Peštmna paui.alira»«>. Uredniitvo in upravništvo v Ljubljani, .Narodni dom*. K okopi Mcfriuvklra Ogk —*««o Štev. 9. liotalna 1 J n bi j J s n s. UNIJA Izhaja tedensko. Naročnina i Letno..................Din 48-— polletno...............Din 24*— četrtletno .... Din 12*— Za Inozemstvo je dodati poštnino. LETNIK L Ljuuljana, dne 24. marca 1923. POSAMEZNA ŠTEVILKA 1 DINAR. Izid volitev in deiav* stvo. Delavstvo j« po izidu skupštinskih volitev bolj interosirano kakca* kmet V kmečko gospodarstvo se zakonodajalec in uprava ne moreta vmešavati v znatni meri. Kar se tiče delavskega vprašanja pa je glavna točka socialnih programov, da kličejo državo na pomoč zopet' zlorabo delavne moči od strani delodajalca. — Socialno zakonodavstvo je urejevanje razmerja med poslodaycem in delavcem potom zakona, ki na ta način rzpodriva in dopolnjuje delovno, pogodbo bodisi posamezno bodisi kolektivno. : Delavstvo od okrajev, od oblastne »n druge samouprave ne more toliko pmakovati kakor od državnega zakonodavstva. Zato je delav ec v. večji «ten, da se tako izrabim centralist *n vedno je imel smisel za organioa-Vije, ki so segale preko vse države. izid skupščinskih volitev je poraz »a delavski razred. Čisto delavskih (socialističnih in komunističnih) poslancev je samo dvoje izvoljenih iz j vsa države, demokrati pa so za par ! točk oslabljeni. Vse drago t. j. bivšo dolarvke in zemljoradniške "nuuidate I '.si razdelile reakcijsko stranke: radikali, radićevci in klerikalci. Vse te tri štrafeke so agrarne hi konser-I \ati\iie do skrajnosti. Nič dobrega torej nima pričako-; 'vati delavstvo od nove skupščine. — Moixla je sreča, da bo imela ta skup-ščii>a druge slerbi nego baviti se z socialnim zakonodajstvom. Kajti Če bi se ga lotila, se nam zdi», da bi ž njim precej hitro opravila. Pustila ga bo upajmo v miru, da si bi bilo tenogo potrebe za popravila,- ki jih : jo praksa priporočila. Pač pa bo apr a v a takozvane socialne skrbi pešala. Kdo je zakrivil, da Je delavstvo izločeno iz političnih odločitev? Ne oiothno se, če to krivdo pripisujemo nečuveni demagogiji, ki se je polastila delavstva po vojni. Komunisti ^ bdi v usodni zmoti, da je mogoč državni prevrat in prememba družabnega reda. Vse so igrali na to varte- Socijalisti razkropljeni, potol-C.uu. v stnustiiih medsebojnih prepi-izčrpani. Za konnmisti so prišli ^ar te luni. V Trbovljah vidimo nasto-g. Stefanoviča In g. Dimnika. — tel mezdnih pogajanjih zastopa tr-veljsko delavstvo — Stefanovič. — *dor pozna iz prakse mezdne boje , , ^ kot jaz, kf sem uravnal v ko-dft delavstvu v 1. 1919 in 1920 stojne sporov, ta ve, kaj zavisi od znajta in resnosti zastopnika. Če zastopa, o gre za milijonske številke, delav-nepoučena oseba, ki ji je demagogija šport, je to znak, da je raz-Q«na gibanje v razsulu in da je de-tevsh o izgubilo >busokK. K:^kor vidimo je zdaj velik del delavstva zlezel pod rimsko krivo tetiico. Vsikdar je bil ponos delavstva, da je bilo slobodomiselno. Rde-^ zastava je bila obenem zastava «Joljode m kadar je bila ogrožena po te*tol tekj cerkvi svoboda vesti in pre-^ičanjn, vselej si bil gotov, da delav-J^o zastopsK’o brani pravico. In da-Delavstvo je v taboru nazad-l,JaŠtva. moremo to mimo gledati? — \?lore dalj časa držriti? dislim, da je to Izključeno. Ne onomizem ne pobožnjaštvo ne mo-trajno vezati src delavcev. To kamen mesto kruha v gmot-»jj. ln duševnem oziru, ki jim je Potreben. ♦la ,otrudimo se vsi, ki nam je usoda cs,0vensk'ega delavstva na srou, ^ Popravi korak nazaj, Id je stor- jen 18. marca. L. 1919 in 1920 je šlo preveč na levo, ali pa recimo, celo preko levice, L 1923. preveč na desno. V obeh skrajnostih j1© šlo tako daleč, da je bilo delavstvo šiloma izločeno. Po dveh skrajnostih iščimo zdravo pot, ki bo dala delavstvu pravo veljavo v našem državnem življenju Dr. G. Žerjav. Pregled volilnih izidov. Predmet skoro vseh političnih razgovorov v prestolid tvori položaj, ki je nastal po volitvah. Gotovo je, da je Slovenija tokrat črna, kar je za delavstvo velikanski udarec. V Kranjskem volilnem okrožju je volilo 72.227 volileev. Dobile so Slovenska ljudska stranka 48.497 glasov, Samostojna kmečka stranka (>470 glasov, Demokratska stranka 5981 glasov, Enotna fronta 5708 gla->ov, Radikalna stranka 2126 glasov, Socialistična stranka 1443 ’ glasov, Narodna socialistična 1259 glasov, Dr. Šušteršič 743 glasov. Količnik znaša 6506; izvoljenih je 9 klerikalcev in en samostojnež. Gre o še za mandat dr. Žerjava. Po pravilnem tolmačenju volilnega zakona bi moral biti tudi dr. Žerjavu priznan mandat. Kar se tiče zadnjega bo še sklepal verifikacijski odbor. Iz Štajerskega volilnega okrožja je po dosedanjih poročilih izvoljenih 12 klerikalcev, 2 radičevca in 1 ne-mee.- V Ljubljani je izvoljen demokrat prof. Jožef Reisner. Kakor čujemo, je do sedaj izvoljenih v celi državi 109 radikalcev, 70 radičevcev, 52 demokratov, 21 klerikalcev, 18 spahovcev (muslimanov), 13 turških /jemetoveev, 9 zemljoradnikov, 7 nemcev, 3 bunjevci, 2 socijalisti, 2 črnogorska separatistu, 1 samostojnež, 1 ramun, Trumbič, Drinkovič, in eden od Srbske stranke. Volitve so minulo — toda mirovati ne smemo. Pripravljajmo se za druge volitve, ki niso več daleč. — Zato poživljamo vse tovariše, da se potrudijo z delom za organizacijo, katere edina dolžnost je, da delavstvu pomaga. Državna kriza. Evropska diplomacija je pustila našo državo po mirovnem sklepu v silno težkem položaju. Na nobeni strani nieo bile meje popolnoma določene. Povsod se je bilo treba pogajati z ropaželjnimi sosedi. Pri tej nesreči smo bili prepuščeni še ali naivnosti sirovo nastopiivših politikov ali pa srbskemu radikalskemu uradništvu, ki ni bilo nikdar' na višku svoje naloge temmanj pa v povojnem stanju države. Kljub vsem oviram je demokratskim idealistom uspelo ustvariti naš državni hišni red, ki ga imenujemo ustavo, s katero je stopila naša država v red civiliziranih držav. Tudi državne meje so danes skoro že ugotovljene in stojimo pred zadnjo črto. ki jo naj zarišemo skupno z Italijani. Ne eno ne drugo ni popolno, vendar bi morali biti zadovoljni, da se začne že mirno delovati v državi. Ali nastopili so ljudje, ki so se vrgli nad državo, da jo v njenih temeljih razdro in začno zopet zidati na razvalinah. Na eni strani si je hotel Pašič s svojimi radikali zasigurati vso oblast za svojo porodico v državi na drugi strani so stali Radič in njegovi pomagači ter si želeli prekucije. Pašič je zelo pameten človek, on ve, da sc z denarjem in žandar ji bolje voli kakor s pravico in resnico, kot so to hoteli demokrati, zato je šel ter razpisal valitve in je tudi zmagal nad demokrati. Njegova zmaga je pa privedla državo tudi v državno krjzo. Ako bi dobil več kot polovico poslancev, potem bi» vladal po svoji oziroma po volji radikalcev. Tudi to bi ne bilo najhuje, ker bi se država vsaj ne rušila. Sigurno bi ne bilo to idealno vladanje, ker poznamo .dobro radikalske upravne zmožnosti» ali sedanji zakoni se dajo nadaljevati in izboljševati, ker je osnova že tukaj. . Ali vstal je predsednik takozvane hrvatske republike Radič in šef slovenske avtonomije Korošec in ta dva prinašata sedaj gospodu Pašiču po svoje napisane račune, s katerimi se pa njegov račun ne ujema. Paši-čevo zmagoslavje nad demokrati, ki jih je še zadosti, da tvorijo zelo krepko opozicijo se bo obrnilo v velikega mačka, ki ga bo doživela cela država. Vprašanje je kako in kdo naj vlada. Ugiba se šem in tja. Pašič prav dobro ve, da je zelo kritično, ali on si ne stori iz tega nič, še zboli ne, kaj* naprej uganja svojo radikalšči-no in futia še dalje iz državnih jasli celo svojo familijo, prijatelje in znance. Vsak evropski državnik, ki ne dobi nadpolovično večino parlamenta pri volitvah, gre h kralju in n\u pode demisijo .vlade. Pašič pa vlada še celo z neizvoljenimi, ministri dalje. Prav po balkansko čeka in šuti. Mogoče vzame v vlado celo samo Turke in katolike in doživeti znamo 5e, da pojdejo naši Orli h Turkinjam v vas. Mogoče- se jih še kaj prime, siguren jim je pri tem Korošcev blagoslov. Pravijo, da je orlovsko-tur-ško-pravoslavna kombinacija samo šala ali nič ni nemogoče. V nedeljo bo že bolj jasen položaj, Radič hoče takrat proglasiti svojo republiko. Vemo pa že vnaprej, da se bo porodila miška iz te velikanske zmešnjave. Žalostno pri celi Pašičevi-Radi-eevi komediji je le-to, da trpi cel narod škodo, a se niti ne zaveda, sicer bi ne dal poverenja takim komedijantom. Potrebno bi» bilo, da bi narod spregledal enkrat. Pašič bo s svoijm radikalskim uredništvom ravno tako upropastil državo, kakor jo bo uničil Radič s svojo republiko, samo toliko je še razločka med njima, da je zadnji še prav nič ne moti v njenem kolesju, ker še nima nikakšnega upliva na upravo. Riba vedno pri glavi smrdi, to je star pregovor. Pri Beogradu se mora začeti, kakor hočejo demokrati. Rak-rana države so neurejene razmere v ministrstvih in to prav v vseh. Nove' ljudi, boljše in poštenejše, potem ne bomo doživljali več toliko kriz. Ako bi uprava dobro funkcionirala, potem namše vladne krize ne morejo dosti škodovati. Politika Pašića je pa. da še ohrani sedanji sietem, politika Radiča je, da ubije sploh državo in politika Korošca je, da napravi posebno slovensko državico, ki bo papežu in bogu udana, potem ni čudia, da smo v državni krizi in da nas bo še dolgo glava bolela, najbolj pa delavce, ki so glasovali bodisi za Korošca, bodisi za radikale. Njih želja jje bila, da traja draginja še dalje, da stradajo sami, njih žene in otroci. Obup. Kar nas je delavcev stalnih nameščencev, ki živimo od gotove pte-če, smo uboga para. Naša kraljevina je bogata pravijo na prirodnemu bogastvu, na žitu. prašičih, rudah, gozdih, slivah JtdN in vendar' mi stradamo ter nimamo s čim bi se oblekli. So časi, da bi človek obupal. Ko dobiš koncem mesteca ali tedna denar, ne veš ali boš zanj zastonj vodo pil ali nečisti vzduh v delavnici ali pisarni vdihaval. Naše plačilo ni da bi človek živel in ni da. bi umrl. Začeli smo počasi umirati pri polnih loncih naše dežele. Opazoval sem med vojno našega delavca ali nameščenca brez krvi v obrazu, uyela koža, tako on in tako družina; otroci so umirali itd. Po vojni sa jo vse to ubogo ljudstvo malo opomoglo. Hrana jle bila cenejša in točnejša; mast in bela moka sta v enem letu preobrazila ves naš narod. In danes zopet kakor da. bi bili sredi vojnega pomanjkanja. Obledela lica, brezkrvnost v družinah. ki se hranijo na najslabši način s samo repo, zeljem, krompir* jem hi močnikom brez zadostne zabele, brez mesa itd. Sladkor-se v naših domačih tovarnah nesramno draži, mast je že 40 dinarjev kg; Kmet v Banatu, veleposestnik, spravlja milijone, med tem, ko delavski razred in - činovnik strada, bankirji špekulirajo z dinarjem in na svoj način bogate in se vesele, trgovci dvigujejo cene, če je treba ali ne, oni wdno varujejo sebe od propasti, propadajo pa tako, da sb vedno-debelejt, kratko vse pijavke našo kraljevine so se spravile nad našo ubogo paro — radikalska vlada ph je v času, ko bi mogla in mogla in morala nam nameščencem ih delavcem, svoji črni živini, dati malo reČ hrane v obliki poviška draginj-skih doklad se pa še iz nas norčuje. Ati ni to nesramno? Kaj vse se nam je obljubovalo pred volitvami, toda zastonj smo čakali. Volitve so minule. in Pašič se danes trudi ne za nas, ampak kdo pojde v vlado ih pod kakimi'pogoji. Tovariši bodimo pripravljeni. Za nas delavstvo se bliža usodni dan. Kar se je v teh treh letih napravilo za nas uboge, znamo sedaj pod kruto najreakcio-harnejšo vlado, kr sedaj pride, zgubiti. Osermimik, ki si ga je delavstvo s težavo priborilo, se krha. — Pred dobrim mesecem je izdal novi minister za socijalno politiko načrt pravilnika o delovanju delavskih zaupnikov. V pravilniku je cela vrsta najreakcionamejših stvari po katerih je vzeta veliki množini delavstva volilna pravica. Med dragimi določbami ja tudi prepoved, po kateri bi se delavski zaupniki ne smeli udeleževati delavskih gibanj ih tudi stavkati ne bi smeti. Skoro neverjetno, a vendar resnično se je znašla vlada pod min. predsednikom Pašičem, ki ima drzno čelo degradirati sveti poklic delavskih zaupnikov. Trideset let so vršili delavski zaupniki svojo socialno in kulturno mislijo. Pa naenkrat pride določba od radikalno vlade, da se delavski zaupniki ne smejo več udeleževati delavskih gibanj in stavk. Kdo naj se potem čudi viharju ogorčenja, ki vlada v delavskih vrstah . > . Dajte ubogemu narodu živeti, dajte mu kruha in ne bo treba nobenih posebnih določb izdajati in delavstvo ne bo stavkalo in se udeleževalo mezdnih gibanj. Dokler bo pa obubožana para stradala, in imela ne vsaj tisto, kar najobhodnejše potrebuje za svoj vsakdanji kruh, pa tudi določbe ne bodo prav nič pomagale. Mi ubogi narod bogate našo kraljevine, kjer gospodarijo gospodarji dobro pitanih prascev in širokih žitnih polj, smo biti prav malo intere- Birani na tem ali naj nosi gospod Hribar ali Brejc z zlatom obrobljene hlače in avstrijsko dvorsko fcako v Ljubljani. Nam je na temu, da se najemo dosita. Inozemstvo. Shakespeare na Japonskem. Japonci z velikim navdušenjem prevzemajo evropsko, kujtairo, kalečo J>« seveda prirejajo po svojem okusu. Sha-kespearejeva tragedija »Othello« katero vidimo to dni tudi v ljubljanski drami, se predstavlja Japoncem v strahoviti obliki, s katero bi njegov duševni oče gotov ne bil zadovoljen. V japonskem gledališču je »Othello« guverner otoka Formoza, Desdemona pa je hčerka finančnega ministra in «e hoče poročiti z nekim židovskim bankirjem. Nesrečna devica ne ve, kako bi ubijala čas, pa od jutra do večera navija svoj — gramofon. — Shakespeare bi gotovo, ako bi doživel uprizoritev svojega »Othela« na .laponskem, od strahu takoj pobegnil na »oni svet?. Razprava proti katoliškim in pravoslavnim svečenikom v Rusiji. Iz Hoakve poročajo, da je dne 16. t m. pričel prod tamošnjim sodiščem proces proti petrograjskemu katoliškemu škofu Czieplaku in 15 poljskim duhovnikom radi protirevolucijonar ne agitacije in radi odpora proti verski. politiki sovjetske vlade. Javni obtožitelj je predlagal smrtno kazen za vse obdolžence. — Koncem tega meseca pa se prične razprava proti ruskemu patrijarhu Tihonu radi pro-tirevolucijonamega dela in odpora proti zaplenitvi cerkvenega imetja. Najboljše plačan uradnik v avstrijski republiki je glavni komisar Zve^e narodov, Nieozemec dr. Zimmermann, ki Je bil poslan v Avstrijo, 4a ozdravi, in nadzoruje avstrijsko gospodarsko situacijo. Za svoj posel prejema na leto 4.477,178.000 avstrijskih kron plače. Samoomorj na Kitajskem. Samo-umori so na Kitajskem pravcata narodna bolezen. Od vseh ljudi, ki umrejo, se jjh povprečno umori celih 50 odstotkov’. Kitajca lahko spravi na drugi svet najneznatnejša stvarca. Cesto se zgodi, da se berač ubij« na pragu hiče. kjer ni dobU miloščine. Ako upnik predolgo preganja dolžnika, se dolhiik usmrti. Take in podobne malenkosti vodijo Kitajce v augort Evropejci smo v tem oziru že bolj trdni. Zakon o delavnem času v Italiji. Te dni je izšel zakon o delovnem času v Italiji. Osemurni delavnik se načelno priznava, o dovoljuje se splošne izjeme proti posebni odškodnini, posebno pa v pomorstvu in poljedelstvu. Z zakonom opozicija ni zadovoljna. Ali sl le ponovil naročnino? Podlistek« R. 8. Nevarni berač. Kakih sto korakov nad lesenim mostom tam, kjer nekdanja državna cesta napravi prvi ovinek, stoji Se danes čedna, enonadstropna kmetska hiša. Tu je bila pred mnogimi leti, ko je bil cestni promet še zelo živahen, slovita gostilna. Takrat seveda še ni bila izpeljana nova cesta, ki se vije danes malo više gori črez ravno polje, In ki te pripelje preko Kokri-ne tčsni po romantično zgrajenem železnem mostu. Takrat »e niti voznik niti pešec še nista mogla izogniti klancema, ki sta Ju peljala doli k reki in potem zopet gori, in morala sta hočeš nočeš mimo omenjene gostilne. In marsikateri kar ni mogel naprej, ne da bi se oglasil pri znanem gostilničarju. Tako je bilo takrat vedno živahno vrvenje v hiši, v kateri prebivajo danes poleg vdove-le gospodinje s svojimi otroki tihe in miroljubne delavske stranke. Bila je ravno velika sobota. Po slovesni procesiji, ki se vrši že od nekdaj ta dan popoldne v bližnjem mestecu, so se začeli zbirati praz nično oblečeni domačini v zgoraj Slovani v Italiji brenpravnL Sedanji izredni upravni pokrajinski odbor za Istro v Pereču je imel te dni sejo. Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje štirih pokrajinskih svetnikov in dveh namestnikov za novi pokrajinski upraviti odbor pri prefekturi v Pulju, ki se sedaj konstituira. Odvetnik dr. Vratovič, član deželnega odbora v Poreču, je v imenu istrskih Slovanov predlagal, da se Slovanom prepusti eno mesto pokrajinskega svetnika in en namestnik. Upravni odbor so na predlog ni oziral, marveč je izvolil same Italijane. In tako je 200.000 istrskih Slovanov ostalo brez svojega zastopnika. Debata o zakooolomstvu v angleškem parlamentu. Nedavno se je v angleški zbornici vršila zanimiva debata o zakonoloma tvu. Pravkar j« bil predložen zakonski načrt, ki daje omoženim damam pravico, da vlagajo tožbo za ločitev od moža. Za predlog hi proti njemu se je oglasilo mnogo govornikov. Neki pomorski kapitan je med drugim izjavil tele zanimive besede: »Ako mož ni v stanju disciplinirati svojih strasti, ni vreden niti življenja, še manj pa žene«. Zakonski načrt je bil na to sprejet ter je dobil 200 glasov' večine. Istočasno je bil sprejet tudi zakon, s katerim se izvenzakonski otroci pozakonjajo v istem trenotku, ko se njihovi stariši poroče. Domače vesti. Kralj — kinu sokolske zastave. Dne ^ 26. marca se bo v Beogradu v skupščinski dvorani vršilo slovesno razvitje zastave Sokola I. v Beogradu. Za kuma bo kralj Aleksander. Aretiran radičevski prvak. V ši-beniškem radičevskem listu »Jadranski Samohran« je bila objavljena te dni pesem »Hrvatska republika«. List je bil zaplenjen, ker ima pesem protidržavno vsebino. Policija je pri uredniku izvršila hišno preiskavo. Razen rokopisa omenjene pesmi, je našla mnogo lepakov kažnjive vsebine, pripravljenih za ekspedicijo, ter eno granato. Urednik Jerimlč je bil aretiran in izročen sodišču. Slovesna otvoritev nove ženske bolnice. V torek dopoldne Je bila v Ljubljani slovesno otvorjena nova bolnica za ženske bolezni, ena najpotrebnejših in najkoristnejših hu-manitarih ustanov, ki jih je naklonilo ujledinjenje naši ožji domovini. Zavod, ki posluje sicer že od 23. januarja, ima ginekološki in porodniški oddelek in je v njem izvedena popolna ločitev septičnih (okuženih) slučajev od aseptičnih (čistih). Bolnica je opremljena z lastnim laboratorijem, moderno urejena predavalnica pa služi za babiško šolo in druge pedagoške namene. V novi zgradbi je prostor® za 90 bolniških in 45 omenjeni gostilni »Nad mostom«. — Kmalu so bile zasedene vse mize. Gostilničar je tekal ven in zopet noter in je storil vse, da bi ustregel svojim gostom. Že je postalo v hiši zeip živahno. Eni so veselo pripove-tlovali, drugi so jim hrupno pritrjevali jn tretji so se prepirali. Skupina mladih ljudi tam v kotu pa je neprestano prepevala in se ni jpnenila ne za epe; ne g* druge- Kar so se odprla vrata in vstopil je neznan tujec, ne da bi pozdravil. AJalo ja postal, oŠvignil z aeprjjaz-njjtn, naravnost hudobnim pogledom goste «a mizami, ki so vai kot na povelje umolkniti in ga začudeno gledati. Nato je samozavestno koračil proti kotu pri pečj, kjer je bilo še eno mesto nezasedeno. . »Kakor nalašč zame«, je mrmral sam pri sebi, da, ga ni mogel nihče razumeti, »mi vsaj ne bo treba sedeti med temi prokleti mi »lepo oblečenimi* kmetavzarji-s. Pogledal se je po raztrgani, zamazani obleki. Ironičen nasmeh mu je spreletel njegov bledi suhi obraz in jezno je siknil skozi zobe: Tudi jaz sem bil nekoč, oblečen lep6...? Sedaj pa je bil strašen pogledati. Dolgi, razmršeni napol sivi, napol črni lasje so se mu vsipali na razorano čelo in čez tilnik. Njegova obleka: nekako gosposki kroje- otroških postelj. Poslopje v današnjem obsegu sioer še ne zadostuje za popolno žensko bolnico, vendar pomeni vsekakor neprecenljiv’ napredek in je upati, da postane bolnica. Torej, vendar ie enkrat v dobi, ko prevladuje materialni duh v vseh slojih nai-oda, država pokazala nov duh, ki se briga za največjo vrednost — za nova življenja. Ne bankovci, ampak otroci so največji kapital države. Od vojaka ustreljen. Pri vojaškem skladišču v Sarajevu je vojak Matija Pišek ob desetih ponoči zapazil, da se nekdo plazi okoli skladišča, ker se j« m» poziv straže neznanec spustil v beg, je vojak streljal za njim in ga smrtno zadel Ustreljen je bil vojak 6 konjeniškega polka Oliša Prpič, ki jo kradel vojaške plašče. Zamena 1000 dinarskih bankovcev. Početkom prihodnjega meseca se vzamejo, kakor poročajo beograjski listi, iz prometa dosedanji 1000 dinarju bankovci. Istodobno pridejo v proniet nori tisočdinarslo batikovd. K aretaciji boljševičkih emisarjev v (Subotici. Kakor se sedaj poroča, se pišeta v Subotid pred nekaj dnevi aretirana boljševiška emisarja Bogdan J nabaši č in Hinko Davidovič. Pri obeh »o našli korespondenco, s katero je kompromitiranih več naših državljanov. Davidovič je imel pri sebi denarja v zlatu za 500 milijonov dinarjev. Oba emisarja bosta najprej kaznovana po carinskem zakonu, nato pa izgnana iz naše države, d oči m bo proti osebam, ki so kompromitirane po koresspondenci, uvedena stroga preiskava. Preiskava proti bolgarskemu komunistu Penevu. Iz Beograda poročajo, da uprava mesta Beograd nadaljuje preiskavo proti bolgarskemu komunističnemu poslancu Penevu. ki je zelo deprimiran in odgovarja na stavljena mu vprašanja zelo smešno. On je priznal, da je v zadnjem času čestp potoval na Dunaj, in se na poti škod Beograd sestajal z jugoslovanskimi komunisti, s katerimi »e je seznanil že pred vojna Penev bo izročen sodišču in obtožen po Sl. 1. zakona o zaščiti države. Strašen zločin 171etnega dečka. Beograjsko časopisje poroča, tia se ie izvršil te dni v vari Vranovo pri Smederevu strašen zločin. Radoslav Ivanovič, 171etni mladenič, je ubil s sekiro svojega 601etnega deda Gjor-gja. Starček je umrl v največjih mukah. ker ga je vnuk udaril z ostro sekiro. Radoslav priznava, da je izvršil umor, pravi pa, d® ga je k hudodelstvu napeljala mati Draga. Oba se nahajata v zaporu. Deček nod tramvajem. V petek popoldne ie v Beogradu neki tramvaj podrl na tla dečka Radka Jovanoviča. zgrabi! za njegovo zimsko suknjo in ga vlekel potem kakilj 50 metrov za sebof. Deček bi našel go- na ali krpa pri kipi, luknja pri luknji. In črevlji: raztrgani, blatni in zaprašeni, z i shojeni mi petami. Videti je bilo, d® to ni bila prva gostilna, v kateri se ie oglasil tisti dan. In če si ga natančnejše pogleda) v obraz, si se lahko prepričal, da ni neinteligenten. Nasprotno I — Bistremu očesu skoro ni moglo uiti. da se skriva pod razpadajočimi cunjami propal Inteligent, uničen od bpgve kako burne preteklosti. Zahteval je merico žganja In krčmar ga mu je prinesel brez ugovpra, kot da se mu no bi hotel zameriti. Pozneje mn je prinesel zopet in potem zopet tako, da se ga je tuje« do dobra nabral. In sedaj je postal drzen in nasilen. Zače) je preklinjati vse svetnike in boga in zabavljati na gosposko in pretiti gostom, ki so se mu upali ugovarjati, jn "ko ga je nekdo pozval, naj molči, ker ho sicer na kratko obračunati z. njim, je pograbil v jezi kozarček in ga vrgel z. vso silo proti dotičnemu gostu. Ta pa se je hibo umaknil, da je kožar ček sfrčal mimo njegove glave in med glasnim žvenketom razbil šipo v oknu za njim. V tem trenutku pa so pograbile nasilnega neznanca železne roke. Kot bi se zabliskalo, je zletel skozi vrata in obležal v cestnem jarku tovo smrt, da g« ni iz nevarnega položaja rešil pravočasno neki orožitik. Ponesrečenca, kr je imel že težke poškodbe po glavi in na rokah, so prepeljati takoj v bolnišnico. Sprejem gojencev y podčastniško šolo vojne mornarice. Meseca oktobra se sprejme v podčastniško šole vojne mornarice v Šibeniku 120 mla deničev iz civilnega prebivalstva za gojence. Svojeročno spisane prošnje za sprejem se morajo poslati najkasneje do dne 30. junija 1923 komandantu podčastniške šole vojne mornarice v Šibeniku v Dalmaciji. Aretiran d<4ravdant. Zagrebška policija je v Četrtek na tamkajšnjem državnem kolodvoni aretirala železniškega blagajnika Cirila Naliza Iz Sulvotioe, ki jo nedavno poneveril 120.000 Din ter petem pobegnil. Na-liz je dejanje priznal. Izročen je bM sodnemu stolu v Zagrebu. Izdajanje potnih listov dijakom za Studiranje v inozemstvo. Tisti dijaki, ki hočejo študirati v inozemstvu in ki so morati doslej vlagati prošnje za vidiranje potnih listov pri ministrstvu prosvete, »e morajo odslej s takimi prošnjami obračati na ministrstvo za notranje zadeve, oziroma na oddelek za notranje zadeve pokrajinsko uprave za Slovenijo. Župnik Lesny obsojen na enoletno Ječo. Kakor smo poročali, je sodni stol v Osijeku obsodil župnika Ste-pana Lesnya v Slatini zaradi oskrunjenja šolskih deklic na dve leti težke ječe. Župnik Lesny je vložil proti obsodbi priziv na stol sedmorice v Zagrebu, ki je zaporno kazen mižol na eno leto težke ječe! Razsodba je sedaj pravomočna. Potnikom v Ameriko. Na prošnjo ameriškega konzulata v Zagrebu se objavlja: Na ameriški konzulat v Zagrebu prjhajajo vsak dan osebe • »affidavitom«, ki so ga prejeli od svojih rojakov \z Zedinjenih držav severoameriških in zahtevajo, noj jim konzulat na temelju teh »affida-vitov« izda potni Ust ali vizum. Vsied tega »e opozarjajo vsi oni, ki imajo take »affidavtite«, da ta dokument nima značaja potnega dokumenta, da njihov prihod na konzulat s takimi zahtevami nima nikake svrhe in d« za potovanje na sedež konzulata — v mnogih slučajih iz daljnih krajev —- trošijo zaman čas in denar. Stranke se morajo pred svojim prihodom na konzulat obrniti do svojih pristojnih oblastev zaradi izdajanja potnega lista in šele potem, ko dobe izseljeniški potni list, naj se obrnejo do ameriškega konzulata zaradi vizuma. Umor v 8t. liju v Slovenskih Goricah. V soboto, zadnji dan volilnih priprav sta se sporekla v Potički va: si pri St. liju v Slovenskih Goricah viničarjev sin Alojzij Repnik in ugledni posestnik Bauman. Repnik je med prepirom naenkrat potegnil velik kuhinjski nož in zabodel Bauma- pred gostilno. Spočetka se sploh ni premaknil; vse skupaj je prišlo tak» (utro ta nepričakovano. Ko pa se je zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, je zaškripaj z, robuti, idjanil pesi in z^grpgjl: _ .Prokleti lunefavwjii to mj bo»te drago pjačalj... Ste. nocoj vam posvetim, da so bodete večno sjKjrainjali raztrganega berača. — Vso vas vam zapalim, da vam bo pogorela do tal. Le počakajte! Boste že še videli, kdo da sem jaz. Mene« mene, ki sem nekdaj zapovedoval tolikimli in tolikimi, mečejo sedaj na cesto! Kdo? Zabiti, surovi kmetjeK Med tem se je naredila noč. Tuje« se je dvignil in odšel s počasnimi, negotovimi koraki po vasi. Jeza se mp je bila že nekoliko polegla in odločil se Je, da si podiče prenočišča. Potrkal je pri prvi hiši, kje« pa niso imeli zanj nobenega prostora. Tudi pri drugi hiši sc ga odslovili. Isto se mu je zgodilo tudi pH vseh naslednjih. Dospel je že do zadnje hiše na koncu vasi. ?še h» povprašam. Ako me še hi ne sprejmejo, izvršim svojo grožnjo ... i Vežna vrata so bila zaklenjena. Stopil je še par korakov naprej in po' trkal na okno, skozi katero je pri' bajala dremotna luč. Videl je, da ^ je nekdo zganil v hiši, slišal trd« korake, v veži in ta hip so zaškripal® »a v prsi. Bauman jo Sel ptn korakov po cesti, nakar se je zgrudil in po mnenju zdravnikov, ki so ga v ponedeljek obducirali, je fcez dve uri umrl, ker ga je Repnik zadel naravnost v srce. Repnika so takoj aretirali in je sedaj v zaporih mariborskega sodišča, ter trdi, da ga je Bauman napadel, sklkajoč se na svoje ranjene roke, ki si jih je po mnenju domačinov sam opraskal, da se razbremeni. Ali se krha ljubljanska črno rdeča občinska koalicija? Kakor nam poročajo, se je vsled hudih nasprotstev v skupščinski volilni borbi znatno poostrilo razmerje med komuni»^ nim in klerikalnim krilom občinske večine. V četrtek pop. se vrši skupna seja, na kateri se bo razpravljalo o delovnem programu. Obetajo se nam še zanimivosti. Delavstvo zapomni si komu boš v bodoče izročilo upravo mesta. Jasno je že danes, da ta novi občinski svet ne bo delal v prilog Ljubljančanov. Bojeviti kaplan. Včeraj se je vršila pred okrajno sodnijo v Ljubljani zanimiva razprava proti šentvid-skemu kaplanu I. Kogeju. Razprava tako lepo ilustrira surov fanatizem podeželske klerikalne inteligence, da zashiii širšo pozornost. Na pustno nedeljo je plesalo v gostilni Strekelj v Vižmarjih več fantov, med njimi tudi par Sokolov' s sokolskimi znaki V sosednji sobi so pili kaplan Kogej in dva profesorja Iz škofovih zavodov. Ko so ti gospodje opazili sokolske znake, so začeli fante izzivati in jih zmerjati. Ker se ti niso zmenili za nje, sta jih počakala Kogej in profesor Arh pred gostilno, jih ustavila in jim hotela zabraniti, da bi šli na sokolsko veselico, kamor so bili namenjeni. Seveda si Sokoli niso pustili ukazovati, kam smejo in kam ne, to pa je oba duhovna gospoda tako razjarilo, da sta sredi ceste slekla suknjo in se pripravila za pretep. Ko ju je eden izmed Sokolov hotel pomiriti, češ, saj smo vsi Jugoslovani in katoličani, naj dasta zato mir, se je„ odrezal kaplan Kogej: >J«z nisem noben Jugoslovan, jaz »em Slovenec! Kaj katoličanstvo! Sedaj gre za politiko in ne za vero, sedaj se dajmo k Zavuhal si je rokave, sunil tožite.lja v prsa in ga obsul s psovkami smrkovec, baraba in slično. — Zadevo so skušali poravnati najprej pred občinskim posredovalnim uradom v Št. Vidu. Že tu je kaplan Kogej priznal svojo krivdo in izjavil, da je pripravljen plačati primerno globo; poravnava se je razbila na tem, da je tožitelj zahteval, naj pla-Sa kaplan primeren znesek za Sokola, kaplan pa ga je hotel plačati tožitelju kot osebi. Tudi na včerajš-nii obravnavi pred sodnijo Kogej ni tajil, ampak se je zagovarjal na — razburjenost. Moral bo plačati 300 dinarjev za šentviškega Sokola in Poravnati vse stroške. vrata in se odprla. Gospodar, ki je "lislil, da je kdo domačih ali sosedovih, je vprafad tujca, česa želi. Ko je izvedel, za kaj gre, mu je velel, vstopi in rekel: »Šp nikogar nismo odpodili od naše hiše, pa tudi vas ne bomo. Peljpl ga je v hišo in nn» odkazal prostor za pečjo. Nezna-npc je gledal srepp v tla in ni izpare-govoril besedice. Molče je slekel jopič in g« vrgel na mizo na klop. — Mati, ki je bila # svojim sinom — gospodarjem edina v hiši, je dobro slišala, kako je pri tem nekaj zaro-Potalo. In komaj se je čudni gost iztaknil na odkazanem ležišču in zacvrčal. se je previdno približala njegovi obleki in jo pregledal*, čjato Pn je šepnila sinu na uho: sPazi se! *dj se mi, da je nevaren člpvek. —* v žepu ima debelo železna krogljo, P°vezano z jermeni k — ‘Ne bojte so, mati! Tudi jaz sem Pripravljen za vsak slučaj >. In po-azal je s prstom na sekiro, Id jo je "nel vedno pri postelji, odkar ga je k. i lopov napadel ponoči. Onega. 1 mj je hotel ukrasti tele iz hleva. pregnal z vilami, temu bom pa I SV('til s sekiro, ako bi bilo treba. .'e zaspite brez skrbi!« Kljub temu i af1 ni mogla zatisniti očesa. Sin pa kmalu zaspal in se je zbudit šele, Žrtev Radičevih agitatorjev. L Sarajeva poročajo, da je bil pri tamkajšnjem vojaškem sodišču obsojen Stjepan Nikolič iz Srema na dve leti in tri mesece ječe, ker je dezertiral odkar so ga k teinu nagovarjali Radičevi agitatorji. Za slepe invalide. Ministrstvo saobračaja je odredilo, da pripada -kupilo za predmete, najdene v železniških vagonih, ako lastniki niso znani — v korist Doma slepih invalidov v Zemunu. Otvoritev bakteriološke stanice v Celju. V sredo ob 11. uri dopoldne se je vršila otvoritev bakteriološke stanice v Celju za delokrog mariborske oblasti In otvoritev državnega brezplačnega zdravniškega ambula-torija za spolne bolezni. Oba inštituta se nahajata v celjski bolnici. Ministri brez mandata morajo podati ostavko. V pondeljek popoldne je mxnistrski predsednik Pošič sklical v Beogradu sejo radikalskih ministrov, na kateri so razpravljali o rezultatu volitev. Govorilo se je tudi o tem, da vlada po parlamentarnem redu poda ostavko, da eventualno dobi novo poverjenje za opravljanje poslov do sestanka nove skupščine. Razpravljalo so je tudi o končni stavki onih ministrov, ki so ostali brez mandata: dr. Zupanič, Šupilo, dr. Omerovič, Perič. Doznavamo, da so na tej seji radikali konstatirali, da so dobili 107 mandatov. Židi v Srbiji. Beograjsko »Vre-me- poroča, da je v Srbiji nad 30 tisoč Židov, od teh 7000 v Beogradu. Skoraj vsi trgovci. Večinoma so to takozvani Španijoli: v novejšem času pa prihajajo tudi prečanski Židi. S politiko se kot praktični ljudje ne pečajo, pač pa se bavi j o z »denarno politiko« , ki seveda tudi močno vpliva na javno življenje. Strokovni pregled. Radarska stavka vseh rudniških delavcev na Češkem je napovedana, če stavka rudarjev v moravsko ostrovskem okraju ne bo do srede končana. Večina strokovnih organizacij odobrava postopanje stavkujočlh. Tujci se ne smejo nameščati v ju-gosiovansih podjetjih. Po poročilih iz Beograda, se tujci v prihodnje brez dovoljenja ministrstva za socijalno politiko ne smejo več nameščati v jugoslovanskih |)odjetjih. Prestopki tozadevnega predpisa se kaznujejo po določilih zakona o zaščiti dela k denarno globo do 3000 dinarjev. Jako koristno za naše državljane. Vprašanje je le, če se bo tudi izpolnjevalo. Stavbeni položaj stavbinskep delavstva. Po izvanredni mili zimi se npm bliža spomlad. Doba spanja in gretja pri peči bo kmalu končana. Dobro je, da že sedaj razmotrivamo obseg stavbnega dela in položaj stavbinskega delavstva. V zimskem ko je tujec sredi noči nenadoma zlezel izza peči in začel hoditi po sobi gori in doli in očividno v pijanosti klicati neko neznano ime. Mati se je vsa tresla, gospodar pa je bil že pri jel za svoje orožje. Toda tujec, ki se je menda naveličal svojega nočnega izprehoda, je zopet zleviel nazaj za peč in znova zasmrčal. In v hiši je bilo zopet vse mirno. ’ Tucli zjutraj, ko so vstali, je gost trdovratno molčal, gospodar pa tudi ni silil vanj. 'Sele ko mu te dobra •ženica prinesla zajutrek in hlebček kruha, so 'tfni je razvezal jezik In nekako ginjen je izpregovoril: »Vidim, da ste dobri tjiuljte. Hvala vam za vse! — Ali morila veste, zakaj tam doli pri Loki tolikokrat gori? Ker revežem ne dajo prenočišča. Tu-rfl v \>dši :vasi biT bili imeli nocoj rdečega petelina na strehah, če me še vi ne bi bili sprejeli pod krov. — Sjamo vam naj se zahvalijo! r Gospodarju niti na misel ni prišlo, da bi ga naznanil gosposki. Vesel je bil, da je odšel nevarni človek, ki še pozneje n? vrnil nikoli več. Ati si le pridobil novega naročnika ea >UnlJo«? času smo mnogo zamudili, kar bi v resnici lahko storili. Spali smo in greli smo se, med tem pa nismo opaziti, kaj se vse godi za našim hrbtom. Valuta je začela padati, draginja rasti,, a delavsko razpoloženje je bilo za ta vprašanja hladno — mrzlo kakor zima. Lansko leto ob tem času smo tarnali in pričakovali, da bode Ljubljana dosti zidala. Res je bilo še nekaj. Toda kakor se nam pa letošnje leto obeta, bo prav slabo za nas stavbince. Kapitalisti so nas zimski čas izkoriščali in skoro doma lega vse večje stavbe spravili pod streho. Dela kakor se kaže ne bo ravno preveč; najtežje kar imamo za premišljevati je pa vprašanje mezd. Posebno še sedaj, ko so organizacije stavbincev razbite. Mnogi tovariši tavajo, kam bi se obrnili in kje bi iskati dela. Zato pa priporočamo vsem tistim, ki iščejo dela, da se zglase sprva predno gredo v delo v tajništvu »Unije«, to je v Narodnem domu I. nadstropje, kjer se jih bode podučUo glede plač itd. Tovariš», treba se bo znova zanimati za organizacijo, ki se bode brigala za stavbince in ki bo gledala, da jim res pomaga v boju za vsakdanji kruh. Delavci, brez organizacije ni pravega kruha. Samostojna strokovna delavska »Unija« je v teh časih delavstvu edino zavetišče. Ona mu daje nasvete, se bori za večjo dnino; sklepa ugodnejše in stalnejše delovne pogoje; bori se za zavarovanje v slučaju bolezni in starosti. Zatorej zavedni delavci, vsi do zadnjega v boj proti brezposelnosti in izkorišče-vanju, v boj za osvobojenja dela. Železničarji bijejo ljut boj za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Pretekli tedeii sta še vršila kar dva protestna shoda, eden v Mariboru, drugi v Ljubljani. Draginja raste dan za dnem in je dosegla vrtoglavo višino. Plače pa kar nočejo kreniti navzgor. Ostale so skoraj že dve leti neizpremnjene. Res je, da so že par krat dobiti mal povišek, kar pa ni nikakor v skladu z današnjo draginjo. Zato se je tudi že njih lotila misel na stavko. In če vlada res ne bo priskočila na pomoč železničarjem, znamo v kratkem doživeti velik zastoj na železnicah. Osobja južne železnice se je še povrh tega polotila nervoznost in strah pred podržavljenjem, ker so mu znane praktike radikalske stranke in njeno postopanje z državnimi nameščenci. Da se v takih razmerah loteva železničarjev nervoznost — ni nič čudnega. In to tembolj, ker so povečini nagi in bosi ter povrh vsega šc lačni. Znano je, da prazni Žakelj ne stoji pokoncu. S tem početjem železničarji zgubivajo veselje do dela. Lačni in razcapani se vlačijo po železnicah naokrog — žive sence. To gotovo ni upravi v korist in tudi ne v čast. Vprašamo merodajne faktorje? Ali res hoče uprava pritirati železničarje v skrajni obup? Predno človek gladu omaga, pač vzame, kjer kaj dobi. Da bi se pa kaj takega začelo na železnicah, železniška uprava vendar ne bo hotela. Obljubovalo se je že tudi nove obleke. Ne vemo, če niso bile to le volilne race. Zato naj železniška uprava naredi svoje ter naj zboljša železničarjem njih bedni gospodarski položaj in pomagano bo železniški upravi in državi Istočasno, kar hi bilo edino pravilno. Naročajte, razširjajte in podpirajte »Unijo«. List j« last organiziranega delavstva in se bori za delavske Interese. ---i-n"j «e—rrrirr-n------------ Dopisi. LliiMjaiia. I* fcelemlčarslcUi kr» gov. Tovariši železničarji! Kaj pa sedaj? Razcepljenost nas je tako daleč pripeljala, da se kmalu eden drugega ne bomo več poznali. Mi, kar nas je še dobro mislečih, smo vedno poudarjati, da se mora železničar-stvo strniti v eno enotno strokovno organizacijo, katera naj bo le strogo strokovna in naj ima v političnih vprašanjih proste roke (tako), da se lahko v politiki nasloni na politično stranko, od katere pričakuje za svoje strokovne in gospodarske potrebe največ uspeha. Žalibog je bil naš glas pri večini železničarjev, glas vpijočega v puščavi. Železničarstvo je drvelo čez drn in »trn za raznimi političnimi trabanti, kateri so nas pripeljali do popolnega razsula. Dolžnost naša je, da se otresemo vseh teh pijavk in se strnemo v Uniji, ker je edina sposobna zastopati naše interese. Stražišče. Dopis v predzadnji številki »Unije« je zelo preplašil Bajželj evega Petra in Jožeta Brenka p. d. Starmana. Predno je izšel ta dopis, sta bila oba navedena gospod* še polna korajže, takoj na to pa jima je začelo srce nekoliko v hlače lesti. Oglasila sta se v »Napreju« z zahtevo, da dopisnik prekliče vsebino navedenega dopisa. Toda možakarja se motita, če mislita, da bosta splašil« koga z grožnjo, da si poiščete zadoščenje na »primernem» mestu. Dopisnik jun tem potom sporoča, da naj ie poskusita svojo srečo. Potem se bo zgodilo, da bosta obsedela s celim svojim 'generalštabom*: v takem močniku, d* se ne izkopljeta večl Pozdravlja Vaju najlepše — dopisnik. (Opomba urad.: Po informacijah, ki jih imamo, žal ne moramo ustreči Vajini želji, gg. Bajželj in Brenk. Čeprav Vajina zahteva popravka ne odgovarja zakonitim pred pisom, bi vendar prinesli popravek. Toda, kakor smo se žal morali prepričati, obdolžitve v dopisu niso bile brez podlage. Če se prepričamo morda vkljub temu o nasprotnem, bomo rade volje popravili krivico, katere pa zaenkrat žal ne vodimo. Sicer pa Vajin dopis tudi ne priča ravno o lepih manirah! Uredništvo.) Trbovlje. Ker ni bilo pri nas do sedaj že dovolj zmešnjave, so jo povečale sedanje volitve. Prad volitvami so se nam ponujali različni odre Seniki pod ajvropečiiRi impnj k°Fbnb sti, socijalisti, nadsodjalisti, NSS itd., vsi so nam ponujati vse dobrote tega sveta, ako se pridružimo njihovim strokovnim organizacijam, katere pa niso nič drugega kot politična gnje-zda, kjer se kujejo in gojijo razni naklepi, kako bi prišli razni razdi-rači do politične moči, od koder bi jim bilo mogoče deliti njihovo diktaturo. Sedaj so nas pa res pripeljati» ampak ne pod diktaturo proletarijata, pač pa pod diktaturo papeža In ako se še sedaj delavstvo ne strežne, znamo še doživeti srednjeveško špansko diktaturo, diktaturo mežnar-ja in farovške kuharice. Zadnji čas je, da opustimo politične demagoge in njihove organizacije in krenemo edino pravo pot, to je pot v strokovno nepolitično organizacijo, katera na| se pa po potrebi nasloni na tisto politično stranko, od katere še ima delavstvo pričakovati največ uspeha tai taka strokovna organizacija je naš« samostojna strokovna delavska Unija, katera ima včlanjene že do seda| vse stroke. Zatorej vsi v Unijo! Gospodarstvo. Žitni trg. Prošti teden je bilo zelo malo povpraševanje po blagu, pa tudi ponudba je bila slaba. Cene ae v glavnem niso mnogo spremenile. Pšenic« se je tržila z vojvodinskih postaj po 440—450 Din. Na inozemskih trgih je pšenica prošti teden v ceni nazadovala. Kupčija s turščico je bila mirna; promtno se je ponujalo z vojvodinskih postaj po 256 do 260 Din. Posušena turščica, dobro blago je dosegla 835 Din pariteta Zagreb. Ječmen se je plačeval z v tovorne postaje 325—330 Din. Očiščen oves je dosegel z vtovome postaje 325—330 Din; povpraševanje po moki je kljub bližajočim se velikonočnim praznikom majhno; za »0« se je plačevalo z vtovome postaje 675—685 Din. Moka za krmo se je plačevala po 180—190 Din. — Izvoza ni bilo nikakega, ker se rumun-Kko in češkoslovaško blago ponuja po znatno nižjih cenah. Iz naših žitnih pokrajin, zlasti iz Vojvodine prihajajo pritožbe glede slabega stanja posevkov. Seveda pretiranim pritožbam ni brezpogojno verjeti, ker j« •/.uano, da vo4yQfliip4ri špekulanti rad» širijo slabe vesti, da bi s tem opra rfmT svoje navijanje cen. Trg ü jajd. Cene na domačem trgu «3 spričo bližajočim ee praznikom nekoliko narasle. Povprečne oene v pax>slem tednu so bile med 1.Ä)—1.40 Din za komad. Kot kupee je nastopila ua našem trgu Italija. Blaga pride na trg prav malo, čeprav »mo že pred pomladjo. Na ino-zemaikih trgih, tako v Švici in Angliji, je razpoloženje zelo čvrsto. Tudi tam so cene radi praznikov nekaj poskočile. Po veliki noči se pričakuje . manjše povpraševanje po blagu in nazadovanje cen. Trg z usnjem in kožami. Položaj vedno enak. Prošli teden so v Hrvatski se gibale cene, za goveje kože povprečno med 15—16 Din, za telečje kože med 22—25 Din kg. Povprečne cene usnja: . vache (krilno usnje za vozove) 65—75 Din, kru-(poni 105—J16, rujavo kravjie usnje 80—100, Črno 85—90. Boxcali 20 do 35 Din. ... Naši trgovski stiki s Poljsko. Te dni se je nahajal v Beogradu delegat poljskega ministrstva za trgovino in industrijo g. Kumpski. Ker je trgovinski promet med Poljsko in Jugoslavijo zelo majhen, je bil njegov glavni namen, da pripravi boljši trgovinski promet med obema država-vama, ker ima Poljska mnogo blaga ki bi ga mogla razpečati v naši dr-•iavi. G. Kumpski se je obrnil tudi ua trgovinsko in obrtno zbornico, kjer so mu povdarjali, da promet med obema državama ne uspeva zaradi tega, ker jugoslovanski in poljski od noša ji napram Madžarski niso ravno'povoljni, a preko Madžarske gre ves izvozni in uvozni promet led obema državama. Krupski je zato predlagal, naj se uvede promet »reko Rumunije, kjer so pogoji isti, >c»kor preko Madžarske. Vožnja blaga od Varšave do Beograda bi trajala en mesec dni. Poljski delegat se je vrnii v domovino in pride ponovno v Beograd, kjer bo končno raz-jwavljlal z merodajnimi faktorji o trgovinskih zvezah med obema državama. ' Razdelitev avstro-ngrskega arhiva. Po poročilih iz Beograda prično koncem tekočega meseca pogajanja t,. 'ftvstrijskb vlado o razdelitvi arhiva, ki se tiče nasledstvenih držav. Naša vlada bo zahtevala arhive dubrovniškega muzeja in vse doku-rpente, ki se tičejo teritorija, kateri pripada sedaj Jugoslaviji. Brzojavni promet z Kusijo. Minister za pošto in brzojav je, kakor nam poročajo iz Beograda, izjavil novinarjem, da bo počenši z včerajšnjim dnevom otvorjen brzojavni pro-■sie* z Rusijo za vse vrste poslovanja in za vse kraje v obeh državah. — Doslej, kakor znano, naša država ni imela niikakih stikov s sovjetsko Rusijo. Carinjenje blaga na državnih železnicah. Po zaslišanju carinskega sveta je finančni minister odločil, da se dovoli carinjenje blaga tudi na državnih železnicah, da bi st» tako olajšalo carinsko postopanje. Državne železnice bodo torej mogle cariniti na svojo roko blago, dokler je še na potu. Rok za žigosanje zlatih in srebrnih predmetov podaljšan. Minister za trgovino in industrijo je podaljšal naknadno rok za prehodno žigosanje (repunciranje) zlatih in srebrnih preti metov po Kontroli dragocenih kovin do 31. marca. Paketni promet z Reko še ni otvorjen. Ker «prejemajo nekatere pošte tudi pakete za Reko, jih poštno ih - brzojavno ravnateljstvo opozarja, dh paketni promet z Reko za sedaj še ni otvorjen. Ministrstvo je naročilo vsem izmenfevalnim poštam, da naj take pakete vračajo sprejemnim jHOštam kot nedopustne. Hitrejše odpravljanje pisem. Da bi se pisma čim hitrejše odpravljala, je minister saobračaja sporazumno z ministrom za pošto in brzojav izdal naredbo, naj brzovlaki, kadar na posameznih postajah dohite osebne vlake, prevzamejo od njih pisemske vteče. Konferenca o naši vinski krili. Hrvatsko-slavonsko gospodarsko dru- štvo je sklicalo v Zagrebu na dan 14. marca zastopnike Zveze vinogradnikov v kraljevini SHS in vinskih trgovcev na konferenco, na kateri se je razpravljalo o sredstvih za zboljšanje kritičnega položaja naših vinogradnikov. Konferenca je ugotovila, da se moia ta položaj zboljšati le, ako se v novih trgovinskih pogodbah z Avstrijo in Češkoslovaško zaaigura izvoz naših vin v ti državi brez carinskih obremenjen. Vse na konferenci zastopane zveze so obljubile, da se bodo trudile za dosego tega cilja. Nadalje se je sklenilo, da se bodo v bodoče prirejali vinski sejmi v zvezi z zagrebškim velikim sejmom in istočasno kakor zagrebški veliki sejmi. Za letošnji zagrebški vzorčni sejem je prireditev vinskega sejma še nemogoča. Končno je sklenila konferenca, da naj se skuša doseči notiranje vinskih cen na zagrebški borzi. Prisotni borzni tajnik dr. Pavečič je izjavil, da bo borza skušala tej želji ustreči. Razno. Razpust Osrednjega orad za zavarovanje delavcev, Izpostava I. in H. v Ljubljani (preje Začasno delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani.) Na podlagi zakona o zavarovanju delavcev in sklepa ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavčev v Zagrebu z dne 23. II. 1923 ste bili -gornji inštituciji, ki sta.od I, 1919 naprej izvrševali nezgodno zavarovanje delavcev (železničarjev in rudarjev v Sloveniji in Dalmaciji z dnem 18. marca 1923. razrešeni svojih dolžnosti in je njih sedanji (likvidacijski) delokrog prešel /v pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Radi tega je vse dopise in pošiljatve, ki bi se imele naslavljati bodisi na bivšo Začasno delavsko zavarovalnico zoper nezgode v Ljubljani, Id je od 1. VII. 1922 nosilu naziv 'Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Za grebu, Izpostava I. v Ljubljani« bodisi na bivšo Železničarsko zavarovalnico zoper nezgodo v Ljubljani, ki je od 1. VII. 1922 nosila naziv »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljank od sedaj naprej pošiljati na naslov: Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Prerado-vlčeva ul. br. 441. 0 tem se obveščajo vsi delodajalci in delojemalci, ki so bili dosedaj člani Imenovanih zavodov. Popolen poraz Protića je senzacija volitev. Vsi avtonomisti so izgubili s tem edino nado. Zmaga plemenskih strank, je značilno dejstvo sedanjih volitev. — Med Srbi so zmagali velesrbski radikali, med Hrvati velehrvaški radičeve! in med Slovenci veleslovenski klerikalci. Mesto miru nas čakajo torej novi boji in mesto gospodarskega dela, boj plemen. Lep profit so nam dale volitve. Snežni zameti v Bosni. Veliki -nežni zameti so zametli železniško progo od Drvara čez Prijepolje do Jajca. Železniški promet je popolnoma ustavljen in vlaki, ki so že bili v prometu, so se morali ustaviti, v medpostajah, ker niso mogli doseči namembnih postaj. Zdravljenje bolnih otrok. Ministr stvo za socijalno politiko je odredilo, da se zdravijo gojenci otroških domov v bolnicah, ki jih vzdržuje država, brezplačno na državne stroške; stroške za zdravljenje gojencev, ki se zdravijo v bolnicah, katere vzdržuje z lastnimi dohodki, pa bo nosilo ministrstvo za socijalno politiko. Tragika razobe&anjn. zastav. Na Štajerskem se je najbolj protivi 1 dr. Kukovcev! ideji koncentracije naprednih sil vodja RKS g. Drofenik, ki se je javno hvalil, kako je ženi-jalno potegnil-; z znanim pismom dr. Kukovca. Toda usoda včasih kruto maščuje ošabnost. In tako je naj-slabše odrezala pri volitvah ravno RKS. Drofenik je pa že v nedeljo zvečer videl same zmage okrog sebe ter je v zanosu zmagoslavij^ razobesil na svoji hiši v Št Jur ju zastavo, ki jo vihrala še v ponedeljiek, dokler ni proti poldneva končno Drofenik izvedel iz Maribora resničnega |K>ložuja in zastavo zopet snel. —-Tudi mariborski socijalisti so v ponedeljek razobesili zastava Ko pa so jele prihajati vznemirljive vesti, da Golouhov mandat še. ni siguren, ampak je na vidiku eventualno nemški so tudi socijalisti spravili svojo zastavo zopet pod streho. Včasih se je Avstrijcem godilo tako pri znanih zmagah. Razmere ua grahki univerzi. Vpisovanje za poletni semester 1922/23 prične dne 29. marca in traja do dne 12. aprila. Kdor še ni bil vpisan na tej Univerzi, mora poslati prošnjo najkasneje do .2. aprila s sledečimi prilogami: krstni Ust, domovnica, zrelostno spričevalo, potrdilo o državljanstvu SHS, potrdilo o premoženjskih razmerah, da more študirati, potrdilo o zadnjem bivališču in službeno potrjeno fotografijo. Življenje v Avstriji je vsled padca dinarja zelo podraženo; razen tega je zvišana tudi kolegnina, ki znaša za uro 27.000 avstrijskih kron, tako da znaša semestralno nad 1000 dinarjev. — Zaradi tega priporočamo, da se zlasti ne vpišejo tukaj oni iz mlajših semestrov, ki lahko ostanejo na domačih univerzah, ki so v mnogočem boljše kakor tuje. Eventualne prošnje naj se pošljejo na naslov: ^Jugoslovansko akademsko udruženje«, Gradec. univerza. Mlad atentator. Mladina se je že ml nekdaj rada uda jala utopističnim idejam , in fantastičnemu načrtu, ki Uh je skušala udejstvovati, če ni. šlo drugače, tudi s silo. Po večini so bili zasnovatelji in voditelji, vseh večjih in pomembnejših pokretov, zlasti v politiki ljudje mladostnih nazorov, s čimer si je mladina zaslužila častno ime 'avantgarda« vsakega revolucionarnega gibanja. Vsaka stvar pa ima svojo senčno stran. Tako je povojni čas posebno razvil manijo atentutorstva. Ni ga skoro tedna, da ne bi čuM ali čitali o atentatih na tega ali onega državnika, poslanca itd. Baš ko so pokopavali na Češkem pokojnega finančnega ministra dr. Rašittn, je monakovska policija prijela sedemnajstletnega dijaka^ ki je hotel ustreliti nemškega socialno-de-mokratskega poslanca- Auerja. Mladeniča, ki se mu je posrečilo pobegniti, so aretirali v Kemptenu, kjer je preif preiskovalnim sodnikom izpovedal, da pripada pravcati organizaciji. da pa je svoj načrt zasnoval sam brez vednosti drugih oseb. Na podlagi njegovih izjav je bilo aretiranih še devet oseb. Konferenca o Južni) železnici. Pogajanja glede Južne železnice so v zelo važnih točkah dovedla do sporazuma. Prihodnje dni bo več plenarnih sej, da se uredi gradivo, v kolikor se je že v dosedanjih predpo-gajanjih razpravljalo. Tranzitni dogovor je po drugem branju v bese-, dihi dogotovljen. Med udeleženci posvetovanj prevladuje mnenje, da se more v kratkem pričakovati) zadovoljivega zaključka konference. Nemci in film. Nemci znajo za svojo koristi) agitirati na vse načine. V Berlinu kažejo te dni film iz nihr-skega ozemlja. Seveda se v tem filmu vidijo Francozi le kakor razbojniki. Pravkar pa se dovršava v Berlinu pod vodstvom znanega vsenemca dr. Pavla Rohrbacha velik film, ki bo predstavljal usodne posledice mirovnih pogodb v Nemčiji. Tudi v tem filmu bo seveda laži na prebitek. — Film nameravajo Nemci spraviti v Ameriko, da si na ta način pridobe nazaj nekoliko starih simpatij, katere so izgubili med Američani radi svojega postopanja med vojno ter radi obnašanja po sklepu miru. Koliko je na svetu ljudi? Iz zadnjih podatkov londonskega statističnega urada je razvidna da biva na celem svetu 1 milijarda 800 milijonov ljudi. Največ prebivalcev ima Azija, in sicer 910 milijonov, Evropa jih ima 4700 ,Amerika 182, Afrika 160 in Avstralija s Polinezijo 60 milijonov. Ako se tej vsoti 1782 milijo- nov prišteje še število prebivalcev nekaterih otokov, o ..katerih nimamo točnih podatkov, lahko računamo število celokupnega človeštva na 1,300,000.000 ljudi. Pred 30 leti je bilo na »vetu samo L,500,000.000 ljudi in je torej število kljub svetovni vojni naraslo za 300 milijonov. Izid volitev in delavstvo. Žita Habsburška se preseli na Bavarsko? Dunajski madžarski list rdövö poroča, da »e Žita Habsburška v najkrajšem času preseli iz Španije na Bavarsko. V ta namen se blizu Monakova že gradi vila za bivališče Zitine družne in njenega spremstva. Madžari so se z Bavarci traje popolnoma sporazumeli o tem, da mora ostati) Žita kljub eventualnim protestom Velike in Male antante na bavarskem ozemlju. Fritjof Nausen o Rusiju iz Krista-uije poročajo, da je imel tam te dni znani dobrotnik ruskega naroda v sedanjih njegovih težkih časih g. Fri-tjol Nansen predavanje o razmerah v 'današnji Rusiji. Nansen je v svojem predavanju izjavil, da so rezultati komunističnega režima v Rusiji ostali popolnoma negativni. Odpor kmetovalcev je onemogočil komunistom vsak uspeh in prisilil sovjetsko vlado, da uvede novo politiko na ekonomskem polju, in sicer zopet na kapitalistični podlagi. Ruski komunir stični voditelji izvajajo svojo novo politiko zelo oprezno in Nafisen upa, da jim bo prinesla ta več uspeha. Ni več daleč ona doba, ko postane Rusija zopet (xlloöen faktor v svetovni gospodarski politiki. Organizacijski vestnik -Volitve so za nami. Rezultat je za ; delavsko ljudstvo jednak ničli. Niti ’TMnege'poslanca v Sloveniji niso do- ! r>0i. Vzrok teinu je razcepljenost trakci j in osebnosti, ki vladajo v ; stranki. Zdniženi bi predstavljali moč, posamezni ne veljajo ničesar Od kar se je pričela politična kupčija za mandate voditeljev, je proletarijat potisnen v ozadje. Za njega : e nihče ni brigal, služil naj bi te v dosego mest generalom. Da je pri lakih razmerah moralo priti do ne- ; uspehov, je na dlani. Delavska Unir ja ja bila od prvega začetka za to, I ('a se naj delavstvo v pn i vrsti strokovno organizira in tako združi mase proletariata pod enotno zastavo. Priznati moramo, da je našla ta ideja precej odmeva, vendar pa ne v toliko, da bi zamogla Unija že pri vrše- ; ČL e volitvah nastopati samostojno. Rezultat volitev je pokazat, da je Unija od svojega postanka na pravi poti in je potreba proletariat strokovno organizirati, da tako ob Času ko se gre za njega vitalne interese lahke kompaktno nastopa in si s tem pribori mesto, ki mu gre. Torej, kar se je zamudilo, se da popraviti, če se delavstvo združi. Le v združitvi je moč. Torej na delo! Člani SSDU. Agitirajte in nabirajte naročnike za SRDU. Tovariše prosimo, da agitirajo za naš list in nabirajo naročnike. Na željo pošljemo blok za naročnike. Posebno je dolžnost naših somišljenikov, da to store v tistih krajih, kjer se pojavlja sistematična gonja proti SSDU. Naši prijatelji iz desne in leve so se s posebno vnemo vrgli na agitacijo proti nam. Očividno se boje SSDU in resnice, drugače se ne bi bali, da bi njihovi ožji pristaši čitali tudi »Uni- ! jo«. Nabirajte za tiskovni sklad SSDU, če hočete list vzdržavati. Nabrane prispevke pošiljajte na upravništvo SSDU v Ljubljani, Narodni dom, I-nadstropjie. >Unija« je dobila sedaj bloke za tiskovni sklad. Vsi, ki so se preje prijavili, da bodo nabirali za tiskovni sklad, lahko sedaj dobe bloke v tajništvu. Tiskovni sklad je treba okrepiti tako, da bo organizacija imela vsaj toliko sredstev, da bo na-sprotniško demagogijo lahko sproti pobijala s primernimi letaki. Za to tovariši, porabite vaako priliko, da čim več zberete za tiskovni sklad.