DELOVNl KOLEKTIVI Zaključni računi pred organi delavskega samoupravljanja Ko nadaljujemo v zadnji številki »Našc skupnosti« načeto temo o vlogi organov delavskega sainoupravljanja pri spreje-nianju letnega zaključnega računa. smo innenja, cfa ni potrebno poudarjati, da ffiora btti zaključni račun, sestavljen na predpisaoih obrazcih. resničen i-n točen. Sicer pa je to zadeva. za katcro odgovar-jate pTedvsem vodja računovotlstva in direktor gospodarske organizacije. Organi deJaTskega samoupravljanja niti niso po- klicani nilii ne morejo prcTeritj točnosti in resnjčnosti zaključnega računa v po-d robnosfcih, kljub temu pa so zainteresi-rani, da je zaključni račun tako sestav-ljen. Organi dekvskega saiuoupravljanja pa morajo biti scznanjoni z uspchorn doseže-nim v lanskem letu, z momenti, ki so vplivali na dosego uspeha kakor tudi z razlopi za morebitni neuspeh ali premaj-hen uspeh. Poročilo o poslovanju Kako se lahko organi delavskega saino- upravljanja seznanijo z uspehom ali ne- nspehom dela gospodarske' organizacije? Predvsem morajo strokovni vodilni or- — gani gospodarske organizacije sestaviti Hjporooiia s področja svoje dejavnosti. ¦v&ako poročilo mora spremljati ustrezna analiza navedenrih podaikoT. Ta poročila, lci so sestavni del predloga zaključnega ¦ račuoa, se pošljejo upravncmu ©dboru, RPolem ko je razpravlja] o predlogu za- ^Btljučnega raouna s posamezm>imi strokov- fnimi porofili, sestavni upravni odbor po- ročilo, kri ga pošljc sknpaj 7. vsenti efeli zaiključnega računa delaTskemu svetu v razpravljanje in odobriiev. Prav od tega porooila. ki jnora hiti izčrpno, v katerem . morajo priti do izraza vsi Tažmi momenti v deln gospodarske organizacije t minii- ^Jem letu, je odvisno, ali bo delavski svet ^Wobil praro in popolno podobo o poslo- Rvanju gospodarske organizacijc, o teža- ¦?rah pri dplu, o uspehu posamcznih od- *delkov. dclavnic ali služb. o morcbitnih nepravilnostih, napaljše izkorišča-nje zmog-ljivostd in poskdica tega je večji uspeh gospodarskc organizaci.je, ne samo pri bruto produktu in dobičku, temveč tudi pri zmižanju proizvodnih stroškov na proizvodno enoto, ker se fiksmi stroški (amortizacija, obresita od osnovoih sred-stev, razni rez.ijsk» stroški) razdelijo n«i večje število enot. Zelo pogosto ,se v ta-kih prinierih p.ripisuje uspeh samo gospo-darski organizaciji, namesto da bi dejstva jasno povedrobnosti, če je mnenja, da v poročilu nis.o dovolj ob-razloženi posamezni pokazatelji. Primerjava s prejšnjimi razdobji V poročilili o iK>slovanju se t mnogih naših jjospodaTskih organizacijah razen primerjave s planskimi pokazatelji pri-merjajo realizacije tudi z realizacijami v prejšnjah razdobjih. Mnenja smo, da je taka primerjava za anaLizo poslovanja gospodarskc organiza-cije bolj nujna kakor priincrjava s pla-nom. Plan inia pogosto iz najrazličnejših raz-logov rezerve. Ni vedno pravi izraz mož-Dosti jiospodarske organizaoije. Zato bo prinierja"va realizacij v letu. za katero sestavljamo zaključni račun z realizacijo v prejšnjem letu ali še bt>lje z realizaci-jami t \ftč prejšnjih 1-etih dala mnogo bolj jasno podolx> o uspehu poslovanja gospodarske organizaoije. kakor pa pri-m«rjava s planskimi podatki. Razcn iega je v naši prajcsi sestavlja-nja planov število pokazateljeT sora_zmer: uo majhno. Pra-v"iloma vsebujejo samo največje pokazatelje, na podlapi kate^ih je mogoče spoznati samo splošni uspeh poskrva-nja, med>tem ko ostanejo mnoge podrobnostii, ki so sicer zanimiTe, nepo-jasnjene. Analiza gospodarskih in finančnih pokazateljev V analizi podatko-v, za katere smo že rekli. da morajo biti izkazani Tzporedno s planskiini podatki in podatki realizacij i* prejšnjih razdobij, morajo biti vedjno pojasnjcni razlogi za odmike. Bree tega jc analiza nepopolna in lahko izkazani podatki, posebno, če kažejo kakšao iz-lK>ljšanjp. uspavajo budnost organor sa-moupravljanja, morda na lažnih loTori-kah. To na-vajam-o kot pripombo, ki relja za vse pokazatelje. Edcn izined najvažnejših podatkov v proizvajalnih organizacijah je obseg pro-izvodnje. Ta pokazatelj navadno navaja-mo t naituralnih merilih. So pa primeri, da natuTalna merila ne dajo prave po-ifobe uspelia. V stroj€grad.tiji navajamo na priiner obseg proirvodnjc navadno v tonah. Zaradi različnega asortimaja pa pokazatelj v tonah ne da prave podobe. AH naivajaTiio tkaninc v kvadratnih me-trih, toda zaradi različnega asportimaja n.rti hrkaj ne moremo imeti prave podobe o obsega proizvodnje. Da bi odpraviM ie s!al)osti. sc zato v taiab. primerih pog^sto zatekaino k navajanju proizvodnega ob-sega v dcnarnem nverilu ali po planskih ceoali. Kakor je v prodzvodnji važen realizi-rani obscg proizvodnje, tako je prj trgo-viaskih gospodaTskih organizacijah važeji promet. Todi promet je mogoče naTesti t (Nada/Ijevainje na 10. s+rani) (Nadailjevanje z 9. stirani) natnralnem merihr, najčešče pa ga vendar navajamo samo v denarnem menihi, Pri analizi prometa posamez.nih oddelkov (če ima podjetje več takih oddelkov), je tre&a za vsak tak oddelek posebej navesti pro-met, ker ni na primer vseeno, ali se je povečal promet pii bižuteriji ali promet pri električnih eparatih za milijon drin. Podatek o realiziranem dobičku mora ¦biti najbolj podrobno osvoiljen. PTedvsem je treba ugotovitii, koliklen dbbiček je bil realiziram pri posamezniili prometih ali pa skupinah prometov. Ko izhajamo iz tega, je potrelmo ugotoviltii vziynke reaili-zaoije večjega ali manjšega dobička (ali vpliva naiij v znatni raeri triišče ali pa gre za proizvodne stinške). V poročiln se prav tako praTiiloma na-Tede dosežena delovjia storilnosit. Pri tem se pa najpoposteje premalo analiizirajo ra-zlogd morobitneg-a povečanja ali zmanj-šauja del na pod1ag;i resne analize take zaloge od-pisali ozii,roma jih reduoiirali na pravo ceno. Analiza gibanja cen je prav tako važen pokairatelj, ki je povezan z dredvsem na tako .imenovane pklade z določeniiTn namenoin. V analizi gibanja teh skladov je tbž.tio zlasti. za kat se uporabljajo iri^T kak.šnih zn^eskih. Trošenje sredsteT sklada za samostojiio raznoiaganje bi moralo biti aa primer najbolj po-rlrob-no pojasnieoo, ii\ to po Tr?;iaTi i/rlatko^: ra iTiTPS+iciie (tofno