev, so obvezni zdravstveni pregledi hmeljišč, v katerih se nabira sadilni material. Po tem pravilniku zdravstvene preglede lahko izvajajo strokovnjaki z visoko izobrazbo, ki so specializiram za varstvo rastlin, ter imajo za to ustrezen laboratorij in opremo za ugotavljanje rastlinskih bolezni in škodljivcev. Izvajalce zdravstvenih pregledov določijo občinske skupščine. Navadno so to kmetijski zavodi ali inštituti, ki imajo ustrezne strokovnjake ter laboratorijsko opremo.
Za zdravstvene preglede hmeljišč, občinske skupščine navadno pooblastijo Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, ni pa nujno. Tako sta Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo v letu 1976 pooblastili občinski skupščini Žalec in Radlje. Ostale občinske
UDK 633.819:631.531:632.913
skupščine nas niso pooblastile, vendar smo po naknadnem dogovoru opravili zdravstvene preglede tudi na območju občine Ptuj, Maribor, Slovenj Gradec in Sevnica.
Zdravstvene preglede sadilnega materiala opravimo dvakrat: prvič pregledamo hmeljišča v juliju zaradi tega, ker se v tem času pojavita uvelost in fitofora. Drugič pa pregledamo sadike, ko so pripravljene za saditev. Tako pregledamo sadike na poziv proizvajalca, ko ima pripravljene za prodajo ali lastno uporabo. O stanju pregledanega sadilnega materiala obvestimo občinsko skupščino. Na osnovi našega porbčila izda pristojni organ na zahtevo kupca ali proizvajalca zdravstveno spričevalo. Prav tako se na osnovi zdravstvenih pregledov izda deklaracija, s katero morajo biti opremljene sadike predno gredo v promet.
PRILOGA — Stran 3
Pri pregledu hmeljišč v juliju oziroma v avgustu ugotavljamo predvsem okužbo z ver-ticilijem, fitoftoro, virozami ter fiziološke deformacije. Okužba s peronosporo v tem času ni tako pomembna, prav tako ne poškodbe po škodljivcih. Pri pregledih sadik in ukore-ninjencev posvetimo največjo pozornost pe-ronospori pa tudi hmeljnemu hrošču in drugim okužbam, oziroma poškodbam sadik. V splošnem velja, da morajo biti sadike zdrave, to je na prerezu popolnoma bele, ne pa temne. S sadikami se ne prenaša samo perono-spora temveč tudi druga obolenja: uvelost, fusarij, fitoftora in druge.
V hmeljarskem področju Slovenije je še vedno peronospora najvažnejša bolezen na hmelju, ki nam lahko povzroči veliko ekonomsko škodo. Posebno pomembna je okužba štora. Ne samo, da iz okuženega štora poganjajo okuženi poganjki — kuštravci in celo sistematično okužene trte, temveč je tudi pridelek na okuženih rastlinah slabši. Največ možnosti, da si okužimo štor je, da sadi mo s peronosporo obolele, sadike ali ukore-ninjence. Dosedanje izkušnje so pokazale, da so prav ukoreninjenci močno okuženi s. peronosporo. Ukorenišča namreč zanemarjamo in jih ne tretiramo proti peronošpori. Ugotovili smo celo 30 % in več s peronosporo, okuženih ukor eninj encev.
Ce pri pregledu naletimo na okužene sadike oziroma ukbreninjence, opozorimo- proizvajalca, da jih prebere, ter prebrane ponovno pregledamo. Na s prenbsporo okužene sadike ali ukoreninjence naletimo predvsem pri sortah: savinjski golding in atlas.
Uvelost hmelja je bolezen, ki, se pojavlja na aurori. Kako močna je okužba je odvisno predvsem od vremenskih pogojev v maju, juniju in juliju. Odvisna je tudi od drugih dejavnikov, med katerimi je najvažnejše gnojenje z dušičnimi gnojili. Priič se je pojavila leta 1974, v precej močni obliki. Ugotovili smo obolele trte in posušene rastline. Leta 1975 se je pojavil na večji površini, vendar manj im tenzivno. V letu 1976 pogoji za njen razvoj niso bili ugodni. Našli smo le tu in tam obolele trte. Iz razpredelnic 1, 2, 3 je razvidno, da od prijavljenih nasadov nobeden ni okužen z verticilijem v letu 1976.
Pregledali pa smo vse nasade auror, tudi neprijavljene. Rezultati pregledov v letih 1974, 1975 in 1976 so podani v razpredelnici 4. Vseh pregledanih nasadov auror je 68,69 ha. Öd tega je bilo v letu 1974 31,13 ha okuženih, leta 1975 42,01 ha ter leta 1976 15,53 ha.
Veliko pozornost smo v letu 1976 posvetili fitoftori (Phytophthora sp.). Pojavlja se na atlasu. Prvič smo jo determinirali leta 1974.
V	tem letu se je pojavila precej močno (15 % obolelih rastlin) v nasadu (last Dolinar, Leskošek) v Grižah. V tem nasadu je bilo leta 1975 že-obolelih 20% rastlin. Spomladi leta 1975 smo ugotovili v istem nasadu, da rastline od fitoftore propadajo.
Iz razpredelnice 1, 2, 3 .je razvidno, v katerih nasadih atlasa smo ugotovili fitoftoro.
V	kooperacijski proizvodnji je bilo prijavljenih 16,92 ha atlasa. Od tega je bilo s fitoftoro obolelih 14,95 ha, zdravih pa le ca. 2 ha. Jakost okužbe smo ocenili z 1—2. Z 1 — so ocenjena hmeljišča, kjer je bila le tu in tam suha rastlina, z 2 — pa, kjer smo našli obolele rastline v gnezdih.
Nasadi, v katerih smo ugotovili uvelost ali fitoftoro (drugih obolenj ni bilo) niso primerni za jemanje sadik.
.Kot je razvidno iz razpredelnice, je v lastni proizvodnji zdravstveno stanje hmeljišč, iz katerih se jemlje sadilni material zadovm Ijivo. Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z zdravstvenim stanjem hmeljišč v kooperacijski proizvodnji. V teh hmeljiščih, sta se najmočneje pojavili fitoftora in uvelost hmelja. Kaj je temu vzrok je težko reči. Prav gotovo. pa je eden izmed dejavnikov pretirana uporaba dušičnih gnojil. Ne samo za vertici-lij, temveč tudi za druge glivične bolezni bolezni je dokazano, da so z dušikom pregno-jene rastline, nanje bolj občutljive.
PRILOGA — Stran 4
Razpredelnica 1
ZDRAVSTVENO STANJE MATIČNIH HMELJIŠČ V KK HMEZAD TOZD KMETIJSTVO
Proizvajalec	Nasad	Sorta	Površina v ha	Uvelost hmelja	Druge no. , i . bolezni Phytopht. sp. in škodljivci
DE L Latkova	Prekopa 5	SG	7,70	■	1		 __
DE vas	Kraševčeva 8	Apolon	4,65	..		l '-"—‘ 	 ' '
	Šentrupert 7	Atlas	4,53	—	‘ 	. 	 ■
	Ukorenin.	Atlas	1,00	—		 	
	Ukorenin.	SG	0,60	—	— —
DE II. Vrbje	Breg 13	Atlas	4,45			■ __ . 	
	Žalec 23	SG	5,11 :			 	
	Šempeter 5	Aurora	2,71	| —		 	
	Roje 45	Aurora	4,65	—		 . 	 .
	Ukorenin.	Atlas	4,00	—	■ — —
DE III. Petrovče	Drešinja vas 6	SG	6,99			■ • 	 •
	Drešinja vas 42	Atlas	5,47	—		 	
	Ukorenin.	SG	1,50	—	— —
DE IV. Celje	Arclin 25	Atlas	3,00:	. _ '		 	
	Šmarjeta 5	SG	3,77	—	‘	 	
	Ukorenin.	SG	1,00	—	•— •• 	 l
Razpredelnica 2
ZDRAVSTVENO STANJE MATIČNIH ZEMLJIŠČ V KK HMEZAD TOZD KOOPERACIJA
Pioizrajalec jjasa(j Lastnik		Sorta	Površina v ha	Uvelost hmelja	Phytopht. sp.	Druge bolezni in škodljivci
Braslovče	Kamenče Fonda Anton, ml.	SG	0,99 .	_	■ _		
	Zg. Gorce Vodlak, Dobrišek, atlas ’		0,94	—	.. —	:	
	Horvat Parižlje Špom Franc	SG	1,05			
	Šporn Franc	atlas	0,43	—	1	•	 Y
Petrovče	Petrovče Lednik, Kopriva, Delakorda	apolon	1,20			
	Dobriša vas Žagar Zoran	atlas	0,42	—	2	—
	Cencelj, Delakorda, Planinšek	SG	2,30			
	Cencelj, Delakorda, Planinšek	SG	0,66			
	Drešinja vas Gajšek Viki	atlas	1,08		1	
	Gorica Kramar Jože	atlas	0,70	—	1	—
Šempeter	Podlog Napotnik, Štorman	apolon	0,64			
	za domom Rojnik Franc	atlas	1,22	. • ..— v	1	. 	
	velika njiva Cetina Jože	atlas	0,80	—	1	—
Trnava	Gomilskb Orožim Ferdo	apolon	1,08			—	—
	za gmajno pod To- Ribar, Levec, povljami Šketa	SG	1,80			
	Grajska vasTopovšek Vinko	SG	1,13	—-				
	Trnava Rakun Jože	atlas	1,61		1	
	Gomilsko Rančigaj, Kunst	atlas	2,00	—	2 .	pl
Polzela	pri šoli Glavnik, Bizjak, Cajhen	atlas	2,04	jj	2	
Prebold	v travniku Vedenik Jože	atlas	0,55		1		
	Ribjeki Jager, Uršič	atlas	0,36	—	2	—
Gotovlje	Gotovlje Antloga, Bosner	atlas	4,17			2		
Celje	Baš, Jordan, Jošt I. Zupanc, Goršek, Zupanc N. Bezovšek Franc	atlas	0,80			
Vransko	Čeplje Krtna Anton	atlas	0,74	’ 			'	—
	Stopnik Brdnik Ignac	SG	0,60	■ — ;	—	—
Razpredelnica 3
ZDRAVSTVENO STANJE MATIČNIH HMELJIŠČ IZVEN SAVINJSKEGA OKOLIŠA
Proizvajalec	Nasad	Sorta	Površina v ha	Uvelost hmelja	Phytopht. sp.
Ptuj	Videm	auror a	3,80				
Ruše	Turk	apolon	8,00		.	
	pri železnici	SG	3,00	—	—
Zasavje	nad vrtom	aurora	4,35	—	
Slovenj Gradec	pri spomeniku	aurora	3,20		—
Pragersko	Betonka 2	SG	4,00	—	—
Zavrč	Pod gradom	SG	3,80	. —	—
Zavrč		SG	1,80	—	—- . -
Radlje	B — 5	apolon	8,50	..—		 .
Radlje	ukorenišče	apolon	. 1,50	—		
Druge bolezni in škodljivci