IZDAJA CP*GORENJSKI TISK« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDIM IK SLAVKO BEZN1K - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOČIJ AN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 LETO XV KRANJ, SOBOTA, 9. FEBRUARJA 1%2 ŠT. 16 "3 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK. OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GOBE N J S K O Nov start za letošnje delo Še za 11 do 12 odstotkov več kot lani Minulo sredo, 6. tega meseca, sta oba zbora Ljudske skupščine LRS na skupni seji pod predsed stvom Mihe Marinka sprejela resolucijo o gospodarskem razvoju v LRS Sloveniji za leto 1962. V imenu IS je predlog resoluci je obrazložil Tone Bole in med . drugim dejal: »Resolucija o gospo darskem razvoju naše republike predvideva, naj bi spričo danih pobojev in možnosti ter v skladu z osnovnimi smernicami zveznega družbenega plana povečali skupni družbeni proizvod za 11— 12 odstotkov. Nadalje je predvideno, naj bi povečali obseg izvoza za okoli 18 odstotkov, storilnosti dela v gospodarstvu družbenega sektorja — merjeno z delovanjem družbenega proizvoda na zaposlenega — pa za okoli 8-9 odstotkov. Sodim, da bo realnost tako zastavljenih gospodarskih gibanj zagotovljena samo tedaj, če se bo opirala na maksimalno mobilizacijo vseh naših proizvajalnih zmogljivosti, na ootimalna prizadevanja vseh družbenih organizacij, državnih organov in komun, predvsem pa delovnih kolektivov in njihovih organov upravljanja.« V razpravi o nadaljnjem gospodarskem razvoju je sodf'nva'o 9 ljudskih poslancev, od teh nobeden z Gorenjske. IS je sprejel vse amandmaje skupščinskih odborov. Popoldne se je nadaljevala sk.ip-na seja, ko je Matija Maležič razložil predlog zakona o proračunu LRS v skupnem znesku 19 milijard in 570 milijonov ter o udeležbi okrajev v skupnih virih dohodkov. Na ločenih sejah sta oba zbora LS sprejela še vrsto odlokov in zakonov. Med drugim: o določitvi dela stanovanjskega prispevka za sklad LRS za zidanje stanovanjskih hiš, ooosebnem obveznem rezervnem skladu, o posebni rezervi KB pri splošni gospodarski banki LRS in zakone o republiškem proračunu, o določitvi dela prispevka za stanovanjsko izgradnjo, ki se vplačuje v sklad za zidanje stanovanjskih hiš tiste občine, na katere območju ima sedež izplačevalec delavčevega osebnega dohodka, ter odloka o osnovi in stopnji prispevka v družbene sklade za šolstvo, ki ga plačujejo zasebne obrti, in o delitvi sredstev politično-teritorialnih enot za vzdr zevanje, rekonstrukcije in gradnjo javnih cest. Znanstveno raziskovalno delo v podjetjih naj postane nenehni spremljevalec proizvodnje Pretežno večino objektivnih pogojev, ki naj pripomorejo k realizaciji teženj po povečani proizvodnji, izvozu in delovni storilnosti, v našem gospodarstvu imamo. Pri tem bo osnovni gibalni element nedvomno prav stimulat:vna delitev dohodka v podjetjih samih, kakor tudi delitev med gospodarskimi organizacijami in družbo. Vse to bo pozitivno vplivalo Da rr.večanje delovne storilnosti in na tej osnovi lahko upravičeno pričakujemo tudi dvig proizvodnje, •'rrclvidevsnje, da bo gospodarski potencial prorastel zaradi ekstenzivnega zaposlovanja, jj za kranjski okraj še posebno neumestno. Vendar pa ne smemo pri planiranju - vsaj perspektivnem — pozabljati na zn-mtveno raziskovalno delo v podjetjih. Vsa dolgoročnejša gospodarska predvidevanja mora;o nujno upoštevati tudi to postavko. Dosedanje izkušnje so pokazale, da večina gospodarskih organizacij tega še ne pojmuje pravilno. Dosedanje mišljenje in delo pogosto zagovarjajo s tem. da svoje izdelke lahko uveljavljajo na tržišču. Taka politika pa je kratkotrajna, posebno še v času, ko predvidevamo nadaljnji intenzivni gospodarski razvoj. Perspektivna storilnost v podjetjih se lahko zagotovi 6amo z znanstveno raziskovalnim delom. Delovni kolektivi morajo namreč računati tudi s t~rn. da se bodo tudi raz^Mre na tržišču spremenile im da bodo uspevale le tiste gospodarske organizacije, ki bodo imele kvalitetne in s pomočjo najnovejših tehničnih dosežkov izdelane proizvode .To pa bodo uspela le tista podjetja, kjer bo proizvodnjo nenehno spremljalo tudi znanstveno raz.ičkovalno delo. To je popolnoma logičen pojav v vsakem razvitejšem gospodarstvu. Vsaj v začetku pa nastopa čisto tehnično vprašanje, kako organizirati znanstveno raziskovalno delo v gospodarskih organizacijah. Republiški gospodarski stro- kovnjaki menijo, da je pri večjih podjetjih smotrno ustanavljati tovarniške raziskovalne centre, medtem ko bi to pri vseh podjetjih — srednjih in manjših -» ne bilo racionalno. Zato naj bi prizadeta podjetja proučila možnosti za formiranje skupnih raziskovalnih centrov, predvsem v tistih dejavnostih, kjer do sedaj še niso imeli znanstveno raziskovalnega dela. Tudi nekatera naša gorenjska podjetja so že pričela z znanstvenim proučevanjem svoje proizvodnje. Tako so na primer pri Loških tovarnah hladilnikov Sk. Loka že pred leti ustanovili znanstveni zavod za hladilno tehniko. Prav tako imajo tudi v kranjski Savi razvojno izobraževalni center. Smotrno pa bi bilo, da bi tudi manjša in srednja podjetja sorodne etroke pričela proučevati možnosti za ustanavljanje skupnega raziskovalnega centra. — P. SANITARNO INSPEKCIJO V USTREZNO OKOLJE Medtem ko v naših okrajih in občinah razmišljajo o tem, kako bi občinske in sanitarne inšpekcije približali strokovnim zdravstvenim zavodom, 6e na Gorenjskem lahko ponašamo s tem, da je sanitarna inšpekcija OLO Kranj že od leta 1959 v sklopu Zavoda za zdravstveno varstvo oziroma v zadnjem času v sklopu Okrajnega zdravstvenega centra. Z OLO je povezana le administrativno. Le taka organizacija sanitarne inšpekcije, ki omogoča potrebno sodelovanje z ostalimi zdravstvenimi službami, lahko nudi osnovne pogoje za njeno uspešno delovanje. Občinske sanitarne inšpekcije naj bi se v bližnji prihodnosti povezale z občinskimi zdravstvenimi centri, kjer bodo sanitarni tehniki našli tisto strokovno oporo, ki jo pri svojem delu tudi potrebujejo. Problemi v zvezi z reorganizacijo sanitarne službe so na razpravah ustreznih forumov — pred- (Nadaljevanje na 2. strani) Prešernove nagrade in pohvale za leto 1961 Tudi za letošnji slovenski kulturni praznik — ob 113. obletnici smrti dr. Franceta Prešerna — bo ObLO Kranj drevi (sobota, 10. februarja) ob 19. uri v koncertni dvorani Delavskega doma podelil Prešernove nagrade in pohvale. Nagrade za požrtvovalno delo in uspehe na kulturnem področju bodo prejeli: Prešernov pevski zbor iz Kranja, režiser in igralec Mirko Cegnar in akademski slikar Ljubo Ravnikar, oba iz Kranja. — Razen tega bodo podelili tudi 6 pohval. Pohvaljeni so Beno Deiman, Franc Mar kič, Franc Pibernik, Marjan Robas, Ivanka šorli in Mila Valenčič. «.://:, 9. FEBRUARJA (M. Z.) — Dopoldne o j s**dški občini, razen tega bo »Glas« v petek v Cankarjevem domu priredil »Novinarski večer«, na katerem bodo sodelovali novinarji »Glasa« humo risti in zabavni orkester. Prvi obiskovalci na razstavi so bili prav šolarji, ki jih vidimo tudi na sliki. Ali smo zadovoljni s kruhom, ki ga kupujemo Kar dobimo - vse pojemo Res je, vse pokupimo in pojemo, kar nam nudijo naši proizvajalci in trgovci prehrambenih artiklov. Toda s tem še ni rečeno, da nam je tudi vse všeč in da ne bi kupili česa boljšega, če bi mogli izbirati Sicer pa, kaj bi se pritoževali Lahko izbiramo med najrazličnejšimi vrstami čokolade, keksov, bonbonov, pudingov, paštet, kom potov, čajev ... Ta vrsta ne gre v nedogled, zakaj slej ko prej bi se morali spomniti tudi na naše osnovno živilo — kruh. Dovolj je, da pomislimo na pičlo, bolj ali manj slabo druščino črnega in belega kruha ter žemelj (ki jim kvaliteta v dveh dneh ni enaka), pa da se zares razžalostimo. Tistih nekaj mlečnih štručk, zvitkov in Se nekaterih drugih stvari, ki se po ne vem kakšnem verjetnostnem računu kdaj pa kdaj pojavijo v prodajalnah s kruhom, še ne zadostuje za potrošnikov optimizem. Kratko rečeno: že leta in leta nam naše pekarne nudijo enak kruh. Mi pa iz leta v leto postajamo zahtevnejši, zato nam ta kruh ni več všeč. Ni nam všeč, da je ves presusen že takrat, ko ga kupujemo, ker se hitro pokvari, ker ni umešen v taki velikosti, ki bi Uffrezala nax'n potrebam, ker niti od časa do časa ne moremo) ustreči svoji želji po mlečnem Kruhu, po kruhu za sendviče ali ker ne moremo kupiti kruha, ki bi 06tal svež vsaj nekaj dni. Sicer pa s kruhom niso težave samo na Gorenjskem, ampak jih je skoraj v enaki obliki občutiti v vsej naši državi. Zato so tudi ustrezni zvezni organi pripravili obširne analize o pomanjkljivostih kruha in peciva pri nas in odprli pot k reševanju in končni rešitvi tega perečega problema. Akcija je zelo široka in zato potrošniki upravičeno pričakujejo, da bo omogočila preskrbo s kvalitetnim, raznovrstnim kruhom in pecivom, s katerim se bo ravnalo po vseh higienskih predpisih in ga bo dovolj v vsakem času. Vse to seveda ne bo mogoče doseči v okviru pekarn samih in brez zunanje pomoči. Potrebno bo zgraditi sodobno opremljene obrate, nakupiti ustrezna prevozna sredstva, usposobiti strokovni kader za moderno proizvodnjo in še marsikaj drugega. O usodi kruha 6e ne začne odločati šele v pekarni (mi se res največ jezimo na peke), ampak že v mlinih ali celo na njivi. Pri nas ne pridelujemo samo dobrih sort žita, z uvozom pa tudi ne dobimo vedno žita dobre kvalitete. Razen tega so mnogi naši mlini že precej odslužili, obenem pa proizvajajo le tri vrste moke in tako takoj postavijo temelje za omejitev tudi pri izbiri kruha in peciva. Na Gorenjskem imamo samo tri večje mline: v>a Bregu, Zapužah in > Globokem. V slednjem za široko potrošnjo me,-ljejo le pšenični in koruzni zdrob. Ti milni krijejo le majhen del naš'h potreb, znto smo Gorenjci v glavnem navezani na uvoz Iz drugih predelov. Večji skladišč: za skladiščenje nu,ke sta le v Kranju in v Lescah. V našem okraju .imamo sedaj 27 pekarn: 18 zasebnih in 9 last družbenega sektorja. Med vsemi temi pekarnami so le 3 nove in kolikor toliko sodobno opremljene. Kruh, ki ga pekarne spečejo, prodajajo v 44 lastnih prodajalnah in v nekaterih špecerijskih trgovinah. V eni prodajalni se mora tako preskrbovati okoli 3000 prebivalcev (za ilustracijo naj navedem, da odpade v Beogradu na eno prodajalno 1204 prebivalcev in še za to število prevladuje mnenje, da je občutno previsoko in ne omogoča ugodnih pogojev prodaje). Zaradi neenotne in nestalne kvalitete moke je za dober kruh eden izmed osnovnih pogojev analiza moke in'prilagoditev načina mešanja (predvsem zaradi količine vlage in lepka, ki močno nihata). Zato bi bili potrebni v skladiščili in pekarnah laboratoriji; v pekarnah pa bi z vsako moko pred izdelavo večjih količin kruha morah umesti tudi poizkusno peko, kar pa menda nikjer ne delajo. No, kljub ugotovitvam, ki pekarne delno opravičujejo, pa jim lahko tudi marsikaj očitamo. Mogoče to. da nimajo dobrega pregleda nad svojim tržiščem in se tako velikokrat dogaja, da kruha zmanjka. Tudi tiste pekarne, ki delajo v dobrih pogojih, se ne potrudijo, 'a bi nudile .svojemu potrošniku kruh v leni obliki in v različnih velikostih. Ne ukvarjajo so s peko specialnega kruha in pecjva. V peči - pripravljeni za eno vrsto in velikost kruha, pečejo različne vrste kruha in tako je ena dobra, vse druge pa presuše-ne ali premalo pečene itd. M. S. Sedemnajst let je minilo, kar je pevski zbor France Prešeren iz Kranja stopil na svojo pot. — Z vztrajnim in trdim delom se je zbor povzpel do zavidljivega slovesa. Naštudiral je bogat Teper-toar borbenih, partizanskih, narodnih in umetnih pesmi domačih in tujih narodov. — Kronika zbora pripoveduje o številnih na stopih po Sloveniji, Hrvatski, Sr biji, Makedoniji, na Koroškem in v Trstu. Nobenega dvoma ni, da sta požrtvovalnost in velika ljubezen do petja, ki jo gojijo člani zbora in zborovodja Peter Lipar, izoblikovala vokalni ansambel, ki zasluži vse priznanje. Mirko Cegnar je zadnja leta zaposlen v Prešernovem gledališču v Kranju kot režiser. Vsa leta po osvoboditvi je aktivno sodeloval na kulturnem področju, njegova dejavnost pa sega celo v predaprilsko Jugoslavijo. V gle dališko dejavnost je vložil mnogo truda in časa tudi kot poklicni igralec. Široko področje njegovega delovanja na kultumoprosvet nem področju seveda terja mnogo nesebičnega dela, prizadevanj, veliko optimizma in ljubezni. Ljubo Ravnikar, akademski slikar in profesor risanja na osnovni šoli stane Žagar v Kranju. -Njegovo plodno delo sega že v čase pred drugo svetovno vojno. Njegovo napredno stališče je takrat naletelo na ostro kritiko pri takratnih klerikalnih oblastnikih. Leta 1954 je v Mestnem muzeju v Kranju priredil svojo prvo razstavo. Poslej je razstavljal vsako leto. Slikarska tehnika, v kateri največ ustvarja, je akvarel. Tu je dosegel zavidljivo kvaliteto. Profesor Ravnikar uspešno deluje tudi v klubu kulturnih delavcev v Kranju. In še pohvale za prizadevanja na kulturnoprosvetnem področju. Beno Dežtnan se je po osvoboditvi pridobil v Prešernovem gledališču precej zaslug kot režiser-amater mladinskih iger. Posebne zasluge pa ima kot pobudnik in organizator »Ure pravljic«, kjer sodeluje tudi s tekstualnim de- lom programa, razen tega pa ima izredne uspehe pri vzgoji podmladka dramiske sekcije. Franc Markač sodeluje pri kranjski godbi na pihala že trideset let. Je disciplniran in vzoren godbenik. Svoje bogate izkušnje rad posreduje ostalim godbenikom. France Pibernik, profesor slovenščine na gimnaziji v Kranju. Predvsem mnogo obeta kot pes-nik-lirik. Ze ob njegovi prvi pesniški zbirki »Bregovi ulice« občutimo samostojno in zrelo lirično pesniiko osebnost. Čeprav je v njegovi liriki še mno^o trpkega občutja, je vendarle polna zvestobe svoji pokrajini, polna ko-pmenja po življenjski sprostitvi in po vživetju v naš čas. (Nadaljevanje na 2. strani) Pavšali, avtomobili in perspektive Pavšali so prava po t uha osebnim težnjam in krivična palica proti tistim, ki se zavzemajo za dobro gospodarjenje in ki s poštenim delom dosegajo večje uspehe. Kritiko v tem smislu je bilo slišati že marsikdaj na raznih sestankih. Kritiki navadno pravijo, da se take nepravilnosti dogajajo takrat, ko občini kar na lepem sredi leta zmanjka denarja. Takrat se spomnijo na obrtnike, na gostišča in druga mala podjetja s pavšalnimi obveznostmi do skupnosti. Po principu: vzemi, kjer je, in daj, kjer ni, navadno takrat povečajo dajatve delovnim kolektivom, ob strani pa pustijo one, ki so znali spretno prikazati težave« in so ob slabem gospodarjenju in celo ob slabem okoriščanju imeli prazne blagajne. Taki postopki pa so nevzdržni zlasti danes ob uveljavljanju načela nagrajevanja po učinku. Gornja ocena je vsekakor preostra, toda namenoma taka, da je OBRAZI IN POJAVI problem laže razumljiv. 2e vsa leta, odkar imamo pavšalne dajatve za manjša podjetja, so o tem tudi številne kritike, pritožbe, predlogi in pomisleki. Velja pa eno: te obveznosti so bile marsikje samo simbolične. Občine oziroma družba je dajala tem malim podjetjem, zlasti uslužnostni obrti, znatne olajšave. Seveda z namenom, da bi taka podjetja prišla do sredstev za razširjeno reprodukcijo, da bi ustvarila 6voje sklade in ob taki gospodarski krepitvi razširjala tudi družbeno upravljanje v teh kolektivih. Toda v večini primerov — z redkimi izjemami — so ta sredstva šla za povišanje osebnih dohodkov. Lepe želje o mehanizaciji, o razvoju in perspektivah teh podjetij so se v nekaterih primerih končale pri osebnem avtomobilu. Spričo takega stanja 6ta ee v zadnjem času izoblikovali dve možflosti: o prehodu na točen obračun pri vseh teh podjetjih in (Nadaljevanje na 2. strani) 'llllllli';!1!'!!!!!!"!!"!'"!'!!" |!||l!l!l!l!IHIl|!IIHI| In če smo pokazali že grm, mo- mo lahko podaljšali odejo. To pa ramo še zajca. Razpravljali so o so preložili za drugo sejo. razpoložljivih denarnih sredstvih. Prihodnja seja je prav tako počim dlje so se vrteli okrog te°a tekala v( od cigaretnega dima) za-perečega vprašanja, tem bolj so kajeni sobi in v preizkušanju sli-ugotavljali, da bi to nekako lahko karskih sposobnosti. Le zaključek povedali takole: se je razlikoval; ni pametno delati Imamo prekratko odejo in pre- računa brez krčmarja in tako tudi dolgo telo. Če bi se radi pokrili ni pametno razpravljati o prispev-čez glavo, nas zebe v noge. Ker pa kih gospodarskih organizacij, ne da Beseda je dala besedo in tako je to ni prijetno, potegnemo odejo bi jih o tem predhodno obvestili, v zakajeni sobi in udobnih foteljih potekala razprava še dokaj zadovoljivo. Zdaj pa zdaj je ta ali oni sprostil napete živce s tem, da je v uradni beležnici preizktr l svoie risanke sposobnosti in mimogrede tud' ce* 'podnje okončine. Tedaj Zato je treba povabiti na raz%ovo->finančne< naočnike preštel P« nas Potiplje mraz za glavo. Na, re predstavnike podjetij. Sklep je ' , . ... j „t * a it prizadevamo, nekam nas bil spet soglasno spreiet. Toda koga ki ga se ločijo oa *piace*. u pmv pa ^ povahi]o? Jn spet J(J .fm Vse to pa razprave m motilo, ker zaključek tega sestanka je izzve- no sklenili: »Direktoria, računovodje (' udeleženci svoje neuradne za- „e; torej v SOglasju: denarja pri- jo ali kakega drugega vodilnega dtve doku vsklajeno izmenjavali. manjk,uje. V svoj žep bodo morala uslužbenca in — morda tudi pred-Tako je lahko še vedno pretežna seči tudi podjetja. Treba je šesta- stavnika samoupravnih organov.* obravnavala uradne stvari viti razdelilni ključ in le tako bo- P. Milili In morda tudi predstavnika samoupravnih organov skozi dneve večina TE DNI PO SVETU % HUDA NESREČA V PREMOGOVNIKU V hudi nesreči, ki je zadela premogovnik l.iii>enlhal v Vool- 9 PREDLOG ZA NOVO KONFRENCO V VVashingtonu in Londonu so sporočili, da so ZDA in Velika ^((^;;ilii!l:i:iii!iiil!ili!illil;:l:iiiaiill!u!llll!.wiiniiil,iMiHi,ni..:i,.......::, . h;,i,i,i zavedali. To dokazuje precej visoka udeležba na volitvah, ki meščanskem državam lahko služi za vzgled. Po obisku Kekko-nena v Moskvi se je sicer izka- klingenu v bližini Sarbruckena je [ Britanija predlaga Sovjetski zve- zgubilo življenje nad 305 rudarjev, medlem ko jih 10 še vedno pogrešajo z malenkostnimi izgledi, da bi jih rešili. Največ rudarjev se je zastrupilo z ogljikovim monoksidom. t 9 ENOTE OZN ZAPUŠČAJO KATANGO Predsednik poveljstva ZN v Leopoldvillu je sporočil, da Lo.'o nelvEiere enote zapustile Katango in odšle v Vzhodno pokrajino in provinco Kivu. Po večumi ostri razpravi je predstavniški dom kongoškega parlamenta brez odločitve prekinil sejo — posvečeno »aferi Gi-zenga«. Poslanci se niso sporazumeli niti o eni izmed več resolucij o nadaljnji usedi Gizcnge. Značilno za zadržanje kalanških poslancev je bilo, da so zahtevali zaščito za Gizengo in zahtevali spoštovanje parlamentarne imunitete. 0 NEURADNI OBISK V SUDANU Predsednik republike Josip Brez Tito bo sredi februarja neuradno obiskal Sudan. Kakor je |pano, je predsednik Tito s svojim spremstvom na obisku V Egiptu. Te dni si je egle-dal znamenite spomenike stare egiptovske kulture v Dolini kraljev. Preživel je nekaj dni oddiha tudi ob Rdečem msrju na jahti predsednika ZAR . 9 PREDSEDNIK ZDA O JEDRSKIH POIZKUSIH Predsednik ZDA Kennedv je. izjavil novinarjem, da ne bo okleval pri sprejemanju odločitev o obnovitvi jedrskih poskusov v ozračju, če bi bilo to nujno potrebno zaradi varnosti ZDA. O tem se bo odločil v enem mesecu. # BARAK IZKLJUČEN Radijska postaja Praga je sporočila, da je na zasedanju CK KP Cehoslovaške razrešen vseh partijskih, državnih in javnih dolžnosti Rudolf Barak, član po-litbiroja in podpredsednik vlade. Odvzema mu bo tudi poslanika imuniteta, izključen je bil iz članstva partije in bo kazensko proganjan. Po sporočilu je Barak zlorabil položaj notranjega ministra, r.eznkonito je razpolagal z državnimi sredstvi in grobo rušil socialistično zakonitost. © GIZENGA V OTOŠKI TRDNJAVI Kongo'iti senator Kivcva je iz-ja- H, da so bivšega podpredsed-n:!.i vla:!e Gizengo prepeljali iz merskega letov'šča Moanđena v mornariško otoško trdnjavo, odda! eno 11 km od obale. Prcisednik centralne kongoške vlaJe Cyril Adula je izjavil, da , . „ pr?i: G'zengi ni še objavljena no-niso j,„na obtožba ^in da bo odnos do ne j nj?ga odvisen od preiskave »o njegovi aktivnosti v StanlevviRu«. bilo- terr v mt bor zi trojno konferenco na ravni ministrov za zunanje zadeve, na kateri bi razpravljali o razorožitvi in prenehanju poskusov z jedrskim orožjem. Hkrati so sporo- j § čili sporazum, da bodo jedrske poskuse nadaljevali na Božičnih otokih. Sodijo, da je ameriško-britaiuka ponudba zadnja priložnost, da se velesile sporazumejo, Istočasno s tem tečejo na Zahodu priprave za poskuse na Božičnih otokih v Tihem oceanu. £ ALBANSKA PROTESTNA NOTA Albanska vlada je poslala protestno noto vsem državam, ki so ? vključene v Varšavski palet, ker = je niso povabili na zasedanje obrambnega sveta. Poslaništva ' |j vzhodnih držav v Tirani so zavrnila noto. £ RAZGOVORI NA JAHTI Na jahti predsednika ZAR Na- serja »Hurija« so se nadaljevali politični razgovori med predsednikoma Titom in Naserjem. Raz-govarjala sta se o vprašanjih, ki sta jih načela že v Kairu. Predsednik Tito je odpotoval v Asuan, kjer si bo ogledal asuanski jez in kulturne spomenike. ijudje in dogodki Finske skupščinske volitve, ki so se jih finski volilci polno-številno udeležili' sredi prave severnjaške ume, ne bi bile tako zanimive, če na volilno tehtnico ne bi ves čas polagale svojih uteži velesile, ki se s precej pičlimi uspehi potegujejo za politični vpliv v tej severni deželi s tisoč jezeri. Pustimo prirodne lepote finskih jezer in se posvetimo politični osvetlitvi ozadja, ki je pripeljalo do ' razpisa novih volitev, ko se mandatna doba starim poslancem še ni iztekla do zadnje ure. Finska politična nihanja s skrbnimi opazovanji merijo v Moskvi in v zahodnih prestolnicah, zato so povsod neučakano pričakovali, katera stranka bo našla najboljši lov v finski volilni mreži. Fins>ke stranke so odšle na volitve pod vtisom sovjetskih predlogov iz lanske jeseni, da bi obe državi enotno zasnovali obrambo in bi se v tem vprašanju pobliže posvetovali. Vlada je ta namig odpravila z razpustom parlamenta in razpisom novih volitev, ki bi morale po zakonu biti šele v juliju letošnjega leta. Volišča so bila tako nehote okrašena s senco napotil iz" tujine in so se finski volilci ,.„.. liumtHjiimt Hiw............iii.lM.....MlilJHtiltUi:Hi!IIIII«HiIItIIMimillMinKIH!ltIHI"t!f!llfmffW«»imBWW se volilci iz delavskih vrst, ki bi se sporazumele z naprednejšo prejšnja leta oddajali glaso- širni pogledi Agrarne stranke in ve socialnim demokratom, iz- našle osnovo, na kateri bi mogle prirlili in v večjem obsegu gla- sodelovat* v novi vladi. Taksni sovali za Agrarno stranko. Glav- izgledi so minimalni, ker je po-zalo, da po svetu pomena sov- na Socialno demokratska stranka 1 i tika finskega nevtralizma in jetske note iz lanske jeseni niso je sicer neznatno popravila svoj dobrih sosednih odnosov z vse-pravilno razumeli, vendar je položaj v skupščini, toda njeno mi državami na volitvah dobila število mandatov je preveč popolno priznanje. »Vrata des- skromno (38 poslancev v novem niče« bodo najbrž ostala tudi v parlamentu), da bi lahko ponev- bodočem političnem razvoju na no dobila vodilno besedo, ki jo finskem priprta, če že ne popol- finski predsednik menil, da z novimi volitvami poišče ključ do zaupanja med finskimi volilci. Finska volilna mreža Volilni izidi odkrivajo precej očitne premike. Komunistična Demokratična zveza, ki je bila najmočnejša parlamentarna skupina v prejšnjem finskem parlamentu, je to mesta po volitvah morala odstopiti Kekkonenovi Agrarni stranki. Toda Demokratična zveza ni v toliki meri izgubila svojega vpliva, saj ima v novem parlamentu samo tri poslanske sedeže manj kot v prejšnjem. Agrarna stranka je naglo povečala število svojih poslanskih mest. Največji »potres« je zabeležen v levičarski skupini Socialnodemokratske stranke, ki je dobila samo tri mandate v novem finskem parlamentu. Razkol med socialisti je imela še pred desetimi leti kot najmočnejša parlamentarna skupina. Finski volilni sLstom sorazmernega predstavništva izključuje neke nepričakovane volilne izide. Agrarna stranka s svojimi 51 sedeži v novem parlamentu bo najmočnejša skupina in se brez njene podpore ne more zamišljati sestav nove vlade. Stranka si je pridobila glasove med delavci, med malimi kmeti in poljedelskimi delavci. Desničarske in meščanske stranke so ostale v glavnem tam, tjer so bile. Geslo, da se z rolitvami »odpirajo vrata desnici« se ni uresničilo. Desničarske stranke in stranke cen- B najbrž ves čas glasovanja tega je v glavnem pripomogel, da so tra imajo zelo malo izgledov, da nama zapahnjena. Dejstvo Je, da bo najmočnejša Agrarna stranka narekovala politično smer finske vlade in najbrž od 1 svojih stališč ne bo zlahka od- | stopala. To pa ne pomeni, da na f Finskem nasiaja obdobje trdnih | vlad, zakaj socialnodemokrataka I stranka je po februarskih volit- = vah močno oslabljena in njena I podpora najbrž ne bo zada* t o- f vala za stabilnost bodoče vlade. § Velika večina, ki so jo dobile § v parlamentu tri največje fin- | ske stranke: Agrarna stranica, | Demokratska stranka in Soelal- I nedemokratska zveza delavcev I in malih kmetov, pa kaže, da f osnovna finska politična smer od f nevtralizma ne bo odstopala. Zdravko TomaleJ mmi Okrajni investicijski sklad bo ukinjen S sredstvi bodo razpolagale občine Na zadnji seji obeh zborov ObLO Kranj, ki je bila v četrtek, 8. februarja, so odborniki obravnavali resolucijo o perspektivnem gospodarskem in družbenem razvoju okraja Kranj. To priložnost so izrabili tudi za razpravo o vlogi okrajnega investicijskega sklada. Prihodnji razvoj okraja — tako meni okrajni ljudski odbor — mora temeljiti na dosedanjih dosežkih razvoja gospodarstva. To se bo moralo poslej razvijati v okviru zveznega perspektivnega programa in smernic programa razvoja LR Slovenije. V tem smislu je ses'avljena tudi resolucija, s katero daje OLO Kranj najsplošnejšo orientacijo družbane-gospodarskega razvoja ograja, ki naj služi komunam ter gesnodar-skim in drugim organizacijam za osnovo pri izdelavi programov per-pcfctivncga razvoja. Komune naj -pri est a vijanju teh progrrmov upoštevajo prodvsem razvoj podjetij na svojem območju. Razen tega pa naj načrti temelj? na stvarnih analizah domačega in tujega tržišča. Vse pripombe, ugotovitve in mnerra komun, raznih organov, pa tudi posameznih državljanov, bo okrajni ljudski o'-bor upošteval pri sestavljanju do-: končnega besedila resolucije.' — V razpravi je prišlo tudi do očitka, češ da tekstilne industrijo in trgovine, čeprav sta obe panogi važna postavka v gospodarstvu na Gorenjskem, resolucija sploh ne omenja. Z uvajanjem novega gospodar- skega sistema, z razvojem komunalnega sistema, formiranjem občin in s povečanimi sredstvi slednjih je prišlo tudi do spremembe položaja in funkcije okrajnega investicijsekga sklada. Zato je med drugim prišlo tudi do vprašanja, kako naj se opredeli vloga okraja glede materialne funkcije. Ustrezna rešitev tega vprašanja bi nedvomno kor'sti'a uspešnemu delu v komunah, in gospodarskih organizacijah. Za razpravo so bile pripravljene tri variante, ki so možne pri določanju vsebino, občega in tehnike dela okrajnega (nve-tl?i*skcga sklada. Po daljši razpravi so se odborniki obeh zborov odločili za tretjo -. tXV tem primeru okrajnega investicijskega sklada ne bo, njegova srpstva pa bi prenesli na občinske investicijske sklade. Okrajnega investicijskega sklada ra ne bi blo mogoče ukiniti že v lstu 1962, saj bi to prav gotovo oovzroeilo gospodarsko škodo. Predvsem bi rr.zdelitev sredstev na ObHteake investicijske sklade zavrla gradnjo nekaterih objektov, 6nj ob" i ne obveznostim ne 5i bile kos. Zato so se odborniki strinjali s predlogom, paj za uresničenje že vsklajenih pogodb in dograditev začetnih objektov okrajni ljudski odbor participira v letu 1952 s 40 % dosedanjih sredstev. S 1. januarjem 1963 pa bi bil okrajni investicijski 6klad ukinjen. — Opisano varianto, ki predvideva hkrati možnost medobčinskih posojil za dobo petih let, sta oba zbora proizvajalcev sprejela. — S. S. Pavšali, avtomobili in perspektive (Nadaljevanje s 1. 6trani) o pavšalih, ki pa ne bi smeli udariti pridne in popuščati pred drugimi. Možne pa so tudi razne vmesne oblike. Gre pa za to, da se tem dejavnostim zagotovi določena perspektiva ob vzporednem izpolnjevanju najnujnejših obveznosti do skupnosti. Oblike ob iskanji: izhoda so v raznih občinah dokaj različne. V kranjski občini se ni60 odrekli pavšalom, toda namensko ekušajo del teh sredstev usmerjati v prave namene. Tako so lani od skunnih vplačanih pavšalov vrnili podjetjem več kot 100 milijonov dinarjev. Največ — 80 milijonov so vrnili komunalnim, 13 milijonov gostinskim in 8,5 milijona nekaterim obrtnim podjetjem. S člani ustreznih zbornic oziroma občinskih organov in s predstavniki zainteresiranih podjetij so se zmenili, katerim podjetjem in za noi mE da č? *-vV* Prodam 500 kokoši — nosnic (leghorn in njuhepšir). Rok Celar, Jeprca pri Medvodah 484 Pogrezljiv šivalni stroj z okroglim čolničkom, lijak in pomivalno mizo ugodno prodam. Marija Udovč, Jezerska c. 7 513 Lokal na prometnem kraju v Kraniu prodam. Oddati pismene ponudbe pod »Promet« 516 Vseljivo komfortno 3-sebno stanovanje v Kranju prodam. Naslov v oglasnom oddelku 517 Prodam plemenskega vola, 400 kg tenkega. Janez Sušnik, S->. Besnica 43 528 Prodam divan in belo poste) o. P;žom, Preddvor 35 539 Ugodno prodam 140 kg tež-ks. So. Brnik1 8P, Cerklje Prodam kobilo, staro 6 let že št. 10 Prodani NSU Primo TTI. in 5o-i tor v odli.mem stanju. Jamv Hlarl- j nik. Trg Svobode 25, Tr/:.1 550, Produm mrtornn kolo Pufeh SGS j 175 v odličnem stanju Ut iialiian-ski športni mopei Peg£flfio. Joro Aba*:č-. PodSjubelj 77 551 Prodam nadp zeljno sliko. Ogled pri steklarju Čolnarju 532 Dve okni, širin" 95 in višine 110 cm, z omaricama za roleti — prodam. Anton Govekar, Smlednik 553 Prodam 3 italijanvJca kolesa - moško in 2 ženski. Albin Pergar, Zupančičeva 10 (Novi dom) 554 Prodam 1.500 kg dobrega sladkega sena. Naslov v oglasnem oddelku 555 Zlato za zobe prodam. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 556 Prodam več zavornih bobnov in kol as za gumi voz in moped »Puch«. Cesta Heroja Grajzerja 7, Tržič 557 Slamoreznico in vitel (gepel) prodam. Stara Loka 72 558 Železno blagajno, 1.30 m visoko, prodam. Naslov v oglasnem oddelku 559 Njivo na Velikem hribu prodam. Naslov v oglasnem oddelku 560 Stavbno parcelo na R"okrici prodam. Naslov v oglasnem oddelku 561 Prodam odlično moderno zakonsko spalnico. Ponudbe oddati v oglasni oddelek 562 Prodam črno kobilo staro 4 leta. Tenetiše 28 563 Prodam novo vseljlvo dvostano-vanjsko h'šo. Oddati ponudbe npd -Bližina Kranja« 564 Prodnm dobro ohrnnjeno spalnico. Krapue, Lesce 119 565 Prodam motorno kolo »Standard 48« aH zamenjam za deske. Benn-548Jd:kova 11 581 Poceni prodam kuhinjsko kre--'eno in mizo ter več zazidljivih parcel ob cesti Kranj — Britof. Naslov v oglasnem oddelku 582 Prodam motorno kolo »Jawa« aij zamenjam za maped Colipri. Naslov v oglasnem oddelku 583 Lu-519' Kupim dvosobno stanovanje v Skofjl Loki. Naslov v oglasnem oddelku 5615 Kupim zavidljivo padcelo v Stra-žisču ali v bližini Kranja, Naslov v oglasnem oddelku 680 objavi Stanovanjska skupnost Zlato polje sprejme za svoj finančni servis mlajšo meč s srednjo ekonomsko šolo. Interesenti, ki bi bili voljni delati v družbeni organizaciji, naj dajo ponudbe. Nastop službe možen takoj. Stanovanjska skupnost Zlato polje 567 V Kavarni Evropa v Kranju je ples vsako sredo, soboto in nedeljo. Za manjše zaključene družbe (do 20 oseb) je zelo prijeten prostor kmečka soba v hotelu Evropa v Kranju. Prostor lahko rezervirate. Obratovalni čas po dogovoru. Odlična kuhinja. 568 Planinsko društvo Križe išče honorarnega knjigovodjo. Plača in pogoji dela po dogovoru. Sprejmemo šoferje »D« kategorije. Nastop službe možen takoj. »Avtoservis«, Jesenice 569 Tenorist opere, star 34 let, želi 'cmo re-nega poznanstva z učiteljico. Oddati ponudbe pod »Resnost« 570 Lepo dvosobno stanovanje zamenjam za enosobno ali gansoniero. Oddati ponudbe pod »Takoj« 571 V Kranju sem v ponedeljek iz-i:')il moški plašč. Najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne na naslov v oglasnem oddelku 572 Dorasel fant išče dekle s kmetijo. Zenitev ni izključena. Slika zaželena. Oddati ponudbe v oglasni odelek 573 Prosim tovarišico. ki si je v četrtek zvečer izposodila v Delikatesi dežnik, da ga čimprej vrne v oglasni oddelek 574 Cenjene stranke obveščam, da izdelujem po naročilu poročne prstane in ostala zlatarska dela. Zupančičeva ulica št 2 — prva hiša čez novi most preko Kokre. Se priporočam. Ivan Levičnik, zlatar, Kranj 200 Avtomobilisti! Prevleke za sedeže vam izdela Bohorič, Gregorčičeva L, Kranj 675 Naš očka Valentin Rotar iz Srednje vasi siavi 14. februarja 77-letnico. Ob tej priliki mu želijo vse^ najboljše v njegovem nadaljnjem življenju in boljše zdravje vsi domači. 576 Dam hrano in stanovanje delavcu, ki bi pomagal na kmetiji. Hrastje 20 577 Dvosobno stanovanje v Mariboru menjam za enakega v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 578 Iščem tovarnii&ko delavko za pomoč v gospodinjstvu v bližini Peter Novak, Kranja 20 Prebacevo 579 ostalo Objava V torek, dne 13. februarja 1.1. bo ob 17. uri v prostorih Kluba I katere 6tvari naj dajo sredstva. ! Tudi v nekaterih drugih občinah so našli določene oblike, da bi v teh malih podjetjih zagotovili skladen razvoj, $a bi preprečili okoriščanje posameznikov in dali tem dejavnostim tisto mesto, ki jim v današnjem razvoju gre. K. M. Frešernove nagrade (Nadaljevanje s 1. strani) Marjan Robas iz Cerkelj deluje v tamošnjem prosvetnem društvu Davorin Jenko že vsa leta po osvoboditvi. Je predsednik dramske sekcije. Mnogo skrbi posveča igralsiki družini, tako da njena kvaliteta nenehoma raste. Sam pa je oblikoval precej odrskih likov in ga štejemo kot dobrega igralca. Tudi dobra repertoarna' politika je njegova zasluga. Ivanka Šoru" iz Kranja jo z dolgoletnim delom na amaterskem odru dosegla prav lepe uspehe. — Vseskozi je bila vestna sodelavka, ki je služila za zgled mlajšim sodelavcem. V zadnjem času uspešno nastopa pri »Uri pravljic«, matere v Fischerjcvi drami Prosti dan. Obe vlogi sta bili na dramskih revijah v Zagorju in Kopru posebno pohvaljeni. Uspešno je oblikovala še vrsto drugih vlog, razen tega pa jo lahko ocenimo kot disciplinirano in požrtvovalno igralko amaterko. Mila Valenčič iz Kranja je v zadnjem času z velikim uspehom odigrala vlogo babice v drami Drevesa umirajo stojo. Z enakim uspehom je oblikovala tudi vlogo DVA JUBILEJA GASILCEV Jesenice, 9. febr. (U.) — Prostovoljna gasilska četa jcf.eni.ške Železarne, ki je bila ustanovljena leta 1382. praznuje letos 80-letni-co delovanja. Lep jufo!|lej -- 25-letnico obstoja praznuje tudi po-kloena grsilška četa Železarne. gospodarstvenikov, Kranj, Pre-| V jubilejnem letu so poklicni prostovoljni gasilci jeseniške Železarne ponosni na velike uspehe in akcije, k; so jih opravili v korist podjetja in družbe . šernova ulica 11 /I razgovor na temo VZGOJA POSLOVNIH LJUDI NA UNIVERZU V HARVVARDU (Harvvard Buisiness School) Razgovor bo vodil tov. dr. IVAN TURK, docent Ekonomske fakultete v Ljubljani. Vabimo vse zainteresirane, da se udeležijo tega razgovora. Društvo ekonomistov Avto-moto društvo Skofja Loka organizira: 1. Začetni tečaj za šoferje amaterje. Prijave do 25. februarja. 2. Nadaljevalni tečaj za šoferje amaterje A in B kategorije. Prijave do 15. februarja. Prijave sprejema tovariš Jese-novec v trgovini PEKO, Sk. Loka. S 15. februarjem otvarjamo mehanično servisno delavnico in av-topralnico zaprtega tipa. Delovni čas od 12. do 20. ure. Člani poslužujte se uslug v društvu! Priporoča se Odbor AMD Sk. j Lokal I O ZDRAVSTVENIH PROBLEMIH JESENICE (M. Z.) - V sredo zvečer jc bila na Jesenicah seja predsedstva Občinskega odbora SZDL. Pogovorili so se o materialu za plenum, ki bo v četrtek, 15. februarja, in bo obravnaval zdravstvene probleme v Jeseniški komuni. Razen tega so za pelek, 16. februarja, sklicali ludi posvetovanje o vzgojno varstvenih ustanovah. SANITARNO INSPEKCIJO V USTREZNO OKOLJE (Nadaljevanje s 1. strani) vsem svetov za zdravstvo — Je nekaj mesecev dokaj v ospredj'-Prevladovalo je mnenje, da j« potrebno to službo spet čimtesne;: povezati s strokovno zdravstven službo. Sanitarna inšpekcija je sicer ena izmed upravnih služb vendar po svoji strokovni pja: tudi zdravstvena služba. Ker j»a je bila že od 1957. leta pojmo van; predvsem kot organ ljudskega odbora, je precej izgubila na svoj strokovnosti. To je bilo posebni1 močno občutiti tam, kjer ni bi' pravega sodelovanja med sanitarnimi inšpektorati in ostaliir. zdravstvenimi službami. Sanitarni službi in njerv" uslužbencem ni bila priznavan strokovnost, kar je prinašalo vrst: preprek za uspešno delo inšpekc-je obenem pa je tudi vzrok, ta služba danes kadrovsko ^ šibko zasedena. V glavnem nap?-Gluje sanitarne tehnike in Še t?f premalo. Zdravniki, ki bi mo-a-biti v sanitarni službi močrto r* stopani, so tu zaposleni le v ne znatnem številu in honorarno. Kljub temu, da imajo sani.ar' inšpektorati za svoje delo g^j odločno premalo zaposlenih, ee zaradi nerazumevanja njihovih p* log in zaradi tega, ker ni bil d? ločen status službe col o dojaj^j* da so ljudski odbori sanitarne it špekt orje priložnostno uporabjjs pri različnih opravilih (n. p^, pr popisu prebivalstva ali pri po^ič cigaret). Sanitarni inšpektorji so pri pj* jem delu redko naleteli na rar mevanje, največkrat so bilj aav-njeni z utemel;ifv;;r>, da za jZvr šitev njihovih odlokov ni deriarj* Redkokdaj so ustrezn; orgar>-; rri» lili na to, koliko lahko ^Inratf nepravilnosti in hi^ien^kih p? manjkljivosti zmanjša etro^-g škodo ter obenem koriJt' s^'.ošjjf mu zdravstvenemu stanuj prebivalstva. Tako pa na sanitarno 5ir Spfekcijb mnogi vedno gledajo ffi na nujno zlo, ne pa kot na ut? meljeno potrebo. Veliko dela. fc; • bilo vloženo v razne studij«t ^ črte. elabora'e in predloge, je bi> torej popolnoma zaman. Rarumljiva je torej ugotovit«* dn vse to niso pogoi fca u«r>^jn{ », pois-bno še, ker sanira:' inšnekterji kot us'užbenci jj,^ «\:h odborov n;so imeli na razne lago potrebnih npnratur in !ab' ratorijev, Ze v kra'kem pa ]ar; pričakujemo potrebne izbo!j|yv tudi v toj slu?bi, za katero se pr» sedaj pripravljajo ustrezni ?.s*kor iski predpisi. M. s. VEČER UMETNIŠKE PESMI IN BESEDE Svet za prosvoto i" kuR«*o t*, čine K-anj prireja d revi (sofeffe 10. februarja) o!> 10. uri v k0]r cortnl dvorani Delavskega dion v Kranju »Večer umetniške p<~ mi in besede«. Dogodek je pr »večen 113. obletnici smrti pe^i ka dr. Franreta Prešerna. — ff končanem sporedu bo javna p<> dpUtpv Prr.i-rnovih nagrad in p hval najzaslužnejšim delavcem gj kiilturno-prosvetnem področju. ni Komisija za sprejem In odpust delovne sile pri Tekstil-tovarni SUKNO ZAPUtE, razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE Pogoji: 10 let dela na odgovornih delovnih mestih v volnarski industriji. Prošnje sprejema splošno kadrovski sektor podjetja. sam—■ Premalo Aeroklub »Stane Žagar« v Kranju nedvomno lahko prištevamo med starejše športne organizacije v našem mestu, saj njegovo delovanje 6ega že v čas pred zadnjo vojno. Po vojni se je ta dejavnost začela spet krepiti in rasti. Danes je aeroklub »Stane 2agar« na lestvici vodilnih aeroklubov v Sloveniji. Seveda ima aeroklub polno težav. Eden izmed osnovnih problemov, ki tare AK, je članstvo, pravzaprav pomanjkanje modelarskega podmladka. Temu je krivo predvsem to, da so mladi premalo seznanjeni z dejavnostjo kluba in da mnogi podcenjujejo njegovo dejavnost. (Nekateri imajo morda modelarstvo za igračkanje in otročarijo, kar pa je seveda popolnoma zgrešeno.) m Odpadanju članov so botrovale pogoste selitve klubskih prostorov. To so bile hkrati tudi nekakšne »čistke«. Ostali so člani, ki so danes steber aerokluba. Odpadli so tisti, ki so menda v leta'stvu videli zgolj avanture. Resda letalstvo ne more postati množičen šport, saj terja preveč finančnih sredstev, časa in požrtvovalnosti, vendar je v vrstah aerokluba dobrodošel vsakdo, ki ga »sinji šport med oblaki« veseli. Mimogrede: če bi med Kranjčani izvedli anketo, ki naj bi odgovorila, koliko ljudi pozna aeroklub »Stane Žagar«, bi bilo menda 95 % odgovorov negativnih. Toda kljub temu sta volja in požrtvovalnost članov AK »Stane Žagar- rodila lepe uspehe, zlasti na področju padalstva in modelarstva. V svojih vrstah ima svetovnega in 7-kratnega državnega rekorderja Janeza Brezarja. Merim, da se s podobnim ne more pohvaliti noben drug športni klub. a je to povsem neznano večini Kranjčanov. To pa ni edina stvar, na katero je naš aeroklub lahko ponosen. V minuli sezoni so se tudi modelarji kar dobro plasirali. Na letnem tekmovanju, ki traji vse leto in ki je pravzaprav barometer aktivnosti klubov, je naš AK zasedel 3. ma?!o. za Sarajevom m Zagrebom. Med pesamezn;mi modelarji pa sta Silvo Seražim in Bruno Srular zasedla v skupnem plasmaju 5. in 9. mesto. V kategoriji A-2 jadralnih .modelov pa je I. "mesto osvojil Srečko Fijavž. Tudi jadralci niso sedeli križem rok. Osvojili so lepo število pogojev za srebrno in zlato »C« značko pilota-jadral ca. medtem ko so motorni piloti naleteli lepo število ur, dva člana pa sta napravila tečaj slepega letenja. oauaioj \L Izkušnje in praksa kolektivov v novem ekonomskem sistemu agrada za zdravje Iz navadnega sestanka ekonomske enote Ob enih popoldne so se zbrali delavci na svejj sestanek. Posedli so na zaboje, na pol izdelane gumijeve črne podplate, na termov-ke... Začel se je sestanek ekonomske enote. To so bili delavc: in delavke iz stiekarne v starih obratih »Save« v Kranju. KO SE JE ZATAKNILA... Se preden se je začel sestanek, je nekaj delavcev pripovedovalo, kako živahni so včasih člani te ekonomske enote. Najbolj »vročo« pa je menda bilo na predzadnjem sestanku. Takrat je šlo kratko in malo za prejemke, za denar. V prodaji se je nekaj »zataknilo«, kot so na kratko pravili po oddelku. Res je bilo, da nekateri izdelki niso šli izpod rok, da se je skladišče pomilo in da seka-teri stroji niso imeli zagotovljenega obratovanja. In te stvari so delavci opažali že nekaj časa. Vse to pa se je -pokazalo/tudi na prejemkih. In vzbudilo je nen.1**. Ko je bil sestanek ekonomske enote, so delavci zahtevah zelo podrobna pojasnila o vzrokih takega zastoja v prodaji, zahtevali so odgpvor, zakaj se je »zataknilo«, kaj dela prodajni oddelek, kakšne so perspektive pri proizvodnji določenih izdelkov itd. No, to jo bilo potem kmalu urejeno. Danes takih zastojev ne čutijo več in vse 6e je znova pomirilo. POJASNILO K ČLANKU »BREZOBZIRNOST NA ZATOŽNI KLOPI« V zvezi s člankom »Brezob7:r-nest na zatožni klopi«, ki je ijSel v Glasu 11. novembra lan;, priOb-čujemo pojasnilo, ki zadeva gostilničarja Franca Baniča iz Zbil j pri Medvodah. Pe-^?!nik Kastelie iz Prebačevc-ga je novembri lani p^JfTttđJl gostilničarju F. Brmiču klobase, ki jih je naredil sam. Banič je ponudbo odklonil, pač pa je Kastelie sto klobi^s vsilil ob Eanicevi odsotnosti njegovemu sinu. Preden pa je Banič Kastelicu klobase vrnil, jih je sanitarna inšpekcija zaplenila. Ugotovljeno je bilo, da so higiensko oporečne; razen tega pa 60 kasneje tudi ugotovili, da teh klobas gostilničar Banič NI PRODAJAL. BREZ UGOVOROV »Pravilnik o delitvi čistega in osebnega dohodka, decentralizacija samoupravljanja ...« Dnevni red je bil tudi tokrat bogat. Vsaka stvar bi bila vredna dolge in široke razprave. Toda -stvar me je močno presenetila. Vse je šlo skorajda brez ugovorov. Nekdo je delavcem pojasnil nekatere glavne stvari iz pravilnika. Morda je bilo to pojasnilo celo preskopo, preskromno, tako da ni nikogar niti ogrelo. Samo ena stvar je vzbudila pozornost — nagrada za zdravje. Med drugim v pravilniku predvidevajo tudi nagrade (od 2 do 4 tisočake na leto) za tiste delavce, ki ne bodo imeli nobene nesreče. »Ali je to mišljeno za vsa delovna mesta?« je vprašal nekdo. »Ne!« je pojasnil drugi. Samo na tistih delovnih mestih, kjer je priznana nevarnost, možnost nesreče. Doslej so dajali take nagrade samo šoferjem, ki so vse leto vozili brez najmanjše nezgode. Zdaj pa bodo to razširili tudi na ostale delavce. Podjetje orto-ma kolektiv mora veliko plačevati zaradi nesreč. Te nagrade naj bi povečale pozornost za pravilno uporabo zaščitnih sredstev, naj bi zmanjševale število nesreč... Prisotni so kima je» pritrjevali taki razlagi; Ob tem pa ge je v glavnem tudi začela in končala razprava o delitvi osebnih dohodkov. Seveda so o tem že večkrat prej govorili. V resnici pa izgleda vse to le suha in neotipljiva teorija, dokler ne pride stvar do posameznika, do delovnih mest. dokler se ne spremeni v točke in končno v dinarje. Zato bo ob tem orav gotovo še marsikdaj »vroče«, kot je že bilo. KAJ. NAJ DELA ZBOR DELAVCEV Dosedanja ekonomska enota je obsegala tri oddelke: stiskamo, eevarno m premazovnlnico; skupno je okrog 2"0 delavcev in delavk. Zdnj bodo v stiskami volili SVOJ delavski svet. v nekaterih enotah, k-ier je mani kot 60 delavcev, pa bedo vsi kot zbor delavcev kolektivno upravljali. Izvolili bodo tudi predsedstvo takega zbora. -In kaj bo delal tak zbor?« Vprašanje je bilo splošno in splošen je bil tudi odgovor: delal bo vse, delal bo tisto, kar delajo izvoljeni delavski sveti v drugih, večjih ekonomskih enotah. Konkretno bo še pravilnik o poslovanju točneje določil te stvari. Sledilo je še nekaj obrobnih vprašanj, nekaj kratkih odgovorov in mimo mize »delovnega predsedstva« so začeli smukali prvi »ubežniki«. Kazali so na uro. omenjali avtobuse in vlake ter hiteli po stopnicah navzdol. K. Makuc V KRANJU Poročili so se: Edvin Ribič strani tehnik in Marinka Hafner tkalka; Viktor Lena-i šofer in Olga Keršič de'avk--: Jožef Pavlfn rrrizar in Terer.ija Ffeko delavka: Marjan Bajželj tehničar in Cee;-lija Rakovec telefonski meharvk; Anton Sifrer ključavničar in Marija Hafner kmečka delavka: Peter Košir traktorist in Marta Mlač-nik uslužbenka; Jan°z Liksr uslužbenec in Terezija Zgonc kuharica R<*We so: Frančiška Vižin — dečka, Marija Bradeško - deklioe, Milena Zumer — deklico, Jožefa Bida - dečka. Albina Tužar - deklico, Ivana Draksle- - deklico. Vida Cermolj — deklico. Ivana ! Zorman — deklico, Ljudmila Bre-lih — deklico. Terezija Meglic -dečka, Antonija Fržen — deklico. Majda Gros — dečka. Alojz'?a B»-rredačič — dečka. M-rrija Benedik - dekbeo, Frančiška Skrbiš — dečka, LjudmUa ZaVrl — deklico, Marija Bohin" — deklico. Ivana Erbežnik — deklico, Zofi.'a Bukov-nik — deklico. Ana Panič — dečka, Antonija Blaznik — deklico, Mila Tivold — deklico. Ljudmila Koler - dečk-".. Pavla Lemrt -dečka Umrl je: Jože Goričanec star 22 let Novo noso?je na Zlatem polju so v teh dneh začeli opremljati z ulično razsvetljavo. Ce bo vreme ugodno, bodo žlvosrebrna gvetlob-na telesn kmafa začela preganjali temo iz okolice tamkajšnjih stanovanjskih blokov. 14 miMJoziOT Z območja radovljiške občine prejema sedaj š*ipendijo 160 dijakov srednjih šol in slušateljev Psremiera „Včeraj popoldne" v Lescah Kot ostale sekcije DPD Svoboda napolnilo dvorano. Ob tej prilik: za Doslej največje ir naročnike Glasa Dva mopeda, televizijski sprejemnik, dva radijska sprejemnika in drugi bogati dobitki Dobitki so lahko vaši, če boste pravočasno poravnali vsaj polletno naročnino za Glas (650 dinariev). Seveda pa bodo tudi tokrat imeli več možnosti tisti, ki bedo plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dlje naročniki, in sicer: _ kdor plaf-a za pol leta, bo imel en glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel i glasove, — kdor je naročen že več kot 10 let, pa bo imel 5 glasov. NAROČNIKI »GLASA« SO NEZGODNO ZAVAROVANI! V letu 1961 je Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročnikom nad pol milijona dinarjev zavarovalnine. POSEBNE NAGRADE ZBIRALCEM NOVIH NAROČNIKOV! Za vsakega novopridobljenega naročnika 100 dinarjev, za vsakih deset naročnikov pa en glas pri tradicionalnem nagradnem žrebanju, ki bo marca letos. v Lescah je tudi dramska sekcija tega društva postala zadnje čase zelo razgibana. Medtem ko ena skupina režiserja JusMna pripravlja spevoigro D. Bučarja »Na Trški gori«, jo druga skupina prijetno presenetila Leščane z delom sodobne tematike »Včeraj popoldne« v režiji Draga Repeta. Glede i na težke pogoje, v katerih je delo naštudirano in uprizorjeno, se mi zdi potrebno o tem spregovoriti nekaj besed in dati tej požrtvovalni skupini vse priznanje in pohvalo. Ker nisem kritik, se ne mislim, zadrževati na posameznih likih, toda premiera je brez dvoma pokazala, da se v Lescah že vedno lahko najde dovolj dobrih igralcev, ki so soosobni pripraviti tudi težja dela, ki pa so zelo zaželjena in potrebna ter tudi vzgojna. Taka je tudi , igra »Včeraj popoldne«, pri kateri so občinstvo razen starejših izkušenih igralcev prijetno presenetili tudi mlajći, ođ katerih so nekateri prvič stopili na oder. Občinstvo je do zadnjega kotička Kako pa bo fare*ft£? Kot vedno bi tudi letos -radi obiskali kakšno predavanje. Baz-■■i'-iselili smo se n&povedaoetfa predavanja MSrka KambiČa »Odkril sem Švico«,' ki naj*bi bilo v sredo, 24. januarja. Vendar je bilo predavanje prav v zadnjem času odpovedano, kar smo z razumevanjem sprejeli. Cez nekaj dni je v vsako hjšo priromalo vabilo za isto predavanje, ki naj bi bilo v sredo, 30. januarja. Ob napovedani uri.je bila dvorana nabito polna. Vsi obiskovalci so imeli tudi kupljene vstopnice. Približno deset minut po uri, ko naj bi bilo predavanje, pa je prišlo obvestilo, da je ponovno odloženo. Take stvari se v prihodnje res ne bi smele več dogajaiti. Prepričan pa sem tudi, da bo marsikdo ob ponovnem vabilu rajši obsedel doma, kot da bi se dal še enkrat speljati na led.. Saj niti ni pomembno, če se je to zgodilo prav v Kamni gorici, na vsak način pa bi prebivalci Kamne gorice, tako kot prebivalci kjerkoli drugje, ob taki priložnosti zaslužili pravočasno primemo pojasnilo in opravičilo. Janez Cemgle sem se spomnil razprave na večjem plenarnem sestanku v Radovljici, kjer so nekateri zastopali mnenje, da je dramska umetnost nepotrebna v današnjem času filma in televizije. Veliko zanimanje občinstva in dejstvo, da je zmanjkalo vstopnic, take trditve naj-zgovorneje zavračata. Brez dvoma sta pri tem odločilnega pomena izbira programa in kvalitetna izvedba. Tovariš Repe je imel pri tem srečno roko in je zato tudi uspel. Kot sem že omenil, je to delo s sodobno tematiko in obravnava probleme današnje prezaposlene družine in lov za denarjem, tako da je marsikdo na odru videl samega sebe.. . Celotno dogajanje je bilo posebno prepričevalno, dinamično; ocena in osvetlitev — nekaj posebnega, novega sta dali prireditvi intimen ton. kar je na glodalce napravilo prijeten in nepozaben vtis. Zato želimo dramski sekciji Se veliko uspeha pri nadaljnjem delu in pri gostovanjih v sosednjih krajih. - F. Z. višjih in visokih šol. Gospodarske organizacije in ustanove imajo skupaj 84 štipendistov in izdajo za štipendije 723 tisoč dinarjev na mesec. Stipendisti Občinskega ljudskega odbora Radovljica prejemajo mcG?čno skupaj 426 tisoč dinarjev. Celotni znesek vs?h štipendij znese le nekaj manj kot 14 milijonov dinarjev. Stipendije, ki jih daje ObLO. se gibljejo v mejah med 3 in 8 tiso? dinarjev in je tako povpre.na štipendija 5 tisoč 700 dinarjev (republiško povprečje štipendij je 5 tisoč 800 dinarjev). Vendar mislijo že v bližnji prihodnosti štipendije nekoliko dvigniti tako. da bo znašalo povprečje preko 6 tisoč dinarjev. Pretekli petek so občin- RSDOVTjJlSKft ski organi sklicali sestanek vseh svojih štipendistov, na katerem so se pogovorili o najrazličnri š ih problemih ObLO in tudi predlagali, da vsi štipendisti še enkrat pismeno obrazložijo svoje matef:-alno stanje, da bi tako omogočili komisiji za štiipendije kar najbolj realno povišanje posameznih štipendij. Precej težav ima ta komisija zaradi tega, ker ima ObLO Radovljica sedaj kar štiri vrste štipendistov: od bivših občin Radovljica, Bohinj in Bled in še štipendiste, ki jih je prevzel od Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Občinski ljudski odbor ima največ štipendistov na učiteljišču (39). Po številu 6ledijo štipendisti na filozofski fakulteti, kjer jih je 6, na medicinski fakulteti 2, na arhitekturi 2. Med drugimi šolami, ki jih obiskujejo radovljiški šti-pend'sti naj omenimo še stomatološko fakulteto, srednjo zoboteh-niško šolo, viojO komercialno šolo, gostinsko šelo, šolo za sanitarne tehnike itd. Gospodarske organizacije in ustanove imajo svoje štipendiste na ustreznih srednjih tehnivkih in visokih šolah. Tam se gibljejo štipendije med 8 in 13 tisoč dinarjev, tako da je povprečna Stipendija 8 tisoč 800 dinarjev. Največ štipendistov ima Tovarna verig Lesce (18). sledi ji Kemična tovarna Podnart, ki ima 13 štipendistov. GG Bled z enajstimi šLipen-dist:. TIO Lesce z dteetirni. Sukno Zapute z devetim5, LIP Bled z osmimi štipendisti itd. Na rprois štipendij za letošnje šosko leto je bilo dovolj odziva. N<»:zkor;<'>cene so ostale le štipendije za Višjo poda?oikr> šolo, zi katero se ni javi' niti en kandidat.. N« Kuj ah pri Kranju — takoj za Novim domom — kacija je namenjena Šolskemu centru za blagovni v trgovini. V spodnjem delu enonadstropnega pošlo Pri gradnji sodeluje več investitorjev: Trgovinska z 37% sredstev, vseh pet občin v okraju pa s 43 %• Po dinarjev, od tega šola 49 milijonov, trgovina pa prek namenu 1. decembra 1962, šola pa 1. junija prihodn večjih nevšečnosti. Izvajalec del je SGJP Projekt so v preteklih dneh začeli z izkopom zemlje. Lt>- promet, kjer se bodo izobraževali delavci zaposleni pja bo dobila svoje prostore tudi sodobna trgovina, bornica za okraj Kranj bo udeležena pri gradnji s predračunih bo gradnja veljala okrog 80 milijonov o 30 milijonov dinarjev. — Trgovina bo i- "ena Je leto. Nadejajo se, da bo gradnja potek. . ivz iz Kranja, Začele so se konference krajevnih odborov SZDL Razgibanost med člani SZDL JESENICE, 9. FEBRUARJA -Kot smo že poročali so se preteklo sredo, 7. februarja, začele v jeseniški občini konference kra- JESENIŠKI OVINAR Ki JESENICE — Z gradnjo zdravstvenega doma na Jesenicah so pričeli že letni poleti. Doslej so z gradnjo prišli do temeljev. Sedaj pa kot kaže se je gradnja začasno ustavila, ker ni na razpolago dovolj sredstev. O zdravstvenih problemih v jeseniški komuni in o nadaljevanju gradnje bodo govoriti na plenumu ObO SZDL Jesenice, ki bo v četrtek, 15. februarja. jevnih odborov Socialistične zveze. Prva konferenca je bila na terenu Podmežaklja na Jesenicah, ki se jo je udeležil tudi podpredsednik ObLO Jesenice Franc Gašpe-rin. Referat o delu krajevnega odbora SZDL terena Podmežaklja je prebral predsednik Anton Mrak. Nanizal je vrsto uspehov, ki jih je dosegel omenjeni krajevni odbor. Zlasti so se člani Socialistične zveze izkazali pri raznih prostovoljnih delovnih akcijah, kot so gradnja dveh otroških igrišč, USTANOVILI SO KLUB KULTURNIH DELAVCEV Jesenice, 9. februarja (U.) — Na večer pred Prešernovim dnem, potem ko je bila končana zelo skrbno pripravljena proslava, so ustanovili na Jesenicah Klub kulturnih in prosvetnih delavcev. — Izvolili so petčlanski odbor kluba, ki bo izdelal program po smernicah — nakazanih na ustanovnem sestanku. Klubski večeri bodo ob četrtkih v čitalnici Delavskega doma. Pričakovati je, da bodo prvi klubski večeri dobro pripravljeni. Prispevek na temo: 99:1 Med pripravljenim gradivom za zadnjo sejo zbora proizvajalcev na Jesenicah, na kateri so govorili- o pravilnikih o delitvi CD v trgovskih, gostinskih in komunalnih podjetjih, sem opazil tudi naslednje podatke, ki jih bom posredoval v nekoliko skrajšani obliki: »Podjetje ugotavlja dohodek in čisti dohodek za podjetje kot celoto. Pravilnik o delitvi čistega dohodka predpisuje razmerja za delitev čistega dohodka, in sicer 99 odstotkov za osebne dohodke in 1 odstotek za sklade. V najboljšem primeru predstavlja pravilnik • delitvi čistega dohodka razmerje 96 odstotkov za osebne dohodke in 4 odstotke za sklade pri nad 128 odstotkov doseženem družbenem načrta. Ti seveda precej suhoparni podatki povedo, da so odraz slabe- Nezdrave razmere zmanjšujejo kvaliteto dela med prosvetnimi delavci TRŽIĆ, 9. februarja — V torek popoldne je bfl v sejni dvorani ObLO Tržič pienum ObK ZK, ki pa je bil zaključen šele sinoči. Razprava je bila namreč tako živahna, ker je bilo govora o šolstvu, da so jo morali nadaljevati. Za četrtek je bil že tako afi tako sklican posvet aktiva komunistov prosvetnih delavcev in člani plenuma ObK ZK Tržič so se strinjali, da tudi oni prisostvujejo temu posvetu, da bi se s problemi šolstva čimbolje seznanili. Tokratni plenum je v glavnem >bravnaval naloge in metode dela članov ZK glede na tretji plenum. Razumljivo je, da je pri tem osnovna misel, kako pomagati osnovnim organizacijam ZK pri njihovem delu, zlasti še, ker ee sedaj pripravljajo na letne konference. Razprava je pokazala, da je potrebno v prihodnje bolj skrbeti za usposabljanje članov ZK, ki so v sekretariatih osnovnih organizacij, ker je le potem lahko zagotovljeno dobro delo. Doslej se je večkrat dogajalo, da so bili v sekretariatih večkrat ljudje, ki T R ?2<« KI VEST NIK so svojo nalogo opravljali nadvse pomanjkljivo. V tem primeru je seveda krivda na vseh članih ZK določene organizacije, ker v sekretariat niso izbrali res najbolj sposobnih komunistov, temveč so se oprijeli »-linije najmanjšega odpora« in izbrali tiste, ki se svoje odgovornosti niso dovolj zavedali. Pomemben zaključek v razpravi je bil tudi ta, da se morajo člani sekretariatov v prihodneje temeljiteje pripraviti za sestanke.. In če je potrebno, naj bi se o določenih problemih predhodno posvetovali tudi s stanovanjskimi skupnostmi, mladino. SZDL ali drugimi družbeno-političnimi organizacijami. V razpravi so precej obširno analizirali tudi sodelovanje članov ZK pri sprejemanju novih pravinlikov o delitvi CD in OD in potek sprejemanja teh pravilnikov nasploh. Člani plenuma so ugotovili, da je bil vsak način sprejemanja omenjenih pravilnikov boljši od tistega, kjer 60 zadevo prepustili stihiji. V teh pri- merih ne gre samo za možnost slabih pravilnikov, temveč bolj za ugotovitev, da v tistem delovnem kolektivu niso zdrave notranje razmere. Pomemben sklep, ki so ga člani plenuma sprejeli že v torek in ga bodo predlagali v obravnavo svetu za šolstvo oziroma občinskemu ljudskemu odboru je, da naj bi v prihodnje uvedli nekakšen rotacijski sistem pri izbiri upraviteljev po šolah. Sedanja praksa namreč kaže, da ima družba lahko veliko škodo, če je nekdo izbran za upravitelja in na tem delovnem mestu počaka upokojitev, ne glede na to, ali opravlja svoje posle tako, kot to družba narekuje ali ne. Medtem ko je bila razprava o šolstvu nadvse živahna že v torek, je bila včeraj prav gotovo še živahnejša. Za uvod v včerajšnjo razpravo je predsednik UO sklada za šolstvo pri ObLO Tržič tovariš Sparovec obrazložil predlog predračuna za leto 1962. Ker ta predlog predvideva skoraj 50-odstotno povišanje sredstev v primerjavi z lanskim letom, je razumljivo, da družba prosvetnih delavcev pričakuje' letos precej več; kot je pričakovala doslej. — Glede tega pa kaže, da so na nekaterih šolah v tržiški občini tako nezdrave razmere, da je bistveno izboljšanje težko pričakovati že v najkrajšem času. Neka učiteljica je na primer povedala, da se boji upravitelja (na osemletki Heroja Bračiča) in da so o vseh pomanjkljivostih tudi ostali tiho, ker imajo še vedno občutek, da' odloča o vsem samo on — tudi o višini osebnih dohodkov . Razprava je nadalje pokazala, da • za slabe polletne uspehe ni kriva toliko reformirana šola kot kvaliteta pouka, ki je večkrat zelo slaba. Kvaliteta pa verjetno največ trpi zaradi nezdravih odnosov med upravitelji vseh treh osemletk, zaradi česar tudi ni prepotrebnih izmenjav izkušenj, posvetov in podobnega. Kvaliteta pouka pa razumljivo trpi tudi zaradi tega, ker na primer upravitelj na šoli »Heroja Bračiča« v nekaterih primerih v treh letih še ni pregledal dnevnikov ali pa samo po enkrat obiskal določenega prosvetnega delavca pri pouku. — Upravitelji bi rnorali biti pedagoški svetovalci in idejno-politični voditelji posameznih šol. Tega v Tržiču ni, čeprav na šolah prav to gotovo najbolj pogrešajo. In če je potlej med 67 učenci osmega razreda na eni šoli kar 30 učencev s slabimi ocenami, se res ni čuditi. Prav' te ugotovitve pa še toliko bolj' narekujejo potrebo po rotacijskem sistemu izbiranja upraviteljev na šolah. ij^T ga gospodarjenja v podjetju ali pa so jih pripravili ljudje, ki se kaj slabo razumejo na gospodarstvo. 1 odstotek čistega dohodka za sklade je gotovo premalo sredstev za nadaljnji razvoj podjetja. Obrtno podjetje Brivnica in če-salnica na Jesenicah je bila sedaj že dvakrat predmet razprave na sejah zbora proizvajalcev ObLO Jesenice. Jeseniški zbor proizvajalcev je že na predzadnji seji sklenil, da bo to podjetje pregledala občanska inšpekcija in ugotovila, kakšno je dejanske stanje v njem. Ko bo inšpekcija zbrala vse podatke, bodo to podjetje posebej obravnavali na eni izmed prihodnjih sej zbora proizvajalcev. - M. Zivkovič popravilo Ceste 1. maja itd. V okviru praznovanj 20. obletnice ljudske revolucije so na terenu Podmežaklja pripravili vrsto praznovanj in drugih prireditev. Vse to delo pa je bilo kronano z lepo nagrado, in sicer osvojitvijo prvega mesta v enoletnem tekmovanju med krajevnimi odbori SZDL v jeseniški občini. V razpravi so domačini največ govorili o gospodarskih problemih, prebrano pa je bilo tudi kratko poročilo o delu stanovanjske skupnosti. Prišli so do zaključka, da bi morali posamezne probleme hitreje reševati, kot so jih doslej. Pogovorili so se tudi o popravilu zastarelih stanovanjskih poslopij, o delu sekcij, izobraževanju, o problemih žena. Pomemben je tudi sklep, da bodo tudi na tem področju ustanovili mladinsko organizacijo in tako še bolj zainteresirali mlade ljudi za družbenopolitično delo. Nasploh je konferenca uspela. Jutri zvečer bo naslednja konferenca in to v Planini pod Golico, v nedeljo pa na Koroški Beli. — M. 2ivkovič Gradnja žičnice na vrh Preteklo sredo, 7. februarja, je bilo na Jesenicah posvetovanje o gradnji nekaterih športnih objektov v jeseniški občini. Na posvetovanju so bili zastopniki investitorja občinske športne zveze Jesenice, gradbenega podjetja »Sava-« in občinskega mladinskega komiteja (ta bo preskrbel in pripravil vse potrebno za mladinske delovne brigade, M bodo gradile športne objekte). Vse objekte bodo gradili v treh etapah, in sicer je v prvi etapi na vrsti pomožno nogometno igrišče, ki bo služilo hkrati tudi za rekreacijo ostalih Jeseničanov. Vzporedno z gradnjo nogometnega igrišča bodo v prvi etapi popravili tudi sedanje nogometno igrišče in ostale športne objekte pod Mežakljo. V drugi etapi gradenj je na vrsti prepotrebna žičnica na Crni vrh nad Planino pod Golico. Z novo žičnico v tem predelu jeseniške komune bodo nedvomno precej poživili turizem, najbolj pa bodo prišli na račun številni smučarji. Tretja etapa gradenj športnih objektov bo družinska smučarska proga na pobočjih Vitranea v Kranjski gori. Na tej progi bodo lahko smučali taki smučarji, ki na ostale proge na Vitrancu ne • upajo, ker so prezahtevne. Brigade bodo delale v šolskih poletnih počitnicah. Vsak mesec se bo zvrstilo okoli 300 brigadirjev in bri-gadirk. Za sedaj se potegujejo, da bi gradili športne objekte v jeseniški občani mladinci in mladinke iz Raven. Povemo naj še to, da so idejni načrti za omenjene objekte že izdelani. — M. 2. Cesto gradijo in elektriko bi radi Potok — Prebivalci vasi Potok pod Blegašem so si zaželeli, da bi dobili cesto, ki bi jih povezovala s Selško dolino. To željo so imeli že več let, lani pa so se odločili in popri jeli. Stroški za gradnjo ceste na dolžini treh kilometrov bodo L OŠ KI DELAVEC po sedanjih predvidevanjih znašali več milijonov dinarjev. Pretežni del sredstev bodo prispevali vaščani sami, saj so se odločili, da bodo v ta namen prispevali 50 odstotkov letnega lesnega prirastka. Tako so zbrali približno 140 kubičnih metrov lesa. Nekaj denarnih sredstev bodo dobili tudi od družbe, V6aj tako upajo. Cesto bodo dogradili v prihodnjih letih. V Potoku imajo tudi lastno električno napeljavo, vendar se bodo 7 21 cest v gradnji V preteklem letu je gradnja ozdnih in vaških poti zavzela tako v Selški kakor tudi v Poljanski dolini velik obseg. Največ cest in sicer 12 gradijo na področju gozdarsko-kmetijske zadruge na Cešnjici v Selški dolini. Razen tega imajo na tem območju v gradnji tudi več manjših objektov — vlak. Prav tako gradijo tudi na področju Kmetijske zadruge v Skofji Loki štiri ceste in na področju kmetijsko-gozdarske zadruge v Gorenji vasi pet cest in dve vlaki. Tako obsežen krog gradenj je povzročil številne finančne, organizacijske in tudi tehnične probleme. Vzroke, da so pričeli s tako množičnimi gradnjami gozdnih in vaških cest, je treba iskati predvsem v težnjah prebivalcev hribovskih vasi. Ti 6i namreč želijo s tem izboljšati komunikacijske zveze. Nekatere izmed teh gradenj niso ekonomsko utemeljene in so Izključno le rezultat komunalnih potreb. Zainteresirani prebivalci so za gradnjo cest prispevali tudi lastna sredstva, in sicer tako, da so iz svojih rednih posekov zbrali precejšnjo količino lesa in ga odstopili gradbenim odborom. Ti so nato z iztržkom pričeli z gradnjami cest. Razen prispevkov prebivalcev pa so v gradnje vložili tudi precej Reorganizacija je bila upravičena Večletne pomanjkljivosti bodo odpravljene v glavnem že letos V zadnji številki smo že objavili razgovor z direktorjem gostinskega podjetja »Zelenica«, danes pa objavljamo razgovor še z direktorjem Gostinskega podjetja Tržič Mihaelom Karom. Na vprašanje, kakšne načrte ima to podjetje za prihodnje, nam je tovariš Karo povedal: t »Te dni že urejamo nove kavarniške prostore v doslej neizkoriščenem prostoru — salonu na Pošti. Kavarna bo imela približno 80 sedežev, ob sobotah in nedeljah pa bo v njej tudi glasba. Po mojem mnenju so Tržičani taksen lokal doslej močno pogrešali. Po dogOVOTU z izvajalci del, bi motala biti otvoritev kavarne že 10. marca. Nato se bomo lotili ureditve •/;:,.t.klenega vrta. Pri tem pa šmarno seveda težave zaradi sredstev. Potrebnih bi bilo 10 milijonov dinarjev, ki pa jih sami ne moremo zagotoviti. Torej je vse odvisno od odobritve kreditov. — Bržko bi imeli sredstva, pa bi tudi ta prostor lahko še letos uredili. Nadalje se bomo lotili ureditve tujskih sob. Glede tega imamo sicer problem, ker so nekateri prostori še vedno zasedeni s strankami, ki z gostinstvom nimajo nikakršne zveze. Medtem ko za go-stinke kadre že urejamo sobe na podstrešju, bi bilo za omenjene stranke potrebno v najkrajšem času zagotoviti nova stanovanja. Se letos pa bomo preuredili tudi sedanjo točilnico. V njej nameravamo urediti poseben prostor z določenimi specialitetami (pečenjem na žaru). Kazen tega emo že v dogovoru za ureditev novega gostišča ob novi cesti čez Ljubelj, ki naj bi bilo v neposredni bližini letnega kopališča. Tam je predvidena tu- di bencinska črpalka. Po dosedanjih razgovorih naj bi uredili takšen objekt, ki je ob avtomobilski novi cesti Ljubljana—Zagreb v Brežicah, Ker gre torej za precej veliko novogradnjo, bomo morali zaprositi za zvezni kredit in od tega so odvisna vsi naši načrti.« Čeprav je bilo ob reorganizaciji precej takšnih ali drugačnih govoric, se je vendar že po dobrem mesecu obstoja dveh gostin-f.kih podjetij pokazala upravičenost reorganizacije. Ne samo so-lidnejše usluge, tudi vsesplošna zpinteresiranost za nadaljnji razvoj je posledica reorganizacije. In vse kaže, da bo v kratkem lahko opravljeno na področju gostinstva v tržiški oblini tisto delo, za katerega bi bilo pri prejšnji ureditvi potrebnih precej let. Konkurenca je torej že v tem kratkem času" dala prve zadovoljive rezultate. — B. F. ' družbenih sredstev iz investicijskega dela gozdnega sklada, iz občinskega proračuna in iz sklada za vzdrževanje gozdnih poti ter delno tudi iz sredstev gozdov splošnega ljudskega premoženja. Pri teh gozdno-komunikacijskih delih so odigrale pomembno nalogo prav združene kmetijske zadruge. Te so nudile gradbenim odborom in krajevnim odborom nasvete in strokovne kadre. Pogosto so morale zadruge priskočiti na pomoč tudi s krediti, ker prebivalci niso mogli takoj spraviti prispevani les do prevoznih poti in tako niso mogli dobiti denarja. S svojim kreditnim posegom pa so zadruge omogočile nadaljevanje gradenj. Za gradnjo gozdno-komunikacijskih poti je bilo v preteklem letu porabljenih v škofjeloški občini nad 22 milijonov dinarjev družbenih sredstev, od katerih odpade 4,5 milijona dinarjev na področje KZ Skofja Loka, 1,1 milijona dinarjev na področje KGZ Gorenja vas in nad 16,4 milijona dinarjev na področje GKZ Cešnjica. Državljani pa so na področju KZ Skofja Loka prispevali 6,3 milijona dinarjev, na področju KGZ Gorenja vas 3,5 milijona dinarjev, in na področju GKZ Cešnjica 31,1 milijona dinarjev; skupno torej 40.0 milijona dinarjev. Pri tem pa moramo upoštevati še to, da je upravni organ dovolil gradbenim odborom razrez hlodovine in je tako tudi v tej postavki prispevek družbe v znesku 13 milijonov dinarjev. Ceste, ki so bile v gradnji lani, še niso dokončane. Prav tako pa so finančna sredstva v glavnem že izčrpana. Zato bi bilo te gradnje potrebno podpreti z družbenimi sredstvi in to predvsem tiste, kjer so izkopi že narejeni. Vsako zavlačevanje bi namreč povzročalo še večje 6troške. Pač pa je treba odločno prenehati v novimi gradnjami vse dotlej, dokler ne bodo dokončani že začeti objekti. — P. v prihodnje priključili na splošno električno omrežje. Letos so v ta namen že postavili drogove, z ostalimi deli pa bodo še nadaljevali. TOKRAT O KMETIJSKIH IN O NEKATERIH FINANČNIH ZADEVAH SKOFJA LOKA, 9. februarja — Za danes dopoldne je napovedana deveta skupna seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev začasnega Občinskega ljudskega odbora Skofja Loka. Na skupni seji bodo predvidoma obravnavali predlog proračuna kranjskega okraja za letošnje leto, svet za kmetijstvo in gozdarstvo pa bo seznanil odbornike s problemi kmetijstva in gozdarstva. Na ločenih sejah bo ljudski odbor obravnaval in sklepal o predlogu odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka, o spremembi odloka o uvedbi občinskega prometnesra davka, o osnutku odloka o občinski dokladi, o predlogu odloka o spremembah odloka o uvedbi občinskih taks ter še nekatere druge finančne zadeve. Reorganizacija gasilske službe Na predlog občimake gasilske line. Svet je tudi sklenil, naj se zveze v Skofji Loki je v začetku leta 1961 svet za občo upravo in notranje zadevo ObLO Skofja Loka sprejel sklep o reorganizaciji gasilske službe. Analize izvršenih akcij prostovoljnega gasilskega društva so pokazale, da je glavni vzrok nepravočasne in nezadovoljive intervencije pri požarih slaba in zastarela gasilska oprema in vozni park. Ker L* nabava sodobne opreme za vsa PGD terjala prevelika finančna sredstva, so sklenili, da bi z razpoložljivimi sredstvi opremili in usposobili le gasilsko enote v pomembnejših gospodarskih središčih Selške in Poljanske do- ustanovi poklicna gasilska enota v Skofji Loki, ki naj bi za zave-tek štela 7 gasilcev. Ti bi bili opremljeni s sodobno opremo ih ustreznim voznim parkom. Ta enota bi razen preventive in intervencij skrbela tudi za vzgojo gasilskega kadi!« na območju občine. Ustanovni stroški bi znašali predvidoma 14 milijonov dinarjev, ki bi jih krili iz prispevkov gospodarskih organizacij in do'a-cij ljudskega odbora. Poklicni gasilci bodo v okviru možnosti opravljali tudi določeno servisno službo, s čimer bi ustvarili nekaj lastnih dohodkov in tako pre;li na delno samofinar.iiiranjc. - P. Na nekaterih ovinkih je cesta, ki pelje iz Selške doline v Sorlco dokaj ozka. Taki zavoji ovt™& met predvsem večjih avtobusov in kamionov. Da bi se v prihodnje nad tem šoferji ne pritozevu so cestarji te dni pričeli širiti najožja mesta. _i_5 Z razstave v Mestnem muzeju Sonetni venec v g likovni izpovedi V 6redo, T. februarja, — na ve-Iniški akademiji v Pragi, kjer je čer pred obletnico smrti pesnika j leta 1927 diplomiral, dr. Franceta prešerna - je pripre- Razstavljati Je začel že zelo vil Mestni muzej v Kranju to- |zg«kJ- Pozneje pa se je udeležil krat ni m obiskovalcem lepo presenečenje v obliki kulturnega večera. Ob tej priložnosti je bila od- Ob 113. obletnici Prešernove smrti Zakladnica lepote Zanimivo je, kako močno smo ilovenci navezani na svojega Prešerna in s kakšno vnemo že najmlajšim vcepljamo ljubezen do pesnika. 8. februar je za nas dan, ko pretehtavamo svojo kulturno rast in hkrati na najrazličnejše roma užitkih. Ob takem pojmovanju se žal izraža okrnjenost posluha za duhovno vrednoto (v tem primeru poezijo), ki bi nam morala pomagati graditi našo kulturo. Ob intenzivnem vživljanju v Prešernovo poezijo naša duševnost skrajnosti subtinlo in občutljivo — a na videz sila preprosto — izraza Prešeren svojo ljubezensko čustvo n. pr. v Gazeli »... da jo ljubim« in prav tako tudi v pesmih Pod oknom, Strunam, da o nekaterih zadnjih sonetih Sonetnega venca niti ne govorimo. Izredno močno ljubezensko čustvo je izraženo s kot tančica nežno in rahlo metaforiko ali pa je zelo obzirno naravnost izpovedano. Prav tako mehka in rahločutna — le na malce drugačno melodijo ubrana —je njegova izpoved ljubezni do prijateljev (Copa in Smoleta) in človeštva sploh. S kakšno tenkočul-nostjo je zapeta elegija V spomin Andraja Smoleta in s kako gorečim hrepenenjem poje v Zdrav-ljici o sožitju med narodi! Zadnja kitica Zdravljice nas tudi jasno prepričuje, kaj je pomenila Prešernu dobrota, ki je nedvomno ena izmed najpomembnejših sestavin človekove biti. Takole poje: Nazadnje še prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbrat'11, ker dobro v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! PR,E5ErvNO\A »ZD^AVLjlCA« Vsako zbliževanje s Prešernovo poezijo je tudi za nas korak bliže k popolnejšemu notranjemu življenju. - G. K. Ob Žive naj vsi narodi Gorenjska bibliofilska izdaja Prešernove Zdravljice stoletnici Zdravljice (1844 i bilo zanj to veliko doživetje, ko zazveni v sozvočju in ob tem srečanju 6e odpirajo najbolj skrite kamrice srca in zdi se mi, da človek bolje spoznava samega sebe in da ob lepotah genialne poezije ŽIVE NA) VSI NAGODI. KI HDEPENE DOČAKAT DAN. KO. KODER SONCE MODI. PRePlB IZ SVETA BO PREGNAN, KO ROJAK PROST BO VSAK. Ne VRAO. Le SOSED BO MEJAKI Celostranski linorez Janeza VIdica Iz gorenjske bibiiofll8k7"^fe Zdravljice (h kitici 21ve naj vsi narodi) načine javno izražamo svoje spoštovanje do pesnika, ki nam je dal nesmrtno pesem. Verjetno tudi ni mnogo naših družin, ki ne bi imele Prešernovih poezij. In zelo smo tudi občutljivi, če drugi Prešerna ne cenijo dovolj. Z redkimi izjemami, kar se da skrbno pripravljamo proslave in druge prireditve, da bi tako dostojno počastili pesnikov spomin (seveda smo Pri tem včasih preveč enolični in stereotipni). Velikokrat pompozno in patetično proslavljamo, kar je PO svoje morda tudi simpatično, ne bi pa smelo biti začetek in konec našega odnosa do Prešernove pesmi. Bolj cenjena bi morala biti druga pot, ki še ni dovolj prehojena "» to je pot našega intimnega in tihega poglabljanja in vživljanja v poezijo. Človek mora ostajati na samem s Prešernovo pesmijo in vsrkavati njeno lepoto. Takšen intimnejši stik nas osrečuje in bogati in vedno znova nas bo mikalo, da bi še in še segali po verzih, ki nas plemenitijo in osve-ščajo. Ob prebiranju Prešernovih Poezij bomo vedno odkrili kaj novega, kar nam je bilo dotlej skrito, da ne rečem ne-azumljivo. Vsako tako novo odkritje je neprecenljiva vrednota, ki pomaga k naši duhovni rasti. In takih neodkritih mest je še veliko, saj je kon*no umetnost prav zaradi tega tudi tako privlačna. Nekateri so sicer mnenja, da današnji »atomski čas« in^poezija ne »gresta skupaj« in da je treba seči zaradi življenjske naglice raje po zabavnejših stvareh ozi- 1 močneje občuti lastno srečo, ljubezen, bolečino in trpljenje ter ob tem raste. Intimnejši stik s Prešernovo poezijo nam odkrije tudi nekatere najbolj rahločutne in najnežnejše njene sestavine. Morda nam je prav to pri Prešernu najbolj tuje in premalo dojeto, a je zanj kot človeka in pesnika tako značilno, da si brez njih ni mogoče ustvariti celotne pesnikove podobe. Do do 1944) je mimo ostalih izdaj te pesrnd izšla tudi gorenjska bibliofilska izdaja. Publikacija je tako lepo opremljena, da si le težko predstavljamo, kako je bilo možno pod tako težkimi pogoji med NOB narediti kaj takega. Podatki, ki jih srečamo v delu samem, nam povedo: da je Zdravi j ico izdal Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Gorenjsko in da sta jo likovno opremila Janez (akademski slikar Janez Vidic) — celostranske lesoreze — in Viher (arhitekt Marjan Sorli) — vinjete; da je izšla v 1500 izvodih (vsi so bili numerirani) in da jo je natisnila partizanska tiskarna TRILOF (v Davči pod Blegašem) Posamezne kitice Zdravljice so natisnjene na posebnih perga-mentnih listih v rdeči (oziroma črni) barvi, nad tekstom in pod njim pa so vinjete, im sicer v zlati bronzi; vsakemu perga mentnemu listu s kitico sledi list s celostranskim linorezom. Ti so izredno nežni in zelo preprosti, pa se zato dobro ujemajo s prav nič patetično Zdravi j ico. Publikacija sama razodeva, da so se vsi tsiti, ki so pri izdaji sodelovali, dela lotili z izredno ljubeznijo in prizadevnostjo To mi je potrdil tudi nekdanji vodja tiskarne Franc Boštjamčič-Boš. Dejal je, da so delali noč in dan, tako da je bila dokončana zelo hitro (v manj kot štirinajstih dneh — decembra 1944). Bošu (ki je mendi tudi postavil tekst) bo pri tiskarskem delu pomagali Janez Fister-Nace, Lado Kosiček-Miro, Miloš Jocif-Rado, Janez Bokal-Slavko, France Cekin-Samo, Anica Kop*-še-Dariinka in drugi. Zdravljico so tiskali s posebno pozornostjo in v tiskarnici je bilo čutiti prav po-setmo slovesno vzdušje. Menda nobene stvari niso delali z večjim zanosom im ljubeznijo kot prav Prešernovo Zdravljico. Namenjena je bila kot priznanje im darilo tistim, ki so se izkazali v boju za osvoboditev domovine. — Tudi slikar Janez Vidic pravi, da je je videl pred seboj Zdravljico končamo (Kronika III.). Seveda ni prav nič čudno, če so naši tiskar-ji-partizani doživeli v tistih težkih dneh prav ob Zdravi j iei toliko lepega, saj je bila njena vsebina kažipot im napoved lepših dni, ki jih je svojemu ljudstvu želel že pred sto loti pevec-vidoc. — G. K. prta razstava akademskega slikarja Miha Maleša pod naslovom France Prešeren: Sonetni venec. Večeru sta vtisnila posebno privlačnost reeitatorja Maruša Augu-štinova in Bojan Pisk, ki sta poslušalcem doživeto posredovala Prešernov Sonetni venec. Posebno pozornost pa je vzbudi-; 30 barvnih linorezov Sonetnega anca. Likovna ponazoritev Sonetnega venca pravzaprav ni delo novejšega datuma. Delo je slikar zasnoval že dokaj prej, saj je izšla že leta 1937 prva bibliofilska izdaja Sonetnega venca, vendar takrat v črno - beli tehniki. V zadnjem času pa je slikar celotni opus — 30 linorezov — izpopolnil v barvah. Ker se slikar M. Maleš to pot prvič predstavlja kranjskemu li-kvvnemu občimstvu, ne bo odveč, če spregovorimo besedo, dve o njegovi umetniški poti, ki ga je privedla med najvidnejše današnje likovne ustvarjalce. M. Maleš se je rodil 1903. leta na Jeranovem pri Kamniku. Obiskoval je umetniško akademijo v Zagrebu, nato pe. speci&lko na umet- 1 \('^ ^^^^^^^ - w^ ■ -v. Obdajale so vtrjene jih skale mnogih razstav doma in v ino-zemstu. Zlasti pomembne so njegove udeležbe na razstavah v Pragi (1926), Lvovu in Krakovu (1927), v Filadelfiji (1935), v Rimu (1937), Milanu (1939) na razstavi »XIX. in XX. stoletje jugoslovanskega slikarstva doma in v tujini in na razstavi slovenske grafike v Trstu leta 1949. - Razen tega pa je sodeloval tudi na raznih drugih reprezentativnih jugoslovanskih razstavah v Inozemstvu. Tu bi lahko našteli kar 21 mest, kjer je razstavljal svoja dela. Razen tega pa hranijo njegova dela številne inozemske galerije in privatne zbirke. Maleševa ustvarjalnost je enako pestra v uporabi tehničnih sredstev kot pri izbiri motiva. Ce ga ob srečanju s Sonetnim vencem obravnavamo predvsem kot grafika, tedaj kaže pripisati, da je Maleš razen Jakca najuspešnejši slovenski grafik; po plodovitosti pa se i njim lahko meri samo JaJčac. Kot grafik goji predvsem: lesorez, linorez, jedkanico, suho iglo, gravuro na lesu, litogra-vuro, litografijo. Po 1952. letu pa goji tudi monotipijo — barvno grafiko v tolikšnem obsegu kot nihče pred njim. Vsekakor pa Je pri izbiri grafičnih tehnik presenetljivo rahločuten. Zato so tudi njegove umetniške realizacije polnokrvne stvaritve, ki nas ne zadovoljujejo zgolj s svojo čustveno razgibanostjo, temveč tudi s svojo zunanjo oblikovno, tehnično platjo. In likovna ponazoritev Prešernovega Sonetnega venca? Nobenega dvoma ni, da se je ustvarjalec lotil silno težavne naloge. Težko je namreč najčietejši zven brona — če ga primerjamo z nedosegljivo umetnostjo Prešernove pesnitve — rahločutno ponoviti z linijo, ploskvijo in končno tudi z barvo. Sam ustvarjalec meni, da gre tu le za poizkus likovne ponazoritve, za sozvočje z veličastno pesnikovo poezijo. Najlepši primeri, kjer je slikarju usoelo izoblikovati ralVo-čutno podobo vsebinskega doživetja, toploto in melodičnosf, so linorezi z naslednjimi podnaslovi: Uvodni linorez v biedermajenskp deklico, dalje »Mokrocveteče roi'-ce poezije«, »Kjer poroseno od ljubezni čiste«, »Viharjev jeznih mrzle domačije«, »2elje rodile so prehrepeneče« in »Tak bi i so moj ga bi serca kraljica.« Morda kaže še omeniti, da je Malešev Sonetni venec doživel v Kranju v obliki razstave svoj prvi stik z ljubitelji likovne umetnosti. V zgornjih razstavnih prostorih muzeja pa je bila hkrati odprla razstava del jeseniškTU likovnikov — amaterjev »Dolik«. Dela — predvsem krajine — so bile pred tem razstavljena že na Jesenicah in smo o razstavi že poročali. S. S. Njegovi prsti so potegnili za blago na pol praznega rokava. »Pri tem so pač določene težave« Njegov obraz je bil ves v napetosti, prav tako kot njegovo telo. »Kakšne težave?« sem se zanimal .' . »Vprašajte Jorgensena. Njegov glas je zvenel nasilno. Obrnil sem se. Jorgensenov obraz je bil hlod. Njegova skoro Kot usnje trda koža je obstala negibna maska, toda njegove modre oči so bile stisnjene in bistre. »Zdi se mi, da bo bolje, če mi sami poveste?« je dejal. Dahler je skočil pokonci. »Povejte jim sami!« je zakričal. »Ne. Zakaj bi naj jim sam pripovedoval, da svoje lastne domovine ne 6mem več obiskati?« Potisnil je svoj stol nazaj in za korak stopil bliže k Jorgensenu. Potem se je zopet nenadoma obrnil. Po nekaj razburjenih korakih se je ustavil pri vratih kabjne. Zasukal se je in uperil svoj pogled na nas. »Nikoli vam tega ne bom pripovedoval,« je dejal. Njegove rjave oči so se s svojsko vsiljivostjo obrnile k meni. »Pojdem z vami, gospod Gansert. Čutim, da sem to Famel-lu dolžan.« Pogledal jo Jorgensena. »In jaz sem vajen svoje dolgovo plačati,« je dodal. »Kakšen dolg je to?« sem vprašal. »Rešil mi je življenje,« je odgovoril. »V zmoti ste gospod Dahler,« je mirno dejal Jorgensen. Na Norveškem vam preti nevarnost aretacije.« »In katero od vaših kreatur boste tokrat poslali naj me ovadi? Kako?« je vprašal zasmehljrvo Dahler. »Ali pa bost© svoje umazano delo sami opravili?« Z glavo nagnjen proti Jorgensenu in nekoliko nagnjen na stran me je počasi pomikal skozi prostor. »Ali te vedno nimate dovolj?« »Prosim, sedite vmdar, gospod Dahler,« sem dejal im mu položil roko na ramo. Obrnil se je im za trenutek sem pomislil, da me bo ugrimil v roko, tako strupen izraz je ležal v njegovih potezah. Potem je nenadoma zginila -vsa njegova napetost in sedel je. »Oprostite,« je dejal. Pogledal sem Jorgensena. »Slednjič imamo še vas tukaj, gospod Jorgensen. Prišli ste, kot ste dejali, da bi se pogovorila o možnostih sodelovanja med B. M. & I. in vašo lastno organizacijo.« Nagnil sem se proti njemu. »Kot rečemo, vam ne verjamem. Prišli ste zaradi tega, ker vas Famell prav tako zanima kot nas. Govorili ste s 6irom Clintom o najdiščih niklja in urana. Pri tem ste samo tipali. Prav nič ne veste, kakšne kovine so našli na Norveškem.« Zastal sem in potem z vsem prepričanjem dejal: »Toda jaz vem — in sicer ni to niti nikelj niti uran. In tudi o tem, kje so ta ležišča, nimate prav nobenega pojma. Vaš prihod sem ni bil nič drugega kot čisti bluf.« »Torej veste, kje leži kovina, ki so jo našli, ali ne?« Njegove oči so bile popolnoma brezizrazne. Ni bilo mogoče uganiti, kaj misli. »Ali je bil Famell tisti, ki vam je to rjovedal?« »Da,« sem odgovoril. »Kdaj ste dišali kaj o njem?« »Sporočilo je prišlo po njegovi smrti,* sem odgovoril. »Iskrcal vas bom. če želite,« sem dejal. »Toda pomislite tukaj v tej kajuti, jo po mojem prepričanju vse znanje, ki ga je mogoče zbrati o Farncllu ali vsaj toliko, kolikor znanja potrebujemo in preden boste vi v Združenih dišavah, bom jaz tudi na Norveškem. Molčal sem in opazoval. Potom sem stopil do vrat. »Premislite si,« sem dejal, »če želite, vas izkrcam v Greenwichu. Toda odločite se takoj. V kakšnih petih minutah bomo pluli mimo pristaniškega pomola.« Odprl sem vrata in odšel na krov. Po svetlobi v kajuti J« bilo zunaj zelo temno. Povsod okrog nas so se lesketale luči. Veter mi je hladno bril v obraz. Krov pod mojimi nogami je rahlo drhtel. Udarjanje mimo hitečih valov me jo osrečevalo. BiH smo v polni vožnji. Odšel sem proti krmi, kjer jc kot tiha temna postava sedel ob krmilu Dick in kjer se je na svetlem nebu nad Londonom odražal vitki jambor kot ostro kopje. »Zdaj bom prevzel jaz,« sem dejal. »Pojdi ti dol in razdeli naie goste. Oddali jim kabine, daj jim odeje, rjuhe in vse drugo. kar potrebujejo. Po možnosti jih kakorkoli zaposli. Dick, in gle i, da bosta Jorgensen in Dahler ločena. Pokaži dekletu kuhinjo in ji povej, naj pripravi večerjo. Pazi, da ne bo nihče imel časa za razmišljanje Rad bi, da nihče, najmanj pa Jorgensen, ne pride semkaj in zahteva, naj ga izkrcam. »V redu kapitan,« je odgovoril. »Poskusil bom, kar se bo dalo storiti« . v i »Ah da, in povej jim, na i napišejo, če bi heteli sadati še kakšna sporočila,« sem dodal, ko jc odhajal. »Pojasni jim, da imamo na ladji radijski oddajnik in sprejemnik.« »Lepo,« je dejal in izginil po stopnicah. Oblekel sem plašč in sedel za krmilo. Wilson je bil zaposlen e zapiranjem oknic. Poklical sem ga in priScl jc na krmo. Bil Jc doma iz Cormvalla, ne več popolnoma mlad, vendar spreten mornar, »Dvigni jadro številka ena in malo jadro,« sem mu dejal. »