CEUE 24. FEBRUARJA   1972   — ŠTEVIIJCA 8  —LETO XXVI — CENA 1  DIN
NOVI TEDNIK
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ  SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE;
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC j
LONEC Z DNOM
v teh dneh so v večini ob-
čin celjskega območja začeli
z razpravami o gospodarskih
bilancah za lanski nemirni
stabilizacijski čas — in tudi
o prvih predlogih, kakšen
naj bi bil letošnji proračun-
ski lonec. Za izhodišča ve-
mo. Za možnosti tudi. -In
za potrebe prav tako.
Ali je res, da bodo razpra-
ve o proračunskih izhodiščih
in o predlaganem povečanju
(ne več kot 14 %J, dokazale,
koliko smo resnično priprav-
ljeni odločno zakoračiti v
stabilizacijsko politiko? Ali
po domače — ali se resnično
zavedamo, da je nujna pre-
razpodelitev družbenega pro-
izvoda v korist gospodarst-
va. In če smo še določnejši
— ali smo že v izhodiščih
enotni, da morajo počasneje
rasti vse oblike potrošnje
oziroma porabe, kot raste
družbeni proizvod?
Napačna so tista razmiš-
ljanja, ki v svojih kritičnih
izrazih   segajo nekam  višje
— kot da že tu, v občinah,
ne bi mogli napraviti prvih
korakov umirjenja proračun-
ske potrošnje.
Zbori občanov in volivcev
morajo predstavljati kritično
soočenje — ne le s predla-
ganimi proraČ7ini. Temveč
predvsem soočenje z nekate-
rimi resnicami o našem go-
spodarskem položaju, o vsa-
ki občini posebej, o tem, kaj
vioramo storiti tudi tu, pri
nas. Enostavno zaradi tega,
ker tudi vsaka naša občina
predstavlja pomemben delček
velikega mozaika, ki mu pra-
vimo — stabilizacija. Ki mu
pravimo — preudarnejša, go-
spodarnejša politika s ti-
stim, kar zmoremo. Da trosi-
mo samo do dna lonca.
Zelje in potrebe so ne-
dvomno velike. V proračunih
bodo ponekod tudi morale
morda popravljati kakšne
»krivice« zadnjih let — za
.posamezni kraj ali za posa-
mezno področje. Vendar pa
bo kritična in odprtp. razpra-
^fl — zasnovana širše in kon-
kretno — poudarila resnost
pomembnost proračunskih
Razprav. Razprav, ki se naj
izognejo le ozkih ali eno-
stranskih interesov.
In še nekaj. Vsaj eno pod-
ročje pa je, ki ga moramo
v teh proračunskih razmiš-
ljanjih izpostaviti — to je
področje socialne politike.,
Naravnost nerazumljivo bi
bJ'o, če se ne bi večmesečne
razprave o socialnem razliko-
vanju izrazile v konkret-
^em pristopu do matenalne-
Sa spreminjanja socialne po-
litike.
Zadnje razprave v občinah
^^Ijskega območja so doka-
*«'e, da prav na tem pod-
^^čju moramo nekaj spre-
meniti.
J.  VOLFAND
PREDVIDENA UTRUJENOST
• Gospodarstvo celjske občine čakajo v tem letu
nekatere pomembne in zahtevne naloge. Pri načrtovanju in
opredeljevanju temeljnih izhodišč družbeno-ekonomskega
razvoja so načrtovalci izhajali predvsem iz osnovnih ciljev
ter glavnih nalog, ki so nakazane v srednjeročnem planu
razvoja občine. Specifično obeležju letošnjemu planu raz-
voja daje dejstvo, da osnovni stabilizacijski cilji lani niso
bili doseženi in so ostali neizpolnjeni. To pa pomeni, da
bo potrebno v tem letu napeti vse sile, da se v celoti
nadoknadi zamujeno in tako doseže postopna stabilizacija
gospodarstva.
@ Glede na nižjo predvideno stopnjo rasti v federaciji
in republiki ter ob vse bolj umirjenem povpraševanju na
našem domačem tržišču bo stopnja rasti v celjski občini
predvsem odvisna od učinkovitega vključevanja v medna-
rodno menjavo in od stalnega povečevanja izvoza; zato
prav temu velja vsa pozornost.
NOVI
MODERNIZIRANI
OBRATI
I Zadnja deivalvacija dinar-
I ja bo seveda vplivala na pred-
videna gospodarska gibanja.
Medtem ko bodo izvozniki v
bodoče za svoje napore bolj
stimulirani, pa se bo uvoz-
nikcm predvsem reproduik-
cijskega materiala godilo
ravno obratno. Ker je resno
računati tudi s tem, da se
povečani stroški pri proiz-
vodnji ne bodo mogli avto-
matično preliti v nove (beri
višje) cene, bo potrebno znot-
raj podjetij bolj kot doslej
povzeti VSe potrebno, da se
bodo nastale razlike čimbolj
m čimhitreje izravnale. R-e-
šitev je seveda samo v po-
večani reproduktivnosti dela.
Po predvidevanjih naj bi
se družbeni proizvod v ob-
čini Celje nominalno pove-
čal za 20,50/0, medtem ko bi
njegova realna rast predstav-
ljala 7,5 0/0. Sorazmerno ve-
liko povečanje naj bi doseg-
la industrijska proizvodnja.
Ta naj bi se povečala za oko-
li 10 do 12o,u^ pri 2% pove-
čani zaposlenosti in 20 % po-
večanju naložb v osnovna
sredstev. Na tolikšen porast
industrijske proizvodnje naj
bi ugodno vplivalo predvsem
nadaljnje prilagajjanje pro-
izvodnje dinamičnim spre-
membam v strukturi potroš-
nje. Predvsem pa se predvi-
deva tak porast zaradi akti-
viranja modemi7jiranib in re-
konstruiranih obratov, ki bo-
do (nekateri zaradi zakasnit-
ve) začeli obratovati v tem
letu.
KAJ PA
OSEBNI DOHODKI?
Na gibanje osebnih do-
hodkov delavcev bodo v tem
letu vplivali mnOgi dejavniki,
od katerih moči bo odvisno,
koliko bomo zaslužili več,
oziroma kaj bomo z zasluž-
kom lahko kupili. Dinamika
rasti osebnih dohodkov bo
med drugim v precejšnji me-
ri odvisna od tega, kako se
bodo izvajala samoupravni
sporaznami o delitvi dohodka
in osebnih dohodkov. Nor-
malno bi bilo pričakovati, da
bo  tudi letos  dinamika gi-
banja OD precej močna. Ven-
dar pa ne več tako izrazita,
kot je bila lani. Po programu
razvoja za to leto je pred-
videno, da se bodo osebni
dohodki nominalno povečali
za 16 O/o, vendar pa se bodo
dejansko, torej realno po-
večali  le za   približno 2 »/'o.
Pomembno dejstvo, ki ga
velja posebej omeniti, je v
tem, da bodo ob 7,5 ob real-
nem porastu družbenega pro-
izvoda, ob 2 % povečani za-
poslenosti in ob povečani
produktivnosti dela za 5 0/0
tudi letos realni osebni do-
hodki na zaposlenega rasli
počasneje Od produktivnosti
dela.
še posebej moramo pou-
dariti to, da bo vsa pozor-
nost veljala seveda iavozu.
Od uspešne uresničitve pos-
tavljenih nalog ravno na tem
področju bo v mnogočem od-
visno gibanje letošnjih gos-
podarskih tokov, kakšni bo-
do dosežki in ne nazadnje
seveda tudi, kakšni bodo ose-
bni dohodki. Po družbenem
planu je predvideno, da ^^-J
bi se letos celjski izvoz po-
večal še za nadaljnjih 18 0/0.
Skratka, naloge, ki jih pred
zaposlene delavce celjske ob-
čine postavlja družbeni plan,
niso majhne in napeti bo tre-
ba vse sile, da jih bomo us-
pešno uresničili. S tem bo-
mo zopet korak bliže v ure-
sničevanju srednjeročnega
programa razvoja celjske ob-
čine. B. STRMČNIK
DELITEV
SREDSTEV
Proti koncu meseca febru-
arja bodo v vseh delovnih or-
gamzacijah v Slovenskih Ko-
njicah organi samoupravlja-
nja sprejemali zaključne ra-
čune za leto 1971. čeprav gre
za delovni obračun dobrega
ali slabega gospodarjenja v
minulem obdobju, je pred-
sedstvo občinskega sindikal-
nega sveta v Slovenskih Ko-
njicah na nedavni seji pripo-
ročilo osnovnim sindikalnim'
organizacijam na svojem ob-
močju, da aJihovi organi oce-
nijo v lanskem letu opravlje-
ne naloge. Govorili naj bi o
reazdelitvi dohodka, o skla-
du skupne porabe, od koder
se financirajo med drugim re-
gresi za letne dopuste in za
prehrano. V. L.
Titu drugič naslov heroja
Izvršni otlbor Občinske konference SZDL Celje
je imel pred dnevi redno sejo, na kateri so obrav-
navali predvsem dvoje aktualnih vprašanj. f;lani od-
bora so najprej analizirali predlog bodočega po-
grebnega obreda ter dodali še nekaj predlogov za
njegovo izpolnitev. Kot je znano, bo Občinska kon-
ferenca SZDL pripravila predlog odloka in ga po-
sredovala v obravnavo in sprejetje občinski skup-
ščini. Tako bo Celje med prvimi občinami v SRS,
kjer bo dosedanji problem pogrebov, še zlasti tako
imenovanih »civilnih« urejen z občinskim odlokom.
Posebno pozornost je izvršni odbor namenil ob-
ravnavi politične ocene nedavno izredno uspelega re-
ferenduma. Kljub temu, da akcijski odbor še ni
končal podrobnejše analize, pa je SZDL že podala
osnovno oceno, iz katere sledi, da gre tolikšni uspe-
šnosti referenduma, tako glede udeležbe kot tudi
števila oddanih glasov za uvedbo samoprispevka,
predvsem pravilno organiziranim in dosledno izpe-
ljanim političnim pripravam. Ob tej priložnosti je
Izvršni odbor sklenil da se javno zahvali v prvi
vrsti vsem občanom za izkazano solid?most. vsem
tisočim aktivistom, ki so nesebično pomagali pri iz-
vedbi organizacijskih in političnih priprav, vodst-
vom šol ter vsem pedagogom za njihovo pomoč.
Brez tolikšne angažiranost! vseh. ki so bili odgovor-
ni za določene naloge, ne bi želi uspehov, ki so Ce-
lju lahko v ponos.
Ocenjujoč dosežke našega povojnega razvoja na
vseh področjih in osebne zaslup^e, ki jim ima pri
tem tovariš Tito, je Izvršni odbor sklenil, da bo
predlagal ustreznim zveznim organom, da se tovari-
šu TITI) v drugo podeli naslov heroja. S tem se tu-
di Celje pridružuje široki akciji, ki je tako sponta-
no zajela vso Jugoslavijo. — nik
MARINC
V EMO
v ponedeljek zvečer se je
inž. Andrej Marine, sekretar
sekretariata CK ZKS, udele-
žil sestanka članov ZK v
EMO. Več kot 150 komuni-
stom je zelo konkretno spre-
govoril o nalogah po II. kon-
ferenci ZKJ. Delovno sreča-
nje komunistov v EMO je do-
kazalo, da bodo morali člani
ŽK še obogatiti konkretno po-
litično delo.
Razgovor o nalogah komu-
nistov po II. konferenci ZKJ
bo v EMO tudi spodbudil ze-
lo konkretno prenašanja sta-
lišč konference v delovne pro-
grame. Brez konkretizacije
stališč pa seveda ne bo mo-
goče zagotoviti učinkovitejše-
ga samoupravnega in politič-
nega delovanja komunistov.
VERA ZUPANČIČ, predsednica atletskega kluba Velenje: »Moja pot v
atletski kolektiv je bila več ali manj naključna. Hčerka in znani atletski
delavec, Lojze Ojsteršek, sta pravzaprav največja »krivca«, da sem danes
na čelu tega športnega amaterskega kolektiva. Ni mi žal. Tu sem se dobro
znašla in atletika mi danes,, zaradi mladih, pomeni veliko!«      (Fotp: IVIB)
Z urednikove mize
Dragi bralci, že danes vam sporočamo veselo novico. Prihodnji
tederi boste dobili v roke spet zajetnejši in bogatejši tednik. Na šti-
riindvajsetih straneh. V redakciji smo se odločili, da se lotimo teme
— spolna vzgoja mladine. Za okroglo mizo smo povabili pedagoge,
psihologe in zdravstvenega delavca, že danes vas vabimo, da se na
zapise o tej tematiki oglasite.
V dcinašnjem tedniku smo celo stran namenih naši akciji —
Njihovo življenje je materinstvo. Z zapisom Pletenica življenja nam
je Zdenka Stoparjeva prikazala usode štirih žena. Ni naključje, da
smo sr za to odločili. Bliža se 8. marec. Pa nočemo ničesar zamuditi.
Preberite tudi prispevke o pripravah «a samoprispevek v Rim-
skih Toplicah in v Laškem.
Pa — pišite še! Kaže, da bomo v prihodnje kar celo stran na-
menili pismom bralcev. Prav?
VAŠ UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
Št. 8 — 24. februar 1972
prometne nesreče
UMRLA NA KRAJU NESREČE
JOŽE 20HAR, 23, iz Latkove vasi, je vozil proti Celju
s tovornim avtomoilom skozi Žalec s hitrostjo 78 kilome-
trov, kot so pozneje ugotovili s tahografom, čeprav je do-
voljena hitrost 60 kilometrov na uro. Pri prehodu za pešce
je prečkala cesto šestletna KARMEN PETRE iz Žalca. To-
vornjak jo je zadel. Deklica je unxrla na kraju nesreče.
OBSTALA NA SREDINI CESTE
MARIJA AMBRŠEK, 73, iz Šempetra, je nenadoma pre-
čkala cesto v Šempetru pred hišo štev. 10, ne da bi se pre-
pričala, če je cestišče prosto. Na sredini ceste je obstala v
trenutku, ko je pripeljal iz Žalca voznik osebnega avtomo-
bila IVAN SALOMON, 59, s Polzele. Amerškovo je zbil na
desno bankino. Zaradi težjih poškodib so jo odpeljali v
celjsko bolnišnico.
OTROK NA CESTI
ANTON KANIČ, 36, iz Migojnic, je vozil z osebnim
avtomobilom iz Levca proti Medlogu. Na postajališče avto-
busa v Medlogu je pripeljal s hitrostjo 90 kilometrov, ko
je z leve strani postajališča pritekla pred avtomobil sedem-
letna SABINA MOZONI, z Lise. K sreči je deklica dobila
pri trčenju le lažoe poškodbe.
IZSILJEVANJE NA PREHODU
MARTIN URATNIK, 29, iz Pesja pri Velenju, je vozil
z motornim kolesom po Prešernovi cesti v Velenju in na
prehodu za pešce zbil SUZANO DŽULA, staro šest let, do-
ma v Velenju. Otroka so prepeljali v bolnišnico Slovenj
Gradec. Uratniku so vzeli kri za preiskavo.
TRIJE POŠKODOVANI
AVGUST MLINARIC, 49, iz Jerčina pri Pristavi, se je
peljal s kolesom iz Mestinja proti Podčetrtku. Za njim je
pripeljal mopedist ALOJZ PEPELKO, 20, s Kristan vrha,
in ga tako tesno prehiteval, da ga je zbil s ceste in sam
padel. Pri nesreči so bili laže poškodovani kolesar, mope-
dist in njegova sopotnica TEREZIJA PEPELKO. Oba Pe-
pelka so prepeljali v bolnišnico.
KONJI SO SE SPLAŠILl
FRANC PETELINŠEK, 47, iz Pongraca, je vodil
konjsko vprego po cesti III. reda proti Petrovčam. Hodil
je ob konjih na levi strani vprege. V Kasazah ga je pre-
hiteval neznani voznik tovornjaka, za njim pa še s ka-
mioom ERNEST LOVRENČAK, 46, iz Celja. Pri prehite-
vanju prvega tovornjaka so se konji splašili. Petelinšek
jih je prijel in pri tem stopil na levo, kjer ga ja zadela
ročica avtomobila. Zaradi lažje poškodbe so ga odpeljali
v celjsko bolnišnico.
OMAHNIL JE PRED AVTO
ALOJZ GLOJEK, 3S, iz Paske vasi, je vozil z osebnim
avtomobilom iz Šoštanja proti Velenju, ko je z desne
strani omahnil pred avtomobil KAREL VIDENŠEK, 58
iz Šoštanja. Voznik je skušal preprečiti nesrečo, vendar
ni bilo več mogoče. Videnšek je zaradi hujših poškodb
imirl v celjski bolnišnici.
PADEL JE IZ VOZILA
VLADIMIR KUKOVIC, 32, z Ložnice, je vozil z oseb-
nim avtomobilom proti Celju. V Drešinji vasi je zapeljal
s ceste in po 50 metrih vožnje zadel v vrtno ograjo, jo
porušil in se ustavil po 30 metrih. Med vožnjo je Kukovič
padel iz avtomobila. Hudo poškodovanega so ga odpeljali
v bolnišnico,
ČIŠČENJE ŠIPE
NIKOLA GALJEIR, iz Djurdjevca, je v Kamni gorci
pravilno zaustavil osebni avtomobil. Za njim je pripeljal
z osebnim avtomobilom MATEJ VERSAK, 32, iz Plat, ki
je tik pred tem čistil vetrobransko šipo. Spregledal je, da
je Gajler zaustavil in s polno hitrostjo trčil v zadnji del
njegovega vozila. Potisnil ga je 11 metrov naprej v ob-
cestni jarek. Pri trčenju so bili laž-e poškodovani voznik
Veršak, MARIJA VERŠAK iz Plat in BARBARA ŠKORC
iz Radizelj. škode je za 11.000 dinarjev.
NA PREDNOSTNO CESTO
MILAN BURIČ, iz Tuhelj, je vozil proti Celju, ko je
s stranske ceste v Šmarju pri Jelšah pripeljal na pred-
nostno JANEZ JECL, 47, iz Šmarja. Pri trčenju je bil laže
poškodovan sopotnik STJEPAN BURIC iz Tuhelj. škode
na vozilih je za 9.000 dinarjev.
CELJE
38 dečkov in 17 deklic
SLOVENSKE KONJICE
3 dečki in 2 deklici
ŠENTJUR PRI CELJU
1 deček in 1 deklica
ŠMARJE PRI JELŠAH
1 deček in 1 deklica
CELJE
Poročilo se je 15 parov od
teh:
EMIL PETEK in MARIJA
SMODE, oba iz Celja; RU-
DOLF KRAŠOVEC in MAJDA
SONNENWALD, oba iz Ce-
lja; IVAN KRAJNC, Hramše
in MARTA DEBELAK, Celje;
JOŽEF FILIPIČ in ANICA
DRAZNIK, oba iz Celja;
VENČESLAV PEVEC in MA-
RIJA ŠORN, oba iz Lahovne.
GORNJI GRAD
ALOJZ NERAT, 26, šofer,
Radmirje in STANISLAVA
ČEPLAK, 23, brusilka, šmi-
klavž.
LAŠKO
ALOJZ FLAJS, ključavni-
čar, Ljubljana in ŠTEFANI-
JA GORENJEC, šivilja. Vrho-
ve; ANTON STRNAD, proda-
jalec, Brunk in ALOJZIJA
VOJE,, šivilja, Radeče; AN-
TON VALANT, delavec. Lisce
pri Celju in MARIJA KOSEC,
poljedelka, Olešče; VLADI-
MIR PADER, TT monter in
ANICA ZUPANC, prodaljalka,
oba iz Jagoč.
SLOVENSKE KONJICE
PAVEL KUSTER, 27, Zre-
če in ANTONIJA KOZIKAR,
22, Nova Dobrava; SLA^^KO
BERGLEZ, 22, Konjiška vas
in JOŽICA STRMŠEK, 18, Ži-
ce; ANTON ŠUPERGER, 39,
in NEŽA RIBIČ, 33, oba iz
Kraberka; KAREL HOHLER,
20, Koroška vas tn DANICA
ZBICAJNIK, 18, Kolačno ter
IGNAC TEPEJ, 70, Hudinja
in IVANA MAKOVŠEK, 42,
Paka pri Vitanju.
ŠENTJUR PRI CELJU
ANTON ŠPAN, 42, kmeto-
valec, Marijina vas in IVA-
NA OBREZ, 27, poljedelka,
Repuž; IGNAC SEVŠEK, 63,
upokojenec in AMALIJA OB-
REZ, 44, kmetovalka, iz La-
ziš; BRANKO GAJŠEK, 22,
orodni kovač, Vrbno in AN-
GELA TOVORNIK, 20, delav-
ka; FRANC LESJAK, 19, de-
lavec, Hrastje in MARIJA
ŠKORJANC, 20, poljedelka.
Dobrina; VLADIMIR KOS-
MAČ, 22, delavec, Šmiklavž
in ANA ŠKOBERNE, 24, de-
lavka. Jezerca; JOŽEF ARH,
28, ključavničar, Razbor in
JOŽEFA PANTER, 20, šivi-
lja, Drobinsko; IVAN DEBE-
LAK, 24, prodajalec, Hruše-
vec in MARIJA BEVC, 20,
delavka, šibenik; ALBERT
ZIDANŠEK, 29, delavec in
ALOJZIJA VIDMAR, 20, go-
spodinja, oba iz Dramelj;
MIRKO BRILEJ, 20, delavec
in DRAGICA KOTNIK, 23.
poljedelka, oba iz Hrušovja.
ŽALEC
VIKTOR ORESNIK, 33, Go-
milsko in ZLATKA COKAN,
23, Šempeter; ANTON ČRET-
NIK, 30, Zg. Roje in BERTA
SEME, 29, Vrbje; IVAN
lOiANČIŠAR, 23, Vrbje in
IVANKA  POTOČNIK, 21, Pe-
trovče; IVAN MAROVT, 29.
Braslovče in MIHAELA 21-
VORTNIK, 23, Polzela; AN-
TON KLASIČ, 22, Griže in
MILENA DOBRILOVIČ. 18,
Sešče; ALOJZ KRENKER, 25,
Breg pri Polzeli in IRENA
REZAR, 19, Založe in JOŽEF
ČRESNOVAR, 46, Kasaze in
LJUDMILA OCVIRK, 42, Li-
boje.
CELJE
STANISLAV KOLARIČ, 43,
Hotunje; MARIJA ROMIN-
ŠEK, 75, Prelska; MARTIN
VERDEL, 54, Celje; RUDOLF
PAVŠAR, 70, Celje; MARIJA
PLANINŠEK, 64, Košnica;
IVAN OTAVNIK, 83, Latkova
vas; ANTON TREFALT, 47,
Impolca; NEŽA KOŽAR, 76,
Goričica; JOŽEFA KRUŠIČ,
74, Celje; LOVRENC KOVA-
ČIČ, 61, Arja vas; JOŽE BU-
KOVŠEK, 1 dan, Svetina; NI-
KO DOSEDLA, 50, Brnica;
MIHAEL GOAVŠEK, 77, Ce-
lje; MARIJA KOSTEVC, 72,
Zagorje; ALOJZIJ ZAVOLOV-
ŠEK, 70, Radmirje.
LAŠKO
ROZALIJA ZELIČ, 75, dmž.
upokojenka. Breze; ANTON
PELKO, 63. inv. upokojenec,
Vrhovo; SOTLAR KAROLI-
NA, 43, gospodinja, Radeče;
RUDOLF ZUPAN, 75, upoko-
jenec. Laško; ANTON VER-
HOVEC, 68, upokojenec. La-
ško.
SLOVENSKE KONJICE
ALOJZ KOVŠE, 60, Boho-
rina; JOŽEF KAVČIČ, 68, Sp.
Zreče; FRANC ZIDANŠEK,
88, Suhadol; ŠTEFAN KOT-
NIK, 77, Vitanje.
ŠENTJUR PRI CELJU
FRANC KOMPOLSAK, 79,
upokojenec. Kameno; ANA
PODGORŠEK, 61, kmetoval-
ka. Gorica pri Slivnici; MA-
RIJA SKALE, 81, poljedelka.
Bukovje; FRANC VODEB, 15,
poljedelec, Tratna; JUSTINA
HROVATIČ, 75, gospodinja,
Luter je.
ŠMARJE PRI JELŠAH
JOHAN STOJNŠEK, 80, Sv.
Jurij; ELIZABETA JERNEJ-
ŠEK, roj. Plavčak, 74, Doma-
ča gora; RUDOLF KARNIČ-
NIK, 52, Žagaj; MARIJA
ČONČ, roj. Janžek, 60, Cero-
vec; MARIJA MIKLENIČ,
roj. Siegl, 75, Vrh; TEREZI-
JA HOHNEC, 70, Zadrže.
ŽALEC
IVANA PETEK, 80, upoko-
jenka, Matke; KARMEN PE-
TRE, 7, Žalec in IVAN O-
STRUH, 81, upokojenec, Mi-
gojnice.
S CELJSKE
TRŽNICE
Veliko je bilo v tem tednu
na celjskem trgu prodajalcev
in kupcev. Prejšnje čase je
primanjkovalo solate, v tem
tednu pa jo je bilo spet do-
volj, a je bila dražja. Pro-
dajali so jo po 7—8 dinarjev.
Po enotni ceni 15 — 20 di-
narjev so bili radič, regrat,
šprnača in motovileč. Hrena
je bilo d0\x>lj po 10 — 15
dinarjev, prav tako jušne ze-
lenjave, predvsem korenčka
po 2 — 7 dinarjev in petr-
šilja po 10 dinarjev za kilo-
gram. Rdečo peso so proda-
jali po 3 do 4 dinarje, kole-
rabo po 3, kislo zelje po 4,
repico po 3 dinarje.
Od sadja je bilo največ
jabolk po 2 do 4 dinarje.
primanjkovalo pa Je suhilv
sliv. Prinesli pa so na trg
nekaj suhih hrušk po 6 di-
narjev.
Poleg spomladanskega cve-
tja, ki ga je tržnica ix)lna in
šopek stane dinar, je bilo v
tem tednu že mogoče ku-
piti prve spomladanske tuli-
pane po 2 dinarja za enega.
SLG
Petek, 25. februarja ob 15.30
Horvath: FIGARO SE LO-
ČUJE za I. mladinsiki
abonma in izven
Sobota, 26. februarja ob 18.00
FIGARO SE LOČUJE —
gostovanje v Šentjurju
KINO UNION:
do 25. februarja jugoslo-
vanski barvni film BITKA
NA NERETVI
od 26. do 28. februarja
francoski barvni film
PODLEŽ
od 29. februarja do 5. mar-
ca ameriški barvni film
RVANOVA HČI
KINO  METROPOL:
24.   februarja   še  jugoslo.
vanski  barvni film MOJA
NORA GLAVA
od   25.   do   29.  februarja
ameriški barvni  film  AV-
TOSTOPARKA
od 1. marca dalje ameriški
barvni film MOŽ, KI GA
JE TEŽKO UBITI
KINO  DOM:
do 27. februarja nemško-ro-
munski barvni film BITKA
ZA RIM — II. del.
od 28. februarja do 29. fe-
bruarja    ameriški   barvni
film JUNAKI ZAHODA
od 1. marca dalje ameriški
barvni film ZANDJA KRO-
GLA
KINO DOBRNA:
26. in 27. februarja ame-
riški barvni film JUNAKI
ZAHODA
DEŽURNA LEKARNA
Do sobote, 26. februarja
do 12 ure je dežurna lekarna
Center, Vodnikova 1, od so-
bOite dalje pa Nova lekarna,
Tomšičev trg 11.
ČETRTIČ ZA POKAL
IN CERARIEVO SLOVO
V petek, 25. in soboto 26.
februarja bodo v organizaciji
Gimnastične zveze Slovenije
in občinske zveze za telesno
kulturo v Slovenskih Konji-
cah IV. tekmovanje za jugo-
slovanski gimnastični pokal.
Srečanje najboljših jugoslo-
vanskih   orodnih   telovadcev
in telovadk bodo v petek iz-
koristili tudi za izbirno te-
kmovanje članov državne re-
prezentance. Posebna mikav-
nost te prireditve pa bo v
tem, da se bosta na njej od
telovadnih vrst uradno po-
slovila Miro Cerar in Zdenka
Kovačeva.
Aleksander Paunovič
Smrt tudi tokrat ni iz-
birala. Iz družinskega in
delovnega okolja je iztr-
gala človeka, ki 7iavzlic
težki in neozdravljivi bo-
lezni ni nehal snovati,
marveč je vse do zadnjega
delal in pripravljal na-
črte za prihodnje pro-
pagandne akcije Merxa.
Aleksander Paunovič,
vodja aranžerskega in teh-
ničnega oddelka Merxa. je
umrl na pragu svoje pet-
desetletnice. Z aranžer-
skim delom se je srečal
Se v letih pred vojno v
Beogradu, v Celje pa je
prišel takoj po osvobo-
ditvi. Tu je ostal vse do
smrti. V kolektivu oziro-
ma v predhodniku seda-
njega Merxa je bil razen
kratkih prekinitev vse od
1952. leta.
Bil je pionir vseh pro-
pagandnih akcij. In ne
samo to. Postal je ne-
nadkriljiv mojster v teh-
ničnem urejanju trgovin.
To še zlasti velja za samo-
postrežne prodajalne, V
tem delu je dosegel velik
sloves in kot strokovnjaka
na tem področju so ga
spoštovali ne samo v last-
ni hiši, marveč tudi v
slovenski in jugoslovanski
trgovinski dejavnosti.
Odlike njegovega dela
so bile izvirnost, dina-
mičnost, tovarištvo in
zato ni naključje, da ga
bodo močno pogrešali ne
le v družinskem krogu,
temveč tudi v kolektivu
Merxa.
M. B.
OBISK JANEZA
ZAHRASTNIKA
V NAŠEM UREDNIŠTVU
Prejšnji teden je obis'kal
uredništvo Novega tedni-
ka sekretar Medobčinske-
ga sveta ZK Celje tovariš
Janez Zahrastnik. S člani
redakcije se je pogovar-
jal o vlogi mesta Celja in
o problemdh v celotni re-
giji, hkrati pa je razložil
nekatere naloge sredstev
obveščanja v sedanjem po-
litičnem trenutku, zlasti
po 2. konferenci ZKJ in
21.plenumu ZK Slovenije.
8 — 24. februar 1972
NOVI TEDNIK
3. stran
laški samoprispevek
^''''^in^rca"'''
Te dni potekajo na območju krajevnih skupnosti Laško.
Rečica, iVlarijagradec, Vrh nad Laškim in Breze zbori vo-
livcev. Težišče razprav in sklepanj je samoprispevek, kate-
rega cilj je do leta 1974 zgraditi centralni osemletki v
Laškem še en trakt in telovadnico, s tretjino od 1.5-odstot-
nega prispevka pa v naslednjih petih letih modernizirati
glavne cestne krake, in sicer v Zgornjo Rečico, v Breze in
na Vrh. Na vseh teh zborih prevladuje trezna presoja, ki
nadkriljuje brzopleto hlastanje po zaenkrat še nemogočem.
Prevladuje pa tudi srce, ki taja preveč ekonomistične,
predvsem pa egoistične poglede.
Kakšen je cilj samoprispev-
ka v peti hkrajevnih skupno-
stih laškega okoliša, je veliki
večini občanov že znano, za-
to v skrajšani obliki ponovi-
mo le najpomembnejše:
9 Popolna osemletka v
Laškem ima še vedno v svo-
jem okolišču dve nepopolni
osemletki: v Brezi in v Vrhu
nad Laškim. Otroci teh dveh
šol so v primerjavi s cen-
tralno šolo v neenakoprav-
nem položaju, kajti obseg nji-
hovega znanja je po konča-
nem obveznem šolanju manj-
ši. Otroci pa so gotovo prvi,
ki jih je treba rešiti bremen
socialnega razlikovanja, saj si
ne morejo izbirati staršev ne
kraja bivanja.
9 čeravno delno obnovlje-
na in delno povsem nova, j6
šola v Laškem še za sedanje
potrebe premajhna. Ima dvo-
izmenski pouk, premalo mož-
nosti za podaljšano varstvo,
za izvenšolske dejavnosti, za
pravilno prehrano otrok iz
družin obojestransko zaposle-
nih staršev. Ker je brez te-
lovadnice, zgubijo otroci pol
učnih ur telovadbe na poti do
najbližje dvorane.
9 Leta 1975 bo mala šola
zakonsko vpeljana kot celo-
letna šolska obveznost. Dobi-
mo torej devetrazredno osno-
vno šolo. Kje? V že itak pre-
majhnih šolah?
% Prešolanje vseh višjih
razredov, tudi če bi bila šola
v Laškem dovolj velika, terja
sodobne ceste pa prevoz iz
okoliških krajev. Občani so
razumno povezali ta drugi
problem s prvim, ko so se
odločili z 1.5 odstotni prispe-
"^ek od dohodka. Ureditev
^est pa ni povezana zgolj s
šolskim problemom, saj ima
obči, predvsem pa komunalni
gospodarski pomen.
• Če bo samoprispevek na
referendumu sprejet, bo z 12
novimi učilnicami   za   pred-
ii^etni in razredni pouk reše-
vprašanje prešolanja vseh
^šjih razredov v okolišu, pro-
blem male šole, podaljšanega
varstva in prehod na enoin-
PoUzmenski poui:.
% Hkrati pa bo v tem pri-
meru mnogo lažje doseči ure-
ditev glavnih prometnih žil v
okoUšu — predvsem cesta v
Rečico, na Reko- v Brezo in
v Vrh nad Laškim.
ZADNJI HIP
ALI ŠE VEDNO
PRAVČAS
Tole v odgovor zlasti tistim,
ki vprašujejo, zakaj laška šo-
la šele v letu 1973/74.
Prvič zato, ker se mora s
prostora bodočega novega
trakta najprej preseliti pod-
jetje »Bor«.
Drugič zato, ker bi bil do
zgraditve novega trakta kon-
čan v glavnem tudi cestni pro-
blem.
• Tretjič zato, ker je šola v
Rimskih Toplicah brez pomi-
sleka bolj potrebna rešitve v
najkrajšem času. Nič manj pa
ni važno tud; to, da samopri-
spevek v enem letu ne bo dal
dovolj denarja, da bi bili
vsem investicijam naenkrat
kos.
ZAKAJ
SAMOPRISPEVEK
IN NE DAVEK?
Najdejo se, ki jim samo-
prispevek »ne leži«. Zakaj ra-
je ne bi z davki uredili zade-
ve? Prvič zato, ker je samo-
prispevek bolj demokratična
oblika, je odraz konkretne
volje za konkretno stvar. Ali
v bistvu ne gre za ene in iste
žepe?
LONEC LONCU
SAJAVOST OČITA
Samoprispevek pa je tudi
oblika solidarnost premožnej-
ših do revnejših, ki nudi mož-
nost oprostitve tistih, ki za-
res z veliko težavo povezu-
jejo konec s koncem in raz-
lično obremenjuje različne
dohodke občanov.
če je glede šole manj ne-
sporazumov, manj nerazume-
vanja, je tega precej več oko-
li takoimenovanega »cestnega
pol odstotka«. V dosedanjih
razpravah je bilo moč sliša-
ti takšne pripombe: Vsi pri-
spevki za ceste in komunalne
investicije strogo po načelu
krajevne skupnosti. Jasno je,
da je ta dejavnik treba spo-
štovati, da bodo recimo ob-
čani laške krajevne skupnosti
dobiU največji delež. Toda
Laško kot mesto je manjše
od krajevne skupnosti. Drži?
Tu je Debro, Strmca, šmihel,
Jagoče. Skoraj polovica ceste
v Marijagradec je še na oze-
mlju laške skupnosti, vse do
viadukta, do koder sega Tito-
va cesta.
Zvedelo se je, da so občani
z obronkov glavnih občinskih
cest vprašali: Zakaj asfalt v
Marijagradec, zakaj v Rečico?
Kaj pa mi? Kdo ve, če kje
na svetu vlečejo asfalt iz za-
selkov v mesta? Sicer pa de-
lavci v središčih zbranih de-
lovnih organizacij ne stanu-
jejo v tovarni, kjer ustvarja-
jo dohodek.
Ne smemo se čuditi, da »se
gremo« v Sloveniji Ljubljano,
Celje, Laško, če se pa v ob-
čim »gremo Laško, Rečico in
Govce.«
KAKŠEN
JE PREDLOG
ZA UREJANJE
CEST?
v letu 1972, to je še letos,
bi z delom iz samoprispevka
asfaltirali cesto v Marijagra-
dec, rekonstruirali in uredili
pa bi jo vse do Brez, vklju-
čno s prestavitvijo v hudem
klancu pod Brezami.
V letu 1973 pa bi asfaltirali
cesto v Hudo jamo (čez De-
bro). Rekonstruirali cesto na
Vrh preko Vevč in cesto od
Hude jame v Zgornjo Rečico.
Tako bi do konca leta 1973
vozil avtobus v Brezo, na
Vrh, v Zijornjo Rečico in se-
veda šolski tudi do šole v
Reki. S tem popravila in re-
konstrukcije v samem mestu
ne bi odpadle.
Laško bo čez nekaj let pra-
znovalo 750 obletnico kot trg
in mesto, zat^o bodo morali
biti prispevki zadnjih let pet-
letnega plačevanja samopri-
spevka usmerjeni v hitrejšo
komunalno ureditev Laškega.
■ec
Z javne radijske oddaje v Laškem (Foto: M. Božič)
KAKO UČINKOVITEJE?
Danes dopoldne se bo v veliki dvo-
rani Narodnega doma v Celju začela
1. seja občinske konference ZKS Ce-
lje v novi sestavi. Delovni naslov sre-
čanja celjskih komunistov je takle:
Nekatera vprašanja učinkovitosti in
razvoja občinske organizacije Zveze ko-
munistov. Gradivo, ki so ga predhod-
no prejeli v organizacijah ZK in so
ga obravnavali skupno s sekretarji od-
delkov in organizacij, razmišlja o do-
sedanji dejavnosti ZK v celjski obči-
ni in spodbuja k še boljšemu delu
članov ZK.
Med drugim ugotavlja, da je pove-
čana dejavnost tn razgibano pohtično
delovanje ZK, ki je bilo v Celju us-
merjeno v konkretna dogajanja, odkri-
la te mnoge slabosti občinske organi-
zacije ZK. Zato gradivo razčlenja os-
novne značilnosti delovantja ZK v celj-
ski občini, poudairja niijnost idejne in
akcijske enotnosti ter usposobljenosti
komunistov za samoupravno in druž-
beno delovanje in izpostavlja tudi vlo-
go ZK v razvoju samoupravnih odno-
sov. Na 1. seji občinske konference ZK
bo uvodni referat podal Stane Seničar.
Nova konferenca šteje 94 članov,
komite občinske konference ZK pa
naj bi štel 21 članov. Za sekretarja ko-
miteja bo predlagan Štefan Korošec,
za dva namestnika sekretarja pa Stane
Seničar in Tone Zimšek.
J. V.
Šentjur

Komunisti v Šentjurju pri
Celju so izdelali bo^gat pro-
gram za prvo polletje tega
leta .
Planirali so dve seji kon-
ference. Na drugi bi naj go-
vorili o nalogah Zveze ko-
munistov v občini po II. kcn-
ferenoi ZKJ ter o družbeno
ekonomskih izhodiščih za to
leto v občini.
Zelo pomembna bo tudi
III. seja konference, saj bo-
do raz^raivljali o vlogi, na-
logah tn mestu komunistov
med mladino. Gre predvsem
za vprašanje, kaiko milade
aktivirati na samo^upravnem,
političnem in družbenem po-
dročju. Še pomembnejša pa
bo ta   razprava  aato, iker
občinska organizacija v Šent-
jurju — po mnenju mnogih
— dela vedno slalaše. To je
opaziti tudi v medobčinskem
svetu ZMS, kjer ugotavljajo,
da je prav šentjurska organi-
?;acija mladih najmanj aktiv-
na. Glede na to, da mla-di v
Šentjurju nimajo svojih pro-
storov, da pa jih je precej-
šnje število zaposleniih v do-
mačem kraju in tu preživlja-
jo svoj prosti čas, je še to-
liko bolj važno, poskrbeti za
organizirano dejavnost mla-
dih na vseh področjih. Pri-
čakovati je, da se bo stanje
popravilo, še posebej, če se
bodo bolje angažirali pri de-
lu v mladinskih vrstah tudi
mladi komunisti.
Komite občinske konferen-
ce ZKS Šentjur bo imel v
tem obdobju štiri seje. Na
prvi bodo govorili o spreje-
manju v ZK in kadrovski
politiki ZK. Povezovanje za-
sebnega kmetijstva, uveljav-
ljanje njihovih samotupra^vnih
pravic in dolžnosti v okviru
" kmetijske deloivne organiza-
cije ter naloge komunistov
na tem področju, bo osred-
nja tema d-ruge seje. Nasled-
njo bodo posvetih gospodar-
skim gibanjem v občini, na
četrti pa bodo razpravljali
o krajevni samoupravi.
Obširne pro^ame so pri-
pravile tudi komisije in ak-
tivi.
M. S.
Mladi govorijo
Otmar Prevolšek
Irena Auguštin
Vlilica šaCranko
Rogatec in Hum na Sotli
sta takorekoč en kraj in člo-
vek bi pričakoval, da tudi svo-
je stvari urejajo skupno, saj
jih med seboj loči le mejna
reka Sotla, ki pa je skoraj
ni videti. Kako'je s tem in še
z drugimi rečmi, nas je zani-
malo ondan, ko smo se name-
nili obiskati Rogatec.
OTIVIAR PREVOLŠEK, 23,
študent gradbeništva na VTŠ
v Mariboru: »Sodelovanje? Mi-
slim, da ga ni, vsaj veliko ne.
Če pa že je, potem to velja
za sodelovanje na športnem
področju. S sosedi onstran
Sotle skupaj treniramo in se-
veda tudi igramo nogomet.
Kulturnih prireditev nimamo
skupnih oziroma takšnih, ki
bi jih prirediU skupaj. Pač pa
steklarna Straža onstran več-
krat organizira zabavno glas-
bene večere, kamor povabijo
najimenitnejše pevce domače
zabavne glasbe. Nedolgo tega
je prepeval v kinodvorani v
Humu na Sotli Mišo Kovač.
Mogoče bi sodelovali tako, kot
si želimo, če bi imeli prosto-
re, pa tudi povezave med ak-
tivi ni prav zaradi tega. Pri-
znati pa moram, da meja ne
predstavlja ničesar.«
IRENA AUGUŠTIN, 14 —
predsednica mladinske orga-
nizacije na osn. šoli: »Pred-
vsem lahko govorimo o šport-
nem sodelovanju, še bolj pa
o sodelovanju na prijateljski
osnovi. Želimo si imeti klub,
kamor bi hodih tako mi, kot
Hrvatje. Na hrvatsko stran
hodimo v kino, kinodvorano v
Humu na Sotli pa uporablja-
mo vsi. Tudi to je oblika brat-
skega sodelovanja. Lani smo
prijateljem preko Sotle pri-
pravili Kristine Brenkove
igrico »Čarobno zrcalce«, oni
pa so nam vrnili dramsko pri-
redbo neke basni. Vem pa,
da obstaja dokaj dobro sode-
lovanje med starejšimi na
obeh straneh, v Rogatcu in
Humu. Priznati je treba, da
ti res dobro delajo in še en-
krat je treba poudariti, da So-
tla ne predstavlja nobene me-
je.
In kaj menijo hrvatski mla-
dinci o sosedih, o sodelova-
nju in sploh o meji ter delu
na obeh straneh?
MILICA ŠEFRANKO, 25, di-
plomirani upravni pravnik:
»Ena oblika sodelovanja je
šport. Potem sindikalna orga-
nizacija, ki daje določen de-
lež sredstev v skupni fond.
Dobro sodelujejo tudi ribiči,
gasilci, zabavno glasbeni veče-
ri, ki jih organiziramo mi v
Steklarni Straža, pa so prav
tako za vse. Želimo si seveda
še trdnejšega sodelovanja. A
kaj ko ni prostorov. To velja
za nas vse, ne glede na mejo.
Pomanjkanje prostorov je ve-
lik problem in hudo mi je, ko
vidim dekleta jKJsedati po go-
stilnah. To seveda ni samo
njihova krivda, če nam bo
uspelo, bomo organizirali dis-
co klub, ki bo last nas vseh.
Pripomniti moram, da se bo
slej ko prej treba dogovoriti
o teh stvareh s komiteji ZMS
Šmarje in Krapina.«
Čeprav sodelovanje ni ne
vem kako močno, pa je hvale
vredno že to, da mladi žele,
da bi bilo drugače in da se
zavedajo, da so kljub meji
eno.
MST
4. stran
NOVI TEDNIK
Št. 8 — 24. februar 1972
Slovenske Konjice
obisk z. dragana
Te dni je Slovenske Konji-
ce obiskal predsednik komisi-
je za družbeno-ekonomsike
odnose pri CK ZKS Zvone
Dragan. Na razgovoru, ki so
se ga razen članov komjiteja
udeležili še člani ekonomske
komisije, vodilni člani občin-
skih vodstev družbeno-politič-
nih organizacij in občinske
skupščine, predstavniki neka-
terih večjih podjetij in repub-
liški poslanci, je govoril o
sedanjem stanju gospodar-
stva piu nas in o nalogah, iti
jih bo treba izpeljati v pri-
hodnjih mesecih. Zvone Dra-
gan je posebej analiziral ne-
katere dobre in slabe strani
našega sedanjega gospodar-
skega položaja. Pri tem je
opozoril, da vseh težav in od-
prtih vprašanj ne bomo mog-
li reševati le s političnimi
sredstvi, pač pa z dobro pro-
učenimi strokovnimi in eko-
nomskimi ukrepi, v drugem
delu razgovora je Zvone Dra-
gan odgovarjal na vprašanja
udel^encev. V. h.
Gomjesavinjska dolina
POTI RAZVOJA
H v občini Mozirje so pripravili gradivo, ki nakazuje
osnovna izhodišča nadaljnjega razvoja občine tja do leta
1985. Do takrat naj bi občina dosegla stopnjo srednje raz-
vite slovenske občine s približno 2.355 dolarji družbenega
proizvoda na prebivalca Za dosego tega cilja pa bo po-
trebno, da bo gospodarstvo letno naraščalo po 9.81-odst.
stopnji, kar istočasno ponneni za 2.8 odst. nad republiškim
poprečjem. Gibanje rasti nad republiškim poprečjem je
nujno, sicer se bo prepad med razvitostjo republike in
občine še večal, namesto da bi se postopno zmanjševal.
9 Razumljivo pa je, da bo moralo gospodarstvo v
prvih letih, močneje kot je nakazano v poprečju, razvijati
svoje proizvodne zmogljivosti in še intenzivneje odpirati
nova delovna mesta. Že v petih letih petnajstletnega raz-
voja bo treba zagotoviti zaposlitev 850 novim delavcem,
kar ob upoštevanju izmenskega dela pomeni, da bo treba
odpreti 644 novih delovnih mest oz. imeti 29,624.000 din
letnih investicijskih sredstev. To pa je vse prej kot malo!
Osnovno vprašanje oziroma
delema, ki so si jo zastavili
načrtovalci raavoja, je, od
kod dobiti kapital za dosego
razvojnih ciljev. Akumulacij-
ska moč mozirskega gospo-
darstva je absolutno preniz-
ka, da bi lahko le-to ustvarja-
lo potrebna letna sredstva
za razširjeno reprodukcijo.
Od predvidenih letno potreb-
nih investicijskih sredstev bi
lastno gospodarstvo ustvarilo
nekaj več kot polovico, osta-
h kapital pa bo treba dobiti
drugod. Posebej pa ob tem
velja opozoriti na to, da bo-
do dolgoročni krediti v pri-
hodnjih letih občutno zmanj-
ševali alcumulacijo, ker bo
po dosedanjih izračunih oko-
li 40% ustvarjenih sredstev
potrebno za odplačilo inves-
ticijskih kreditov.
Nič manj pomembno vpra-
šanje ob načrtovanju nadalj-
njega raavoja je, katerim go-
spodarskim panogam je po-
trebno v bodočem razvoju po-
svečati največ pozornosti. Ob
upoštevanju naravnih možno-
sti je nekaj odgovorov sicer
na dlani, vendar obstajajo
tudi dileme. Temelj gospo-
darstva bosta prav gotovo
predstavljala gozdarstvo in
lesna industrija, pri čemer
pa velja upoštevati, da so
tudi kmetijstvu, tako druž-
benemu kot zasebnemu, že
začrtana pota razvoja, ta vo-
dijo v nadaljnjo specializa-
cijo in modernizacijo, kar
bo omogočilo, da bo tudi
kmetijstvo postalo vse po-
membnejši gosp>odarski de-
javnik.
Načrtovalci razvoja pa si
obetajo veliko prihodnost na
področju turizma, kjer pred-
stavljajo dosedanji dosežki
nedvomno šele začetek raz-
vojne poti. Odločiti se bo tre-
ba, in v tem je osnovna di-
lema, v kakšnem razmerju
kaže razvijati izletniški in
stacionarni turizem. Izletni-
ški turizem terja manjše in-
vesticije. Zato naj bi se po
mnenju nekaterih hitreje raz-
vijal predvsem ta. Na koncu
konceiv pa gre tu še za tako-
imenovani drobni turizem
(kmečki turizem, ležišča pri
za,sebnikih), za katerega so
idealni pogoji. Vsekakor bo
treba najti ustrezno razmer-
je med posameznimi možno-
stmi, predvsem pa bo potreb-
no (in to brez odlašanja)
najti investitorja za izgrad-
njo nekaterih prepotrebnih
objektov stacionarnega turiz-
ma.
V zvezi s srednjeročnim
razvojem-pa se postavlja .še
nekaj drugih dilem. Kljub
temu, da se na prvi pogled
zdi ironično, pa je vendarle
res, da se postavlja vpraša-
nje, če bo v dolini v bodoče
dovolj delovne sile. Gre nam-
reč za to, da je že danes
preko 500 delavcev zaposle-
nih zunaj občine in se dnev-
no vozijo na delo, na drugi
strani pa številni mladi osta-
jajo dc«na na kmetijah. Kajti
spoznali so, da jim tudi ta
dejavnost laliko predstavlja
dobro perspektivo. V občini
je trenutno 30% kmečkega
prebivalstva, do 1985 pa bo
predvidoma padlo na 2090.
Precej je zimaj tudi zdomcev.
Okoli 400, tako da po vsej
verjetnosti delovne sile le ne
bo premalo, čeprav nekatere
pomembne slovenske institu-
cije v svojih načrtih predvi-
devajo za to območtje še
nadaljnje demografsko praz-
nenje.
In ob koncu le še ena
dilema. Nekateri bi radi
Zgodnjo Savinjsko dolino oh-
ranili nedotaknjeno. Takšna,
kot je, nekakšen rezervat na-
ravnih l&pot in rekreacijskih
možnosti. Tistim, ki v dolino
gledajo od zunaj, se to se-
veda zdi smiselno, tistim pa,
ki tam žive, pa nikakor ne!
Kakotorej zaustaviti bodočo
urbanistično politiko in kje
razvijati indiistrijo, da bi
dolina ostala čim manj priza-
deta?
Skratka, dilem ob nadalj-
njem razvoju zgomjesavinj-
ske doline ne manjka. Ne
manjlca pa tudi volje in mož-
nosti, da se ob tesnem sode-
lovanju vseh zainteresiranih
in odgovornih dejavnikom-
postavljeni cilji tudi doseže-
jo. BERNI STRMCNIK
Dobrna pri Celju
turizem, „bajta" in kokoši
• Kdor si predstavlja, da obsega krajevna skupnost Dobrna Zdravilišče, novo stano-
vanjsko naselje in spodnji center pri stari šoli, se moti tako, kot sem se jaz. Tja gori pod
obronke in brege Paškega Kozjaka in še dlje se raztezajo meje in precej časa in truda bi
vzelo, če bi hoteli vse prehoditi.
• V okviru krajevne skupnosti je bilo ob sodelovanju občanov v minulih letih oprav-
ljenih precej pomembnih akcij komunalnega značaja. Mnoge nove krajevne ceste, vodovodi,
predvsem pa elektrifikacija obrobnih vasi, so akcije, ki bi jih bili povsod veseli in bi s po-
nosom pokazali nanje. Veseli so jih tudi na Dobrni, toda preskromni so, da bi se kaj bolj
pohvalili.
• • Kot povsod, pa so tudi na Dobrni dobro založeni (za trgovino to ne morejo trditi)
s številnimi problemi. Nov hotel, bazen, ki ga na prospektu izpred let že imajo, v resnici pa
ne, sodobna trgovina in še kaj, da ob »bajti«, ki se noče podreti, niti ne govorimo.
KILOMETRI NOVIH
CEST
Slaba povezanost okoliških
krajev s centrom je nareko-
vala potrebo, da so v minulih
letih v okviru krajevne skup-
nosti posvetili veliko pozorno-
sti in namenili precej časa ter
denarja za izgradnjo številnih
krajevnih cest. Mnogi obrob-
ni kraji so že dobili cestno
povezavo, nekaj cest pa je
še v gradnji. V elektrifikaci-
jo BRC, STRMCA nad Dobr-
no in PAROŽA so pred leti
vložili 70 milijonov starih di-
narjev. Od katerih jih je ob-
čina prispevala 20, ostalo pa
prebivalci — v najrazličnej-
ših oblikah. Pohvale vredna
akcija, ki jo znajo ceniti pred-
vsem tisti, ki jim je posvetila
električna luč.
K staremu vodovodu so
zgradili novo zajetje in 3 km
dolg priključek, tako da jim
kljub sorazmerno hitri sta-
novanjski izgradnji v nasled-
njih desetih letih vode ne bo
m.anjkalo. še in še bi lahko
in tudi morali bi našteti, pa
žal ni mogoče. Prepustimo be-
sedo predsedniku KS MILA-
NU REHARJU: »Veliko je te-
ga, kar smo opravili, veliko
pa še bomo morali. Lani smo
pričeli med drugim   graditi
novo cesto iz Dobrne mimo
Stare grajščine do Loke. Cesta
bo letos gotova, dolga pa bo
kar štiri in pol kilometre.
Občani radi sodelujejo.«
POŽRTVOVALNI
AKTIVISTI
Kot je že znano, so si Do-
brnčand priborili posebno na-
grado Občinsk« konference
SZDL, ker je bilo v njihovi
krajevni skupnosti procentu-
alno največ ljudi za uvedbo
samoprispevka, šola nujno
potrebuje novo telovadnico
in dobili jo bodo (jezijo se le,
ker so po prioriteti čisto na
koncu seznama, čeprav gre
samo za 160 milijonsko in-
vesticijo). Prav neverjetno
je, kako so mogli doseči, da
so se ljudje glasovanja udele-
žili tudi iz najbolj oddalje-
nih zaselkov in da je ogrom-
na večina tudi solidarno iz-
rekla svoj »DA«.
CIRIL MARINČEK, pred-
sednik SZDL v kraju, je po-
vedal tole: »Dober rezultat
smo pričakovali že od same-
ga začetka, saj so bile poli-
tične priprave resnično teme-
ljite. Individualna agitacija
je opravila svoje, pri čemer
ne moremo mimo tega, da ne
Bodo na Dobrni dobili bazen, hotel, samopostrežbo, kana
lizacijo in še cesto proti Velenju. Verjetno že, toda kdaj
tega pa nihče ne ve ... Foto: B. Strmčnik
bi izrekli javne pohvale MI-
LANU REHARJU, predsedni-
ku KS, ki je v to akcijo vlo-
žil ogromno truda in proste-
ga časa. Tudi naši aktivisti
so se izkazali, saj so v vi-
sokem snegu teden pred re-
ferendumom obiskali sleher-
no hišo v najbolj oddaljenih
vaseh; mnogi so v hribih ce-
lo prespali, ker se niso mog-
li vrniti dom.ov. Hodili so
od hiše do hiše, ki so mno-
gokrat medsebojno oddaljene
tudi uro in pOl hoda. Trud
ni bil zaman. Uspeli smo,
čeprav na prvo mesto nismo
računali...«
OBLJUBE,
OBLJUBE . . .
Dobrna kot kraj v zadnjih
letih prazaprav ni posebno
napredoval, ofstalo je praktič-
no vse po starem. Turizem te-
če svojo pot, (zadnje čase vse
bolj učinkovito) svojo pot pa
hodijo tudi vaške kokoši,
zajci, mačke in psi, ki jih
občinsiki odlok prav nič ne
prizadeva. Ne skrivajo se do-
sti, njihovi lastniki pa oči-
vidno še manj, čeprav dobrn-
skemu turizmu niso najbolj
v okras.
Turistično društvo dobro
dela, njegova dva uslužben-
ca pa tudi marsikaj opravi-
ta. Hudo kri pa prebivalcem
Dobrne povzroča celjski
MERX, ki je iz obljubljene
samopostrežbe naredil že ce-
lo pripoved o »jari kači
in .. .« Predstavniki kraja po-
stavljajo tokrat temu znane-
mu celjskemu kolektivu jav-
no vprašanje in prosijo tudi
za javen odgovor: Dobijo no-
vo samopostrežno trgovino
in kdaj ali ne? Drugače ...
Nič boljše kot z obljublje-
no trgovino ni z ureditvijo
kanalizacije. Sklad za ureja-
nje mestn h zemljišč je svoje
pokasiral, nove hiše, ki že
zdavnaj stoje, pa še sedaj ni-
majo kanalizacije. Kanaliza-
cijo pa Dobrnčani težko ča-
kajo tudi zaradi tega, ker bo
prva odplaka »odnesla« tudi
»bajto«, napol leseno, s sla-
mo krito hišo, ki je zaradi
trmoglavosti lastnika ne mo-
rejo podreti in dela kraju
pravo sramoto. Točno po
sredini tega znamenitega ob-
jekta bo namreč šel novi ka-
nal!
Precejšen problem je odprt
bazen, ki ga »gradijo« že to-
liko let, da ga bo treba že
obnoviti (čeprav ga še vedno
ni)! Zdravilišče rabi nov, so-
doben objekt, pa zaenkrat tu-
di slabo kaže ...
Veliko so v zadnjih letih že
opravili. To, kar potre'rXje
Dobrna sama, tega pa brez
ustrezne družbene pomoči ne
bodo zonogli!
Berni Strmčnik
ČREPNJAK ALOJZ: Po ime-
nu samopostrežbo sicer ima-
mo, dejansko bi pa tej naši
trgovini to zelo težko tako
rekli. Sodobna samopostrežna
trgovina je nujnost!
MILAN KOS, učitelj: V kraju
potrebujemo marsikaj, toda
najbolj se mi zdi je potreben
odprt bazen. Turizem terja
svo.je . ..
l^aši znanci
ferči miler
Ferči Miler je bil med
tistimi, ki mu je revolu-
cija močno spremenila
življenje. Kot mladinec je
ostal brez matere, zdaj je
bil še Ob očeta, ki so ga
Ob operaciji nemški doh-
tarji pokončali. Ferči je
prepričan, da je bil to
pravcati zakol. Seveda Fer-
či ni imel časa miisliti na
to, da je ostal sam. Bolj
zaradi lepšega .so vpraša-
li:
»Ferči, kaj boš pa zdaj.
Kakšne načrte imaš?«
Pomislil je na čas, pre-
den je bil zapornik, tnter-
niranec, logoraš rn parti-
zan in ugotovil, da je bil
v normalnih časih nazad-
nje maturant. Pa je rekel,
da bi študiral.
Kot bi dregnil v osje
gnezdo. To pa ne. Potre-
ben je bU politiki, potre-
ben obnovi, izgradnji. In-
tiligenca. Samo še eden
več v spletu problematič-
nega sloja.
In tako je šel študij po
zlu. Začel se je aktivistič-
ni pohod. Nič manj na-
poren, kot je bii marš
čez K02yanske hribe. Za
razliko od taborišča, kjer
je bil neprostovoljno la-
čen, je zdaj prostovoljno
sto tn stokrat ostal brez
obroka kje na terenu, na
sestankih, v akcijah. Fer-
či je bil, ko je bila še ra-
deška občina samostojna,
njen predsednik. Ko so
Radeče selili pOd hrastni-
ško streho, je tam pod-
predsednikoval, ko so nje-
gov rodni kraj priključili
Laškemu, je bil podpred-
sednik v tej občini. Bil
je predsednik planske ko-
misije v okraju Trbovlje,
sicer pa kot stotin« dru-
gih partizanov obložen z
deseterimi fujikcijami.
Z nekoliko ironije se
spominja svoje izključit-
ve iz komunistične parti-
je kmalu pO osvoboditvi.
Sekretar, bolno ljubosu-
men za nič, ga je izklju-
čil zaradi tega, ker je ba-
je sedem let hodil z dekle-
tom in se ni oženil z njim.
Saj je bUa vmes vojna in
sta se drug drugemu od-
tujila. No, krivico so pK)-
pravih, izključevalec je
sam odfrčal.
Ferči je 2nan vsakemu
otroku v Radečah in daleč
okoli njih. Le redki pa so
prijatelji, ki resnično ve-
do, da je bil v zasebnem
življenju le malokdaj sre-
čen.
»Kdo bi zdržal ob člo-
veku, ki je bil last ljud-
stva, funkcij in javnega
dela.«
Tako je razložil vzroke
svoje prve ločitve. Kdo ve
koliko je vzročnih zvez,
da je danes ostal praktič-
no sam, da so Radeče nje-
gov dom in Radečani nje-
gova družina. In še invalid
F>o vrhu, zaradi nesrečne-
ga padca Po stopnicah.
Pri tem se mu zdi ne-
umno, da se je tako tež-
ko ponesrečil — trezen.
Morda danes kakšne kle-
petulje stiskajo glave, šu-
šljajo to in ono. Morda se
kak pridanič kje obregne
FERCI MILER v svojih
županskih in podžupanskih
letih.
za njegovim hrbtom. Nih-
če ni brez napak in brez
slabosti. Vendar — Ferčd
je eden tistih, ki mu je
življenje toliko nagrmadi-
lo na' pleča, toda njemu je
ostalo bore malo. Radeče
pa Se razvijajo, bohotijo,
širijo. Ne vem, če se šali,
ko pravi, da je v rodnem
mestu že pravcati tujec.
Če resno misli, kotem se
je spet enkrat zmotil.
Marsikdo, ki je zasedel
odgovorne položaje, je že
pozabljen, odpisan. Ferči
med svojimi Radečani ni-
JURE KRAŠOVEC
8 — 24. februar 1972
NOVI TEDNIK
5. stran
Pismahrakev
NEVLJUDNE
NATAKARICE
Ljudje pozjabljamo na
kulturo in vljudnost. To
dokazujeta tudi dva pri-
mera, ki sem ju sam do-
živel. Najprej se je za-
taknilo v gostišču Golding
bar, ko nam natakarica
Mira Jazbec ni hotela pri-
nesti zahtevane kave, am-
pak smo jo morali sami
naročiti v kuhinji. V Mi-
gnonu pa nam natakarica
Julijana Grobelnik ni ho-
tela prinesti pepeilnika.
Rekla nam je, da lahko
odpadke mečemo kar na
tla. Res lepa reč!
DAMIR PERLIČ,
Ljubečna
TEŽAVE Z DIMOM
v Celju na Titovem tr-
gu 7 ima mestna hranilni-
ca v kleti strojnico za cen-
tralno kurjavo, 2e predla-
ni smo stanovalci te hiše
prosili upravo hranilnice,
naj uredi, da se iz kuril-
nice ne bo kadilo. Oblju-
bili so, da bodo kotel za-
menjali in da bo vse v re
du. Kaj se je naredilo,
nam ni znano, vendar pa
se je lani stanje še po-
slabšalo. Dim se je po
stopnišču tako močno va
lil, da smo se kar duših.
Na ponovno urgenco nam
je direktor hranilnice ob-
ljubil, da bodo zadevo u-
redili. Tudi stanovanjsko
podjetje smo prosiU za
pomoč. Dimnikarska ko
misija je sicer neKaj na-
pak odpravila, vendar pa
je sedaj stanje še slabše.
Osem strank nas je, ki
smo prepuščene na milost
in nemilost urejevanja te-
ga problema.
Stanovalci hiše Titov trg 7,
Celje Sledijo podpisi: Ar-
nelda Vacik, jNiada Završ-
nik, Ida Kranjc, Franc
Guček, Mariija Krušenjak,
Mirko Kregar, Franc Re-
bek.
ODGOVOR: Takoj, ko
so stanovalci v zimski se-
zoni 1971 opozorili na dim,
ki občasno uhaja iz ku-
r Inice, smo poklicali \co.
kovnjake, da bi podali
mnenje za odpravo ome-
njenih nevšečnosti. S sta-
novanjsko upravo hiše
smo dogovorno podvzeli
predlagana popravila v ko-
tlarni. Predlagane uKrepc
dimnikarskih strokovnja-
kov smo prav tako opra-
vili, istočasno pa .smo pri
podjet)u Klima naročili
načrt, po katerem so sedaj
že opravljajo dela ki bodo
predstavljala popolno ob-
novitev Kurilnih naprav.
Predstavnikom stanovalcev
smo povedali, da bo z na-
še strani narejeno vse po-
trebno, izrazili smo hkrati
naše oh':alovanje, da je do
teh motenj sploh prišlo
in smo tako smatrali da
spričo našega naročila po
novih tvurilnih napravah ne
bo v.^č pritožb saj je jas-
no, da sredi kurfine sezone
ni mJč opraviti neposred-
ne zamenjave kotla. Za ob-
ljube stanovalcem v letu
1970 sedanja uprava nc mo
re odict' Tjati --a' ;p tudi
stanovalcem znano, da se
je Celjska mestna hranil-
nica s 1. aprilom 1971 pri-
pojila k Ljubljanski ban-
ki.
Celjska
mestna hranilnica
ŠE O ČLANKU
»ZA KRUH
VSAKDANJI GRE«
Zastopam Franca Moli-
čnika iz Luč št. 79 in vam
sporočam naslednje:
V številki 43 z dne 4.
nov. 1971 je na zadnji
strani vašega cernjenega
časopisa izšel članek pod
naslovom »Za kruh vsak-
danji gre ...«, pod kate-
rim je podpisan B. Str-
mčnik. Čeprav v članku
ni imena tn priimka las^
nika pekarne v Lučah, je
vsakomur iz Luč in okoli-
ce jasno, da je to Franc
Moličnik. Zato temu ni
vseeno, kako je B. Str-
mčnoik zadevo prikazal,
zlasti ker informacija nd
točna. Ne odgcn-arja res-
nici, da je »ves kraj bolj
kot od volje občanov od-
visen od razpoloženja ene-
ga samega človeka«, in to
naj bi bil Moličnik Franc,
kot tudi ne drže navedbe
glede stanovanja.
Moličnik Franc je leta
1958 zgradil v hJši, ki jo
je podedoval po starših,
pekarno z namenom, da
bo sam opravljal pekov-
sko obrt, ker je izučen
pek. Zal je moral zaradi
obolelosti na očeh opus-
titi pekovski poklic. Da
ne bi bili ljudje brez kru-
M, je preko časopisnega
oglasa dobil drugega pe-
ka.
Prvi pek je bil v za-
četku kar v redu, držal
se je pogodbenih določil.
Ko pa je zaslužil toliko,
da si je kupil hišo, je po-
stajal do lastnika oblas-
ten in sairov. Pogodbeno
razmerje je lastnik raz-
drt.
, Nastopil je drug pek,
ne da bi Lučani utrpeli
pomanjkaje kruha. Ta
drugi pek je dobro d^lal,
iokler nd šel v pokoj.
Tretja pek je delal kraj-
ši čas, ker se ni mogel
privaditi kraju, odšel je
nazaj v Ljubljano.
Četrti pešk je bil mlajši
človek in je tudi dobro
delal. Bil je priden, in ko
si je zaslužil toliko denar-
ja, je odšel in si kupil
lastno pekarno.
Peti pek je delal dve
leti. Lasitnik ga je dobil
preko časopisnega oglasa.
Nekaj časa je bilo v redu,
potem pa je začel kršiti
pogodbena določila. Naj-
slabše pa je bilo to, da
se ni držal higienskih
predpisov in je zaradi ne-
vestnosta uničeval napra-
ve. Lučani sami so izra-
žali nezadovoljstvo, tako
da je bil lastnik prisiljen
odpovedati pogodbo.
Skratka, v nobenem pri-
meru Moličnik Franc kot
lastnik pekarne ni bil
tisti, ki je dal povod, da
so peki odhajah.
Z zadnjim pekom last-
nic ni sklenil nobene po-
godbe glede zagotovitve
stanovanja. Kljub temu je
lastnik iz dobre volje pe-
ku odstopil eno sobo, kar
je bilo takrat za samca
do\-olj. Navedbe v članku
o »treh dokaj prostornih
sobah» je v toliko netoč-
na, ker te sobe naso last
Moličnik Franca, poleg te-
ga pa gre le za sobo in
kiihinjo, v katerem sta-
nuje družina Moličnikove
sestre.
Članek B. Strmčnika je
tudi v toliko nepopoln,
ker po smislu vsiljuje
misel, da proizvodnja kru-
ha zadeva nekega posa-
meznika, to je lastnika
pekarne in ne družbe ozi-
roma drugih pristojnih
organov. Franc Moličnik
je storil vse v okviru
svojcih materialnih mož-
nosti, da Se je v Lučah
p>ekei kruh. Vprašanje pa
je, kaj je storila npr.
občina za občane, da bi
bila zagotovljena preskr-
ba s kruhom. Pekama
sedaj ne dela, ker je one-
sposobljena, dotrajana,
lastnik pa nima sredstev-
— več milijonov — da bi
jo usposobil. Obrnil se
je za pomoč na občino,
vendar zaenkrat brez us-
peha. Nihče ne more zah-
tevati od Franca Molič-
nika, da bi za pekarno
dal več milijonov, ker jih
nima, in da bi povrhu še
preskrbel stanovanje za
peka. Moličnik lahko sto-
ri nekaj, toda le v me-
jah zmogljivosti. Skratka,
B. Strmčnik bi pametne-
je storil, da bi pokazal s
prstom tja, od koder bi
pričakovali ukrepe in ne
da prikazuje, kot da je
lastnik tisti, ki je krivec,
da ni v Lučah kioiha.
Spoštovani tovariš od-
govorni urednik, prosim
vas, da v tem smislu v
vašem cenjenem časopisu
sporočite bralcem stali-
šče Franca Moličnika. Pri
tem se ne sklicujem na
zakon o tisku, ampak na
vašo pravičnost in pošte-
nost, da bralcem sporo-
čite še drugo plat meda-
lje.
S spoštovanjem!
Odvetnik Jelušič Dušan,
Ljubljana, Trg Mlad. del.
brigad 14.
Odgovor: Vabimo Luča-
ne, da povedo svoje mne-
nje o problemih pekar-
stva v Lučah, e članku
Za kruh vsakdanji gre in
o odgovoru odvetnika, ki
zastopa Franca Močilniks
PRIJETNA IGRA
Nagradna igra na zad-
nji strani je prijetna in
v njej rada sodelujem.
Ce mi sreča ne bo naklo-
njena, se ne bom jezila.
Pregovor pravi, da ni
važno zmagait, ali dobiti
nagrado, ampak je važno
sodelovati. Tudi jaz tako
mislim
Odgovor: Marta, odgo-
vor pošlji na kuponu. E-
nako velja za oddajo Po-
slušate jih najraje.
ZAHVALA
Zahvaljujem se Milenku
Strašku za lepe fotogra-
fije in prijeten sestavek
o Karlu Percu. Tudi za
vabilo na sestanek z no-
vinarji sem vam hvale-
žen, vendar pa vam mo-
ram povedati, da sem že
nekaj let priklenjen na
posteljo in nikamor ne
morem. Le malo tu in
tam kaj napišem.
Jakcb Leskovšek,
Lesično 63
BISTRI STE
Novi tednik mi je ved-
no bolj všeč in ga vsa-
komur priporočam. Zad-
njič sem še posebno rada
prebrala sestavek Vihar-
nik na Klokočovniku.
Morda bom tudi jaz uča-
kala 90 let? Zelo zanimi-
va je tudi nova nagradna
igra — Naše vprašanje —
vaš odgovor. Kaj vse si
ne izmislite Res ste bist-
ri. Ce bo kdo od vas pri-
šel k meni, bom še več
povedala. Naročilnico za
ploščo pa mi j« Tehno-
mercator že poslal,
štefi Fajs, Uniše 11, Po-
nikva.
VEČ
O NESREČAH
Z naše strani se še ni
nikoli mhče oglasil, zato
si ne upam podpisati s
polnim imenom. Predla-
gala bi rada, da bi več
pisali o nesrečah, o kaz-
nivih dejanjih in o kri-
minalu. Vse to naj bi
bilo nadrobneje popisa-
no. Tudi F>oročila s celj-
ske tržnice ne izpustite.
Bralka s  Tinskega.
ODMEV NA »MA-
LOMARNOST«
Prosim, da priobčite
pojasnilo k notici Malo-
marnost, ki je bila ob-
javljena v vašem tedni-
ku 3. 2.  1972.
Pokojna Pavšner Alojzi-
ja je bila sprejeta na
naš oddelek 15. 1. 1972
ob približno 6. uri zjut-
raj. Pripeljana je bila v
globoki nezavesti. Dežur-
ni zdravnik je opozoril
spremljevalko, da bolni-
ca ne bo preživela 24
ur. Take informacije da-
jemo, ker svojci v po-
dobnih primerih večino-
ma  žele,   da   bi  njihovi
najbližji umrh v doma-
čem okolju. Pri Pavšner-
jevi pa je bilo rečeno,
da nimajo za to možno-
sti in je razumljivo osta-
la pri nas. Navzlic naše-
mu prizadevanju bolnica
ni preživela niti 12 ur.
Umrla je ob 16.20. Kot
običajno je bil tudi tok-
rat poslan telegram na-
slednje jutro, se pravi
16. 1 1972 - po pred-
hodnem neuspešnem tele-
foniranju na številko, ki
so nam jo dali svojci.
Vsekakor pa v soboto
15. 1. 1972 ni nihče iskal
informacije o težko pri-
zadeti bolnici. Niti oseb-
no niti  telefonično.
Naša uslužbenka, to je
pomožna vratarica, trdi,
da jo ni nihče prosil, da
bi šel lahko pogledat k
materi, ki leži na nevro-
loškem oddelku. Naroče-
no ji je namreč bilo, da
vsem obiskovalcem bolni-
kov z nevrološkega od-
delka omogoči kontakt z
dežurno sestro. Vratari-
ca je celi skupini obisko-
valcev povedala, da zara-
di gripe ni obiskov, hkra-
ti pa je izpolnila želje
vsem, če so jih izrazili.
Sin pokojne Pavšnerjeve,
kaže, ni izrazil nobene
želje.
Mislim, da je iz pove-
dane.ga raz\idno. da ima-
mo opravka zopet z de-
zinformacijo, ki je odraz
agresivnosti, katera ima
izvor vse drugje kot v
napačnem ravnanju kriti-
ziranih. Naša praksa nam
omogoča, da smo si tudi
v tem primeru na jasnem
s silnicami, ki se skri-
vajo izza napada svoj-
cev na naš oddelek, a iz
pietete do pokojne o tem
ne bi kazalo pisati. Ome-
nil bi le še, da bi ured-
ništvo v bodoče v takih
primerih le p>oskušalo iz-
luščiti pred objavo po-
dobnih obtožb objektivno
resnico. O nevropsihiatri-
čni silužbi kroži med
ljudmi že tako dovolj
zmotnih in F>opačenih gle-
danj, da jih res ni treba
razširjati še preko javnih
občil.
Predstojnik  oddelka
dr. Zvona Lamovec
DRAGOCEN
SPOMIN
Dovolite mi, da se s
kratkim prispevkom tudi
jaz spomnim na Josipa
Gosaka, upokojenega pro-
svetnega delavca, ob nje-
govi 90 letnici, o kateri
ste pred kratkim pisali
tudi v vašem listu. Do-
godek sega časovno sicer
za dobrih 31 let nazaj,
vendar se ga vedno zelo
rad spominjam.
Zdaj že skoraj drugo
desetletje upokojeni nek-
danji upravitelj osnovne
šole v Cadramu pri Op-
lotnici, Franc Brglez, je
v zimski sezoni 1940-41
pripravil kmetij sko-nada-
Ijevahio šolo v tem kra-
ju. Prijavljenih nas je bi-
lo kakih 20 do 25 sluša-
teljev, mladih fantov in
deklet v starosti med 17.
in 22. letom. K predava-
njem smo prihajali teden-
sko dvakrat v čadramsko
osnovno šolo, ki je bila
med vojno požgana. Po-
leg Franca Brgleza so v
predavanji! sodelovali še
nekateri takratni kmetij-
ski strokovnjaki iz konji-
šega okraja.
Ko smo v začetku mar-
ca 1941 predavanja in šo-
lo končali, smo se dogo-
vorili, da bomo v nede-
ljo, dne 16. marca 1941
obiakaU znano kmetijsko
šolo v Šentjurju pri Ce-
lju. ^Večina se nas je od-
peljala z vlakom, nekate-
ri pa tudi kar s kolesi.
Njeni strokovni sodelav-
ci so nas seznanili o šte-
vilnih praktičnih zadevah,
o katerih smo marsikaj
slišali že na predavanjih.
Ogledali smo si šolske
hleve z živino, razne stro-
je in naprave, tako da
je bila končna ekskurzija
za nas dokaj zanimiva.
Sredi dopoldneva smo
se odpeljali z vlakom iz
Šentjurja do postaje Li-
poglav. Od tam smo jo
peš mahnili čez majhen
•^irib in se ustavili pred
domačijo Josipa Gosaka.
N^š vodja Franc Brglez
se je z njim že prej do-
govoril za kratek obisk
na njegovem domu. Ve-
selo in ljubeznivo nas je
sprejel ter nas kar takoj
pogosta s pristno doma-
čo slivovko. Ni treba po-
sebej poudarjati, da se
nam je resnično prilegla,
saj smo imeli od Lipo-
glava kar nekaj kilomet-
rov pešačenja.
Josip Gosak nas je za-
tem p>opeljal še v svoj
vinograd. Pokazal nam je
sadno drevje, nazadnje
p>a še vse dobrote letni-
ka 1940, ki jih je hranil
v sodih v večji kleti. Vsi
skupaj smo z njim vese-
lo kramljali, marsikaj pa
sta si imela povedati oba
prosvetna dela-vca, ki sta
mnogo svojega dela po-
svetila tudi skrbi ■sa. na-
predek kmetijstva. Izpred
njegove hiše pa se nam
je nudili še prelep raz-
gled po gornjem delu
Dravinjske doline s Po-
horjem v ozadju.
Kar prehitro smo se
morah posloviti od dob-
rega in prijaznega gosti-
telja, ki je pred kratkim
slavil 90 letnico rojtsva.
Nadaljevali smo pot v do-
Uno Loč, od tam pa z
ozkotirnim konjiškim vla-
kom naprej do Slovenj-
skih Konjic in nato peš
do Oplotnice. Rad se spo-
minjam te šole, še pose-
bej obiska na domačiji
Josipa Gosaka in vs^
dobrot, ki nam jih je po-
nudil is svoje kleti.
Vinko  Langerholc,  Siov.
Konjice
NE AMD,
AMPAK ZŠAM
v Novem tedniku št.
6 z dne 10. 2. 1972 ste
v rubriki Od Rinke do
Sotle v drugem stolpcu
za Lašiko objavili notico
Razstava ob 15-letnici
AMD. Vaša notica je si-
cer pravilna, nikakor pa
ni pravilen naslov. Raz-
stavo dela je pripravila
organizacija Združenja
šoferjev in avtomehani-
kov Laško (ZŠAM) in
ne AMD. Ta obstaja v La-
škem šele od 1. 1962.
Prosimo, da v prihod-
nji številki popravite na-
slov in vsebino notice.
Prosimo tudi, da nas ob-
vestite, kdo je avtor no-
tice.
Predsednik ZSAM Laško,
Ludvik Voga
Odgovor: Popravek ob-
javljamo, notico pa je
napisal Jure Krašovee, ki
se zaradi zamenjave imen
društev opravičuje.
SPIS
Prvič se vam oglašam.
Čeprav sem stara šele 12
let, redno berem vaš časo-
pis. Zelo rada berem sli-
kanico Med nebotičniki in
tudi roman, pa pisma bral-
cev. Zanima me, če lahko
pošljem kakšen spis. Kaj
pa posebno stran za naj-
mlajše — bi jo lahko pri-
praviU?
Nagradna igra mi je
všeč m v njej rada sode-
lujem, čeprav ne vem, če
bom kdaj izžrebana.
Cvetka Šilak
Odgovor: Cvetka, spis
ili kak drug sestavek kar
pošl,ii. Ce bo mnogo pri-
spevkov naših najmlaj.ših
bralcev, se boom kajpak
odločili 73 cpIo stran.
Tudi s takšnimi problemi se srečujejo Tednikovi novinarji pri svojem delu. Idi-
ličen prizor je z nedavnesra obiska vitanjskili gričkov in .gričev.     Foto: D. Medved
ZAHVALA
Ob moji 90. letnici so
me obsuli tovariši, prija-
telji, moji nekdanji učen-
ci in kulturni delavci s
toliko čestitkami, da mi
moja stara roka ne do-
pušča, da bi se vsem
posebej zahvalil.
Vsem iskren stisk roke!
Jože Gosak, Klokočovnik,
Loče
6. stran
NOVI TEDNIK
Št. 8 — 24. februar 1972
Javna radijska oddaja
pomlad sredi laškega
Tako nekako bd lahko rek-
li naši javni radijski oddaji
v Laškem, ki je bila v nede-
ljo sredi sonca in petja, de-
klamacij in ljubkih otroških
nalog, ob zvokih ansambla
Vikija Ašioa ia Tmovelj pri
Celju ter moškega pevskega
zbora iz Laškega pod vodst-
vom Milana Kasesnika. Pri-
jetno nedeljsko dopoldne so
popestrili še mali pesnik Ru-
di Zupan iz Jurkloštra, šol-
ski p>evski zbor iz Rimskih
toplic pod vodstvom profe-
sorja Julija Gorica, šolske
naloge pa so brale Polonca
Picej, Vesna Jelovšek in Na-
da Kumer ter Irma Lesko-
šek. Vmes so se oglasile še
citre mladega gimnazijca Re-
mija Kosca, napovedovalcu
Zvonetu Perliču pa je poma-
gala premagovati z/adrego
pred Laščani Mojca Krpiče-
va in če bo tako nadalje-
vala, bomo na radiu Celje
prav gotovo dobili še en pri-
jeten glas.
Brez nagradne igre na tak-
šni imenitni oddaji seveda ne
gre in zasluga za to gre
prav gotovo Tehnomercator-
ju, ki je oddajo tudi omogo-
čil. Fantje s kavnimi mlinč-
ki, s kakršnimi so mlele že
naše  babice,   so   tako zelo
mleli kavo v zrnju, da so
dobili žulje. Kljub temu se
je splačalo, ampak samo
enemu-tisti namreč, ki je prvi
zamlel, je dobil naravnost
imeniten eletričen mlinček,
ki pa ne bi mlel, če bi se
Egodilo tako, kot se je na
oddaji, ko nam jo je krepko
zagodel radijski škrat. Od-
daja je za nekaj minut »mr-
knila«, ker je pač »nekaj«
bilo. Se pač zgodi. Oddaja
v Laškem je ves čas poteka-
la v znamenju bližajočega se
referendtuna v Laškem in
Rimskih toplicah, njeno ge-
slo pa je bilo: Tu smo, vaši
smo. Kljuib temu, da je v
začetku kazalo, da bo dvora-
na bolj prazna kot kaj dru-
gega, se je kmalu nabralo
toliko ljudi, da je bila dvo-
rana bolj prazna kot kaj
drugega, se je kmalu nabralo
toliko ljudi, da je bila dvo-
rana v domu »DUŠAN P02E-
NEL« skoraj nabito polna.
Prebivalci Laškega so nasto-
pajoče skoraj vedno hrabrili
z gromoglasnim ploskanjem
in če je verjeti temu, potem
je javna radijska oddaja,
ki jo je pripravil Novi ted-
nik skupaj z Radiom Celje
in domačimi interpreti, uspe-
la. MST
Remi Kosec se je svojega posla lotil zelo resno, tako zelo
resno, da ni bilo slišati najmanjšega glasu iz dvorane. Citre
so ga ubogale, le tu in tam so se strune izmuznile njego
vim prstom.
Otroški pevski zbor osnovne šole iz Rimskih Toplic
vegrad
pokro-
vitelj
V nedeljo, 5. marca, bo
v organizaciji domačega
atletskega kluba v Velenju
26. državno prvenstvo v
krosu. Pokroviteljstvo nad
to pomembno prireditvijo
je prevzel kolektiv sploš-
nega gradbenega podjetja
Vegrad v Velenju, ki je s
tem pokazal tudi svojo
pripravljenost za reševa-
nje in izvedbo zahtevnih
športnih tekmovanj.
MB
jdbrazi
ivan
košir -
ris
Ivan Košir, ki so mu v
partizanih »prilepili« vzde-
vek Ris, je star partizan,
saj je prišel skupaj s svo-
jo Gubčevo brigado leta
1945 v Celje potem, ko je
že od leta 1941 sodeloval
na terenu z njimi, ki so
jim takrat rekli še »go-
šarji«. V partizanske vrste
je stopil natanko marca
1942, svoje tovariše—gub-
čevce pa je zapustil, ko se
je brigada poslovila od
Celja. V Celju je Ris
spoznal ženo in ostal na
štajerskem. Kmalu po
osvoboditvi je Ris, ki je
bil komandant III. bata-
ljona v brigadi, odšel na
novo dolžnost, tokrat kot
komandant »pozadine«
14. brigade XXIII. divizi-
je. Takrat je bii že kape-
tan, njegovo novo službeno
mesto pa je bilo v Rake-
ku. Od tod ga je pot zane-
sla v Beograd v personal-
no upravo glavnega štaba
JLA, kjer so ga tudi de-
mobilizirali. Odšel je v
Maribor in se zasidral v
milici kot kapetan in tam
ostal natanko eno leto.
Leta 1947 je prišel nazaj
v Celje. V cinkarni je bilo
njegovo novo delovno
mesto vse do 1951, ko je
odrajžal v Železarno štore
kot skupinovodja na plav-
žu.   Plavž mu   je dajal
kruh do 1967 in ga tudi
invalidsko upokojil. Risu
so popustili živci, prah
ga je razjedal, lotil pa se
ga je še star in znan so-
vražnik vseh partizanov
— revma.
Ris je po rodu Gore-
njec, a ni nikoli živel tam,
pač pa na Dolenjskem.
Mati mu je umrla, ko mu
je bilo 9 let, zato je vse-
skozi živel pri stricih.
Izučil se je za mlinarja
pri sosedu in postal po-
močnik.
Ris ne bi bil Ris, če
ne bi bil ranjen in to kar
dvakrat: v roke, glavo
in noge ga je zadelo. Na
steni njegove dnevne sobe
vise odlikovanja, zahvala
za njegove rane in njegov
boj: orden za hrabrost, ki
ga je dobil že 1944, me-
dalja bratstva in enotno-
sti, orden zaslug za na-
rod, partizanska zvezda s
puškama III. stopnje in
red dela s srebrnim ven-
vem. Vse to ima skupaj
s svojo sliko iz partizan-
skih dni obešeno na steni.
Ris pa tudi po vojni ni
mogel dati miru in je
pridno pomagal v raznih
organizacijah. Bii je par-
tijski sekretar, tajnik
SZDL, borčevska organi-
zacija je postala hvaležno
torišče njegovega udej-
stvovanja, bil je skratka
vse po malem, danes pa
je Ivan Košir predsednik
ZB krajevne skupnosti
Podgrad. Ta funkcija mu
leži na grbi že šest let,
kot se rad pošali, zakaj
dobro vem, da rad in z
veseljem dela, če le more.
Ris živi blizu doma »DU-
ŠAN FINŽGAR« in bo
prav kmalu pripravil svo-
jim soborcem, prijateljem
in domačim prijetno sre-
čanje. Srečal se bo namreč
z Abrahamom, to pa bo
natanko 28. februarja. To
niti niso ne vem kako ve-
lika leta. A če povem še
to, da je šei Ris v parti-
zane s svojimi dvajsetimi
leti, potem bo Abrahama,
upam, prijetno preživel.
Praznovanje namreč.
Ris, še na mnoga leta!
MST
intervjii
majhni smo
in vsi vse
vemo
TAKO JE SAMOUPRAVNO VZDUŠJE V
KOLEKTIVU »ETOL« OPISAL PREDSEDNIK
DELAVSKEGA SVETA IVAN BAKIJA
IVAN BAKIJA, 30-letni kemijski tehnik, dela v kolek-
tivu »ETOL« že deveto leto. V tem času je že bil eno
mandatno obdobje predsednik delavskega sveta, lani pa
je bil izvoljen že drugič. Bil je tudi predsednik upravnega
odbora in sindikalne podružnice. Stanuje v stanovanju,
ki je last podjetja, je poročen, zaenkrat še brez otrok.
Pogovarjala sva se v pisarni obrata v Škof ji vasi, brez
asistence kogarkoli. Sogovornik je bil sproščen, odkrit,
jasen, pripravljen tudi z dokumentacijo za razgovor.
NOVI TEDNIK: Razprave o
dejanskem položaju delavske-
ga razreda odkrivajo mož-
nost, da le-ta še ni dovolj ne-
posredno vključen v odloča-
nje. Kako je to pri vas?
IVAN BAKIJA: Trdim, da
ne tako, kot pravi obča oce-
na. »Etol« je 130 članski ko-
lektiv. Ce poleg 15 članskega
delavskega sveta upoštevamo
komisije, odbore, pa sindikal-
ni izvršilni odbor, organizaci-
jo ZK, potem je v našem ko-
lektivu saomupravno in poli-
tično aktivnih vsaj 600 od-
stotkov zaposlenih. Ravno to-
likšen kolektiv smo, da se vsi
poznamo in da vsi vse vemo.
To, da smo večji del vsi do-
bro informirani, je razlog, da
pri nas še nismo imeli kriz-
nih situacij, čeprav ravno zdaj
v eno takih zahajamo, — ven-
dar zaradi gospodarskih raz-
mer, izven naših možnosti, da
kaj spreminjamo.
NOVI TEDNIK: Ste na de-
lavskem svetu razpravljali o
najnižjih osebnih dohodkih in
na čigavo pobudo?
IVAN BAKIJA: Smo raz-
pravljali in celo večkrat. Kaj-
ti od razmer, ko je »Etol« ve-
ljal za kolektiv z dobrimi
osebnimi dohodki, se je pre-
cej spremenilo in gremo v
stagnacijo. Ce pa se zadeve
okoli uvoza ne uredijo, bomo
prišli v položaj, ko se bomo
srečali tudi z izgubo. O oseb-
nih dohodkih razpravljamo
vsake tri mesece, rav tako o
poslovnih stroških, dnevni-
cah, kilometrini itd.
NOVI TEDNIK: »Etol« je
bil med kritiziranimi podjetji
češ da razsipniško upravlja s
sredstvi. Kaj menite o tem.
IVAN BAKIJA: Moram reči,
da sem bil sam presenečen
m da sem kljub temu, da
sem razmere poznal, zahteval
podrobno analizo stanja. In
kaj smo ugotovili. To, da se
sestavi j alci sporne analize ni-
so posebej posvetili specifič-
nosti pKJdjetij. Tako na pri-
mer niso upoštevali, da ima
»Etol« kar pet potnikov, da
ima dva tržna inženirja in da
bom_o v kratkem morali imeti
še dva...
NOVI TEDNIK: So vam
potniki zares tudi potrebni.
Kakšno dolžnost imajo tržni
inženirji?
IVAN BAKIJA: »Etol« se je
v preteklosti moral boriti z
vsemi svetovnimi tvrdkami
sorodne stroke na svojem tr-
žišču. Saj smo že pred leti
hoteli svojo prodajo usmeriti
prek potniške mreže »Kolin-
ske«, pa bi bila leta enkrat
dražja. Tržni inženirji utira-
jo pot prodaji, ker delujejo
predvsem v industriji živilske
in kozmetične stroke tudi ta-
ko, da so v pomoč pri tehno-
loškem osvajanju naših pro-
izvodov, proizvodov, ki se ze-
lo hitro, tudi po dveh treh le-
tih menjujejo. Zaenkrat se
prodaji brez potnikov, ki re-
alizirajo nad 60 odstotkov na-
še proizvodnje, res ne more-
mo odreči.
NOVI TEDNIK: Kakšen je
odnos v razponih osebnih do-
hodkov?
IVAN BAKIJA: Do oktobra
lani smo še imeli nekaj de-
lavcev, predvsem v transpor-
tu, čuvajni službi in med či-
stilkami, ki so imeli okoli 960
dinarjev dohodka. Smo se-
zonsko podjeteje z drsečo
lestvico, ko v sezoni puščamo
del dohodka za nesezono.
PovprečrU OD je okoli 2.000
dinarjev, razpon za 1:4,6.
NOVI TEDNIK: Velja ta
razpon tudi za potnike?
IVAN BAKIJA: Ne. Razpon
velja za proizvodnjo in upra-
vo. Enostavno od snažilke do
direktorja. Potniki z dohod-
kom od osnovne postavke,
stimulacije, kilometrino in
dnevnicami odstopajo. Najviš-
ji dohodek potnika v 9 me-
secih lani je bil 62.000 dinar-
jev. Naši potniki imajo mak-
simirano kilometrino odvisno
Ivan Bakija
od področja in »maršrute«.
Dnevnice znašajo zanje 80 di-
narjev, nočnine pa po novem
največ 50 dinarjev s predlo-
žitvijo računa, sem prepričan,
da je glede tega pri nas ra-
č\m čist.
NOVI TEDNIK: VLsok kva-
lifikacijski sestav kolektiva
omogoča samoupravnim orga-
nom kvalificirano delo. Kako
pa ste zadovoljni s politično
orientiranostjo?
IVAN BAKIJA: Politične
organizacije, ZK in sindikat
so izdelali akcijski program,
ki ga je kolektiv sprejel na
sestanku kolektiva. Politične
organizacije so aktivne tudi
do posamičnih vprašanj. Re-
cimo do stanovanjskih pro-
blemov, do regresiranja do-
pustov in rekreacije, zlasti pa
pri sprejemanju in spreminja-
nju satnoupravnih aktov. Ne,
v »Etolu« ni prostora za apo-
litičnost v samoupravnem živ-
ljenju. Ko sem to rekel, sem
se izpostavil kritični oceni
moje izjave s strani kolekti-
va, zato ne dvomite o teh be-
sedah.
JURE KRAŠOVEC
i^t R ^ 24. februar 1972
NOVI TEDNIK
7. stran
Slovcn'c Slovenca vabi...
pobili smo prvo longp!ay ploščo celjskega Komo rnega moškega zbora, nosilca Gallusove plakete
v založba mariborskega
Obzorja ter izvedbi ljubljan-
ske toi'arne gramofonskih
plošč Helidon je pred dnevi
prišla na trg prva gramofon-
ska plošča celjskega komor-
nega moškega zbora.
Ze naslov plošče »Sloven'c
Slovenca vabi« pove, da gre
za narodno pesem. Na plo-
šči je osemnajst posnetkov
slovenskih narodnih pesmi v
priredbi znanih mojstrov, kot
so Ciril Pregelj, France Ma-
rolt, Emil Adamič, Bojan
Adamič, Peter Lipar, Slav-
ko MHielčič in drugi.
Prva gramofonska plošča
celjskega komornega moške-
ga zbora je pomemhbna afir-
macija tega amaterskega an-
sambla v razgibanem glas-
benem življenju, za Celje
pa ponovno priznanje o kva-
hteti pevcev, ki več kot dvaj-
set let vadijo in nastopajo
pod vodsitivom prof. Egona
Kuneja.
Gre torej 2» pristno celj-
sko ploščo, ki jo bodo nmo-
gi posamezniki, ustanove in
kolektivi uporabili tudi kot
dragoceno darilo za svoje
goste  in druge  priložnosti.
In še zanimivost: prvo
gramofonsko ploščo tega ug-
lednega celjskega p>evskega
zbora je iz rok predsednika
zbora prof. Gustava Grobel-
nika, dobil predsednik celj-
ske občinske skupščine inž.
M. B.
Dušan Bumik.
Srečanje s fantazijo
Prekmalu so se zaprla vra-
ta v muzeju revolucije v Ce-
lju, vrata ustanove, ki je de-
set dni nudila gostoljubje
dvema likovnima ustvarjalce-
ma iz Prebolda — Amaliji
Hribar in Nandetu Lesjaku.
Hribarjeva je že osem let
kreatorka mode v tekstilni
tovarni v Preboldu, z desig-
nom pa se ukvarja že polnih
Amalija Hribar
16 let. Ko je končala šolo
za oblikovanje v Ljubljani,
jo je zamikalo slikarstvo. A
misel na konkretno delo in
želja po oblikovanju je bila
v njej večja kot čisto likov-
no ustvarjanje, zato se je za-
poslila v industriji. Od začet-
ka ji je bilo težko, pravi, bi-
la je polna idej, konkretiza-
cija pa je bila težka. Prebiti
je bilo treba led v obrtniški
miselnosti oblikovanja, a ker
je vedela, da je na pravi
poti, je vztrajala. Medtem je
dozorela in spoznala, da sa-
ma z idejami nič ne pomeni,
zato se je vključila v tehno-
logijo. Danes realizira že
40% svojih idej. In to je
veliko. Letos je na sejmu
mode v Ljubljani s svojimi
izdelki, v okviru tovarne že-
la nedeljeno priznanje. Za
16-letno delo, za neizčrpno
barvno paleto. — Tokrat iz-
haja iz rjave barve, ki ji je
najljubša in plod dolgoletne-
ga razmišljanja. Variacija
ene barve v različnih odten-
kih ustvarja enotno vzdušje,
ki pomirja in zlasti z mo-
tivi, ki so vzeti iz narave,
zanje največji uspeh. Njeni
šali, rute, prav tako plašč
iz industrijsko izdelanega ma-
teriala (umetno usnje) so
plod študioznega dela. Skice,
ki jih tudi razstavlja, dajejo
trdno osnovo oblikovalki pri
njenem ustvarjanju. Potem
pa z njeno najljubšo tehniko
brizga nanaša vzorce na te-
kstil, šantung, žoržet, to sta
materiala, ki ju najbolj po-
gosto uporablja. Lirika, ki
veje iz njene študiozno obli-
kovanih del, nam je trdno
jamstvo, da je Hribarjeva na-
šla svoj oblikovalni izraz in
med ustvarjalci materiala sa-
mimi vzbuja pozornost in ne-
deljeno priznanje.
Priznanje zanje tudi v sve-
tu, kjer je kultura doma
(Indiji), pa tudi v Ameriki,
Rusiji, po deželah Evrope,
kjer je razstavljala skupaj z
drugimi oblikovalci.
Šestdesetletni Preboldčan
NANDE LESJAK je v na-
sprotju s Hribarjevo pravi
samorastnik. S koloristiko se
je srečal v tovarni Prebold,
zadnjih deset let pa je bilo
delo temeljiteje, zato odloči-
tev, da prakso v tovarni pre-
nese v vode samostojnega
ustvarjanja, ni bila čisto slu-
čajna. Danes je upokojen,
njegova sla po delu pa večja
kot kdaj koli prej. Spremlja
svetovno modo in ideje, ki
se mu ob tem porajajo, pre-
Nande Lesjak
naša in kroji v elegantne ša-
le, rute, stensko tapiserijo tn
samostojne modele. Njegovi
unikati so zasigeni z barva-
mi, temperament, ki poraja
njegove motive na enkratnih
vzorcih, buta na dan z vso
močjo. Ideje direktno prena-
ša na svilo ali usnje, pri tem
pa ne ve, kakšen rezultat
bo. Samostojno si tudi pri-
lagaja različne tehnike in jih
kombinira. Rezultati so zato
včasih elegantno umirjeni,
včasih raznobarvno, a nikoli
kičasto, ubrani. Oblikovalec
Lesjak posega še dlje. Ne za-
dovolji se samo s poslikavo
materiala, ampak temu pri-
merno skreira tudi ustrezni
model. Plašč, klobuček in
torbica, ki jih je razstavljal,
so plod takšnega enotnega
oblikovanja. Izhaja iz pra-
kse, pravi, zato vidi v vsa-
kem delu, ki ga izdela, tudi
takojšnjo uporabnost. To so
lahko prevleke za kavče iz
umetnega usnja, pa barvne
tapete ali torbice — unikati.
Stremi za estetizacijo vsako-
dnevnih in uporabnih pred-
metov, ki jih s temperament-
no in pogumno "roko pople-
meniti, da iz njih za ve je čar
malih umetnin.
Čas bi že bil, da bi postal
član Društva likovnih obli-
kovalcev Slovenije.
ZDENKA STOPAR
Povabilo na srečanje v BeMji
Vabi Koenigliches MaennerqL!artett di Eupen
Leta 1973 je na XI. Con-
corso polifonico intemaziona-
le v Arezzu naš Komorni
moški zbor zasedel I. mesto
v kategoriji moških zborov.
Iz glavnega mesta istoimen-
ske province v Toscani se je
vrnil z enim od najčastnejših
priznanj po 14 letih svojega
obstoja. Toda vrnil se je
tudi z vabilom na gostovanje
v Belgiji, ki mu ga je ponudil
tretjeuvrščeni tekmec v Arez-
zu — Koenigliches Maenner-
qimrtett di Eupen. Ponovno.
srečanje dirigenta profesorja
Egona Kuneja z dirigentom
omenjenega belgijskega zbo-
ra profesorjem Willijem
Mommerjem, je staro, a ne-
pozabljeno vabilo zopet obno-
vilo.
Ugledni belgijski moški
zbor, priznan kot belgijski
nacionalni zbor (En&emble
Vocal National) vabi celjski
zbor v goste sredi oktobra,
ko naj bi imeli dva koncerta:
enega v Malmedyju tn ene-
ga v Eupnu. Naš povabljenec
utegne biti jeseni gost enega
najuglednejših belgijskih
moških zborov. NjegO\- dol-
goletni umetniški vodja prof.
Willyy Mommer m le eden
prvih belgijskih zborovodij,
temveč tudi skladatelj in —
kar je nam laliko še posebno
ljubo — tudi velik prijatelj
naše ožje domovine. Vsako
leto prihaja na dopust na
Koprsko.
Iz zbirke njegovih koncer-
tnih programov, s katerimi
se zbor  te dni predstavlja
našemu povabljencu, je raz-
vidno, da poje lepo število
skladb naših, pr\'enstveno
slovenskih skladatelj efv. Tu
omenjamo le, da ima na
svoji drugi gramofonski plo-
šči iz leta 1966 posnete tele
Slovence: Jakob Gallus
(Haec Dies), Zorko Prelovec
(Jaz bi rada rudečih rož),
Rado - Simoniti (Bolen mi
leži) in Franc Venturini (No-
coj pa, oh nocoj). Njegov
repertoar obsega preko 250
skladb avtorjev iz domala
cele Evrope; razen standar-
dne klasike še skladbe bel-
gijskih (flamskih) avtorjev,
dalje angleških, holandskih,
nemških, švedskih, norveških,
finskih, slovenskih (!), češ-
kih, poljskih, ruskih, špan-
skih in celo turških avtorjev.
Preteklo leto je zbor imel
pet koncertov: v Italiji (Sie-
na), na Danskem (Haderslev,
Kobenhaven) ter doma (Ver-
viers, Eupen). Na nobenem
ni manjkala jugoslovanska
pesem... Belgijski pevci so
nekajkrat že peli tudi pri
nas; ponovno turnejo p>o Ju-
goslaviji imajo v načrt-u tu-
di letos.
Prav bi tedaj bilo, da bi do
dejanskega srečanja celjskih
pevcev z belgijskimi prijate-
lji tudi prišlo, saj ne gre pri
tem le za koristno izmenjavo
pevskih izkušenj, temveč še
bolj za prispevek k trdnej-
šim kulturnim in političnim
vezem med belgijskim »n
našim narodom. GG
J2 Eupena — lani na vaji v Križankah
Iz dnevnika SLG
14. jebraarja je gostovalo celjsko gledališče z obnovljenim
HIŠNIKOM Harolda Pinterja na odru Mestnega gledališča
ljubljanskega. Presenetljiv uspeh ob polni dvorani je bil po-
novno potrdilo, da dobre postavitve ne starijo. S tem delom,
ki je Iruo pred poldrugim letom umaknjeno iz repertoarja
zaradi Simčičevega odhoda v JLA, smo namreč že bili v Lju-
bljani. Mnogi so si delo še enkrat ogledali. Zdaj nas čaka še
Maribor, kmalu pa bomo lahko videli Hišnika tudi v Celju.
V mnogočem je predstava samo še pridobila. Režija Zvone
šedlbauer in igralci Sandi Krošl, Marko Simčič (na sliki)
in Branko Grubar.
Ram s Foilovo zbirko?
Ko je Velenje dobilo novo knjižnico, so v zgornjih pro-
storih odprli razstavo Foitove zbirke, umetnin afriške umet-
nosti, nekaj del pa je zbiratelj naredil sam. To je bilo lani
v mesecu oktobru. Zdaj je razstava uradno zaprta, dela pa
so še vedno v zgornjih prostorih knjižnice.
Znano je, da pridejo turisti ravno ob sobotah in nede-
ljah v Velenje in bi si radi ogledali edinstveno zbirko, pa
je knjižnica zaprta, pa tudi sicer ni ikogar, ki bi obiskoval-
cem spregovoril nekaj besed o zbirki in o Foitu samem.
Nekaj je bilo govora, da bodo dela po razstavi prenesli na
Grad. Knjižnica pa ne more uporabljati svojih zgornjih pro-
storov, kljub temu, da zdaj delajo v zelo utesnjenih prosto-
rih.
Film
Dva zanimivejša filma tega tedna sta ameriška sodobna
drama Avtostoparka in francoska kriminalka Podlež.
Avlosioparka
Režija: Peter Hali
Glavne vloge: Rod Steiger, Claire Bloom in Judy Geeson
Film so posneli po noveli A. Newmana. Razčlenja zakon-
SKo prolematiko, razmerje med temperamentno mlado pla-
volasko in štiridesetletnikom, ki ne najde razumevanja pri
hladni ženi, ter ponazarja kompliciranost tega odnosa. Se
poseben zaplet sproži možakar j evo spoznanje, da pred-
stavlja le eno izmed imen na dekletovem seznamu.
Podlež
Režiser: Claude Lelouch
Glavne vloge: Jean-Louis Trintignant, Daniele Delorme, Sa.
cha Distel in drugi.
Zgodba pripoveduje o kriminalcu, ki je obdožen iigra
bitve otroka premožnUi staršev. Kriminalcev pomočnik pa
ni bil nihče drug kot otrokov oče.
8. stran
NOVI TEDNIK
št. 8 ~ 24. februar 197a
ZEMUA MLADIH ROK
ZMAGOVALCI PRIREDITVE »KAJ VEŠ O KMETIJSTVU« O MLADOSTI NA KMETIJI,
TRDEM DELU, ZASLUŽKU, ORANJU IN MARSIČEM DRUGEM
Govedoreja, poljedelstvo in
hmeljarstvo so bila področja
zmagovite ekipe na zadnjem
tekmovanju z naslovom
»KaO veš o kmetijstvu« v
Žalcu. MARJAN KOVAČ, JEI^
KA 2ELEZNIK tn IVAN LU-
BEJ so odgovorili na osem
od devetih vprašanj. Ker so
bile tri ekipe enake, je bilo
postavljeno še dodatno vpra-
šanje. Znova so odgovorili. In
zmagali. Skupina iz Vojnika
je odnesla prvo mesto in
glavno nagrado. No, nagrade
ravno niso odnesli, saj je
bila pretežka: SIP Šempeter
je dal za prvo nagrado nam-
reč obračalnik za seno —
»Maraton«, ki je tako med
brati vreden pol starega mi-
lijona.
V kmetijst^-u je vedno manj
mladih. Stara je že pesem
o boljših zaslužkih v mestih
za manj naporno in krajše
delo. Na kmetijah ostajajo
stari ljudje. Vendar ne po-
vsod. So še mladi, ki jem-
ljejo kmetijstvo kot znanost
in ne samo vsoto trdega dela
z motiko in vilami od jutra
do večera.
Takšni tudi veliko vedo o
kmetiijstvui. Kdo ©o torej
zmagovalci?
Marjan je star devetnajst
let in doma v Arclinu 60. V
Šentjurju je obiskoval kme-
tijsko šolo, honorarno je bil
zaposlen v KK »Hmeejaid«
kot kontrolor mleka, jutri pa
odide na odsluženje vojaške-
ga roka. V Arclinu imajo
kmetijo. Tako za pet in pol
hektarja obdelovalne zemlje
je je.
Tudi Jelka bo kmalu stara
devetnajst let. Doma je na
Frankolovem 27.   Zaposlena
Marjan Kovač in Jelka 2eleznik
Je pri podjetju »Aurea« Ce-
lje, doma pa pomaga na
enajstih hektarjih, kolikor ji
čas dopušča.
Ivan Lubej, iz Štor, je
obiskoval z Marjanom kme-
tijsko šolo. Dela v železarni
in zaradi službe se rd uspel
udeležiti našega pogovora v
Vojniku.
To je zmagovita ekipa ak-
tiva mladih kmetijskih proiz-
vajalcev iz Vojnika. Ivan je
bil sicer član drixge ekipe,
ker pa je v vojniški manj-
kal mladinec iz Strmca, v
njegovi pa kar dva, se je
pridružil Marjanu in Jelki.
Združitev je bila vsekakor
uspešna.
Marjan: »Ko bom prišel iz
vojske, bom najverjetneje
opravljal še kakšno službioo.
Mlečna kontrola me veseli.
To je jemanje vzorca mleka,
ki ga prinesejo zasebniki.«
Jelka: »Lahko rečem, da
veliko delam doma. Seveda,
kolikor le služba dopušča.«
»Kaj menita, zakaj odha-
jajo mladi ljudje s kmetij,
vidva pa sta še vedno precej
povezana z domačijo, z zem-
ljo?«
Marjan se je nasmehnil:
»Je že tako, da od doma
odhajajo tisti, ki morajo pre-
trdo delati za majhen za-
služek. Ni mehanizacije. Pri
nas smo se nekoliko moder-
nizirali. Postavili smo nov
hlev za petnajst glav živine.
Tako nam bo nekoliko laže.
Veste, kmetom bi morali bolj
omogočiti nakup potrebnih
strojev. Neprestane delo z
rekami človeka utrudi in daje
skromne rezultate. Ob tolik-
šnih davkih in skromnih
možnostih kreditnega naku-
povanja to ni prijetno. Laže
bi delali in bolj ostajali do-
ma, vsaj tisti, ki bi p>otem
resnično lahko imeli kmetij-
sko proizvodnjo in ne pre-
življanje od danes na jutri.«
Temu je pritegnila tudi
Jelka: »Vsako dekle una
rado svoj denar in lažje delo.
Zame je najhujše oranje.
Velikokrat sem že orp^la. Z
voli. Traktorja nimamo. Mi-
slim pa, da ga bo brat kma-
lu kupil. Prej ni bilo mogoče,
ker smo obnavljali poslopja.«
»Kako pa sodelujete s kom-
binatom?«
»Imamo pogodbo za vzrejo
in prodajo bikcev z žalskim
kombinatom. Letos bomo
prodali osem bikcev. Nato pa
se bomo preusmerili na pro-
izvodnjo mleka,« nam je za-
upal Marjan.
Ob naslednjem vprašanju,
kakšne so odkupne cene, nje-
gov obraz ni bil preveč vesel:
»Dosedaj so bile slabe.
Pravijo sicer, da jih bodo
povišali, vendar, kdo ve ...
Pri JelkinDi doma nimajo
pogodbe s kombinatom, le tu
in tam prodajo kaj živine.
Takšen je bil pogovor z
zmagovalcema, štirinajst dni
je Jelka prebirala zajetna
skripta. Mnogo se je naučila.
Tekmovanja, ki bo ^^pet
prihodnje leto, se Marjan ne
bo udeležil — JLA -- druga
dva pa — mogoče. Morda pa
bodo tekmovali drugi, saj jih
je v aktivih mladih kmetij-
skih proizvajalcev — tega
ima vsaka enota kombinata
in veliko pomeni za družabno
žiAijenje mladih v okoliških
krajih — precej mladih ljudi.
Na primer, v vojniškem kar
trideset.
Da ne pozabimo. Obračalnik
je lep, toda na tri dele ga ni
mogoče razdeliti. Odločili so
se, da ga bodo prodali tn si
kupil eden od njih in izpla-
čal druga dfva. Vsekakor bo
koristno upK>rabljen.
razdelili denar. Ali pa ga bo
Izplačalo se je boriti. Ne
samo za obračalnik, tudi za
znanje, ki ga bodo lahko ko-
ristno uporabili.
Tekst:  Milan Seničar
Foto: Drago Medved
kaj je napak?
Kaj je z idejno usmeritvijo v vrstah prosvetnih delavcev^
Ali smo res storili vse, da bi bilo drugače?
Izredno majhen odstotek komunistov med šolniki.
Zakaj ponekod samo ravnatelji v Zvezi komunistov?
Učitcljstvo je že od nekdaj veljalo za avantgardo pro.
svetnega dela na vasi. Nedavno so bili prav šolniki tisti,
ki so uvajali nove metode dela in uresničevali nove ideje,
In danes? Kako je s tem danes?
Kakorkoli že, kaže, da vlada me^ delom prosvetarjev
mlačnost in mnogokrat nezainteresiranost za družbene
probleme in za njihovo reševanje. Nekaj bodo pcnedalj
tudi tile podatki, ki govore o vključevanosti prosvetnih
delavcev v ZK.
Kot osnovo bom vzel pri-
merjavo med tremi občinami:
šmarsko, šentjursko in kon-
jiško.
Na vseh treh območjih po-
učuje na šolah 426 šolniko\\
Med temi 426 šolniki osnovnih
šoi je 106 članov ZK. In na-
prej: med 12 vzgojiteljicami
v vrtcih v vseh treh občinah
sta le dve članici ZK. Slika se
občutno spremeni, če jo pri-
kažemo za posamezno občino.
Tako na primer Slovenske
Konjice daleč prednjačijo
pred Šmarjem, Šentjur pa je
nekje v sredini. Poglejmo si
primerjavo: med 128 šolniki
v Slovenskih Konjicah j'ih
je v ZK 40, v Šmarju pa od
195 komaj 38. In še neljuba
zanimivost: na treh osnovnih
šolah v šmarski občini ni
niti en član šolskega kolek-
tiva vključno z ravnateljem
član ZK, na nekaterih pa je
član ZK samo ravnatelj.
Prav je, da usmerimo na-
šo pozornost še na prosvetne
delavce, ki poučujejo slo-
venski jezik. Položaj   med
slavisti v vseh treh občinah
je tak, da sta v šentjurski
občini dva slavista člana ZK,
v konjiški in šmarski pa
po eden.
Navedeni podatki niso ak-
tualni od danes. Verjetno pa
govore tudi o vzrokih, zakaj
med nekaterimi naš'imi pro-
svetnimi delavci živijo zami-
sh o idejno nevtralni šoU,
O šoli, ki jih naj idejno ne
angažira in ki naj morda celo
poudarja tisto, kar je na-
sprotno marksistiČTii osnovi
vzgoje in izobraževanja in
našemu socialističnemu raz-
voju.
Naša družbena resničnost
zahteva moderno, socialistič-
no vzgojo in izobraževanje.
Ce ugotavljamo,da nam tega
naša šola ne daje, potem je
toliko večja naloga subjek-
tivnih dejavnikov, da med
vsemi prosvetnimi delavci,
kot najpomembnejšimi nosil-
ci pouka in vzgoje, spodbudi
živahnejšo politično dejav-j
nost. Tudi v ZK.
MST
Celje
kSou""*
NA JUTRIŠNJI SEJI CELJSKE OBČINSKE
SKUPŠČINE
Jutri, v petek, 25. februarja,
bo 38. seja članov obeh zbo-
rov skupščine občine Celje.
Predlog dnevnega reda ima
osem točk. V središču pozor-
nosti bo prav gotovo poročilo
akcijskega odbora za iz\edbo
referenduma o samoprispev-
ku za osnovno šolstvo in
otroško varstvo. V tej zvezi
bodo odborniki odločali tudi
o sprejemu odloka o \'pe-
Ijavi krajevnega samoprispev-
ka ter o ustanovitvi namen-
skega sklada za gradnjo
osnovnih šol in vzgojno var-
stvenih ustanov.
Svet za družbeni plan in
finance je pripravil še nekaj
drugih predlogov: odlok o
davkih občanov, odlok o ob-
činskih upravnih taksah, od-
lok o načinu prodaje taks-
nih vrednotnic za sodne takse
itd.
Na seji pa bodo govorili
tudi o izhodiščih za sestavo
letošnjega občinskega prora-
čuna.
Na pobudo sveta za urbani-
zem, gradbene, komunalne
in stanovanjske zadeve ho
beseda tekla še o soglasju
za določitev dela cene vode,
ki je namenjen za redno
tn investicijsko \'zdrževanje
komunalnih naprav ^ '^^^
cene vode, ki je namenjen za
razširjeno reprodukcijo. Kon-
čno bodo sklepali o predlogu
za izdajo odloka o določitvi
varstvenega območja in ukre-
pov za varstvo vodnih virov
pitne vode tn naprav celj-
skega vodovoda v Medlogu.
M.   B.

Četrta redjna seja skupščme
skupnosti zdravstvenega zava-
rovanja kmetov Celje v Pre-
teklem tednu je potrdila iz-
hodišča družbenega dogo^^ora,
ki je bil podpisan 21. januar-
ja letos. Ta samoupravni
sporazum pa naj bi se letos
realiziral 95 % v zdravstveni
službi. Finančni obračun za
lansko leto je pokazal, da so
gospodarili z majhnim pre-
sežkom in skupščina je ugo-
tovila, da ni nič več dolžna
zdravstvenim zavodom. Delež
družbene skupnosti je bil za
lani velik in z njim je skup-
ščina krila zaostali primanj-
kljaj, kar se je letos izkazalo
za zelo pozitivno.
Tako bo letos prvič laliko
polnila sklade.
Na skupščini je bil govor
tudi o čimprejšnji združitvi
delavskega tn kmečkega za-
varovanja. Kmetje so jasno
povedali, da oni ne rabijo
podpore, potrebna in nujna
pa je za polkmeta, ki je
danes vključen v kmečko za-
varovanje. »Kmet, ki hodi na
delo, je tudi delavec, je torej
polkmet, proletarec, zato naj
delavci razumejo, da spada
tudi k njim. Ko se borimo za
enake pravice delavcev ^
kmetov, je nujno, da to d^;
lavec ve, da ho glasoval tudi
za svoje,« je večkrat pouda-
ril predsednik skupnosti
zdravstvenega zavarovanja
kmetov Alojz senica.
Z. S-
IZOBRAŽEVANJE
MLADIH
Komisija za driižbeno-poli-
tieno delo z mladimi pri Ob-
činski ko.iferenci ZMS Žalec
je pripravila za mesec fe-
bruar in marec program druž-
beno-po! i ličnega izobraževanja
za mladinske aktive v krajev-
nih skupnostih. Program za-
jema naslednja vprašanja:
— naloge Zveze komunistov
po 2   konferenci ZKJ,
— naloge Zveze mladine po
2. konferenci ZKJ,
— vlogo krajerae skupnosti
in SZDL
— ter Mladi in religija.
Izobraževanje   bo   potekalo
v obliki predavanj in razgo-
vorov.
V LETUŠU ŽIVAHNO
V Letušu je v zadnjem ča-
su opaziti veliko aktivnost
mladih. Poleg rednih plesov,
ki so dobro obiskani in po-
menijo pomembno obliko pre-
življanja prostega časa mla-
dih, imajo v programu tudi
kulturni večer in tekmovanje
narodno zabaraih ansamblov.
S tem želijo popestriti kul-
turno življenje kra,'a, ki si-
cer nima možnosti za spreje-
manje kulturnih dobrin.
POLITIČNA ŠOLA
Občinski komite ZK Žalec
bo tudi v tem letu organizi-
ral na področju občine več
oddelkov politične šole, 2e
prihodnji teden bodo odprli
dva oddelka v Tovarni noga-
vic Polzela, ki bosta zajela 80
slušateljev.
PROGRAM DELA
Predsedstvo Občinske kon-
ference ZMS Žalec je na svoji
zadnji seji sprejelo akcijski
program, ki temelji na že
sprejetih nalogah 1. se'e ob-
činske konference, akcijs;kem
načrtu Reipubliške konference
ZMS, predvsem pa na usme-
ritvi 2. konference ZKJ.        '
V akcijskem programu je
poudarjeno, da je potrebno
redno analizirati sprejete do-
govore in na tej osnovi obli-
kovati celovit program dela
Za to pa je treba uveljavljati
delo po komisijah, razvijati
interesne aktive in v večji
meri uveljavljati problemske
konference kot sestavni del
programske orientacije občin-
ske organizacije ZMS.
Prav gotovo pa je razvoj
samoupravljanja in vloga pro-
izvajalca v družbenem odlo-
čanju, krepitev idemo politi-
čne vloge in dejavnosti Zveze
mladine ter napredek družbe-
nega položaja mladine, os-
novna usmeritev akcijskega
programa Občinske konference
ZIVTS Žalec
gt. 8 — 24. februar 1972
NOVI TEDNIK
9. stran
PLETINICA
ŽIVliENJ
Njihovo življenje je materinstvo
3x16 otrok in 10 otrok je 58 otrok.
Takšen je seštevek rojstev, bolečine in
trpljenja štirih mater, ki smo jih obiskali pred
njihovim praznikom — 8. marcem. V svoji
skromnosti bodo one pozabile nanj, mi pa zato
njihovim nesebičnim življenjem, s sokom od-
povedi prepojenimi, danes posvečamo malo
daljši zapis.
hudo
pozabi
če s pogledom objameš
gozdove in rebri nad Vi-
tanjem, se nudi idiličen
pogled, ko pa zakoračiš
sam nied vitanjsko hri-
bovje, je idihke kmalu
konec, že misliš, da si
toliko stezic tn stezičic,
na vrhu, pa je potem še
blatnih kolovozov, preden
prideš na cilj. Pohorske
minute so se spremenile
v ure, ko smo iskali La-
hovo mamo na Javorevem
hribu nad Vitanjem, ura-
dno pa se ta kraj imenu-
je Brezen, kjer se je
pred 72 leti rodila MA-
TILDA JESENIČNIK. Tu,
po teh grapah, se je po-
Matilda Jeseničnik
dila kot dekletce, dokler
jo ni oženil velik kmet
Jeseničnik. Že 24 leta
mu je povila prvo deklet-
ce Treziko, potem pa se
je kar vsako leto rodil
eden. Skupaj devet deklet
in sedem fantov — 16
otrok. Danes so že vsi
poročeni tn raztreseni po
svetu. Največ jih je osta-
lo doma, dva pa sta od-
šla v tujino. Mati je da-
nes vesela, ker so vsi
otrooi zdravi tn pri kru-
hu in ponosna je, da ji
je umrl samo en otrok in
še to čisto majhen. Vsi
se danes radi vračajo v
domače gnezdo in tedaj,
ob njenem godu, je veli-
ka hiša premajhna. S
pomočjo njene hčerke, ki
obdeluje naprej posestvo,
smo komaj našteli njene
vnuke. Najprej 35, potem
pa z vnukinjo pomočjo,
ki je pripomnila, da ima
stric Tonček tudi enega,
je skupaj naneslo 36 vnu-
kov. Kolikokrat je bil
grozd otrok lačen? Pogo-
stokrat, največ pa med
vojnp In po vojni. Parti-
zani so se ustavljali in
domačim ustom so se pri-
družile še njihove. Ko so
Nemci hoteli vzeti edino
svinjo iz hleva, je mati
vedela, da bo to za nji-
hove otroke smrt — od
lakote. Pa se je na srečo
svinja tako otepala, gri-
zla in valjala, da je niso
mogh odpeljati. In spet
je posijalo sonce in ovsen,
tenak kos kruha za vsa-
kega otroka, je postal v
njihovih rokah zlat. »Vse,
kar je slabega bilo, sem
pozabila, danes pa moji
kruha niso lačni. Suhega
sadja pa še danes ne ma-
rajo, ker, ko ni bilo dru-
gega, so samo to jedli.
Toliko časa so žvečili, da
so si napolnili želodec«
O možu Lahova mama
ni govorila, čeprav je že
nekaj let vdova in siabe
lastnosti tonejo v pozaoo,
ni marala govoriti, da ji
ni lajšal bremena 16 o-
trok. Ker je mati bolehna,
Je danes za varuško pri
hiši. V krogu vnukinj —
tako smo jo ob prvem
srečanju tudi našli. Mo-
del za babico, na peči, za-
vito v rute in volnen plet,
ki ga je bogvekdaj splet-
la pridna roka v zimskih
večerih. Babica iz prav-
ljic Božene Nemcove, vsa
topla, odpuščajoča in
skrbna. »Kako da hodiš
gologlava?« je v skrbeh
vprašala hčer Francko, ki
je prinesla domov v ma-
lin. — Skrb za otroke,
skrb za vnukinje, vse živ-
ljenje, ena sama skrb. In
odpoved^ ,      , ,
je vzela
zdravje
z Javorovega hriba smo
se spustili v Vitanje, od
tam pa spet na drugo
stran v hrib, kjer smo po
poti mimo kozolcev našli
vasico, pripeto ob debele
pohorske smreke, ki s
svojo bujnostjo že silijo
v hiše. Stenica se hrib in
vasica imenuje in to je
domovanje 58-letne MA-
RIJE PLANKEL, srečno
poročene žene, ki je mo-
žu, koroškemu borcu, ro-
dila 10 otrok, vzgojila pa
še tri iz njegovega prejš-
njega zakona. Od soseda
se je primožila, mlada in
na vse pripravljena. Da-
nes je njun dom lep in
trden, pa   čeprav   imata
samo tri hektare zemlje.
Pa kaj bi tisto! Tu je do-
ma razumevanje, ljube-
zen, ki je bila nad vse
potrebna prav v vojnih
časih, ko so prihajali
otroci na svet. V pre-
sledkih, enako kot v rož-
nem vencu. Franci, Karel,
Marjan, Marija, Majda ...
deset po vrsti, najmlajša
še hodita v šolo. Lepa
fanta sta in edini up očeta
in matere, da bo eden
od njiju prevzel pose-
stvo. Bilo je namenjeno
najstarejšemu Franciju,
pa je umrl. Od vojakov
je prišel bolan, potem pa
je še doma hiral nekaj
časa. Bil je materin po-
nos, ljubezen in trdna
opora njej in možu. Od
bolečine je mati zbolela
in še danes   ni   zdrava.
Marija Plankel
»Lažje sem rodila 10 otrok
kot pa šla za sinovo kr-
sto.« Mati Marija nam
razkazuje slike in okvire,
ki jih je izdelal njen lju-
beči sin. Pogledi božajo,
jok stiska grlo. Pa da-
nes? Skrbi jih, kako bo
s posestvom, ko so davki
vsak dan večji. Pa pravi,
da to le niso tolike skr-
bi, kakršne so bile med
vojno, ko rojenih otrok
ni imela v kaj zaviti. Po
vojni pa velikokrat tudi
ni bilo kruha. Otroci so
ji zboleli, ko so se r^aje-
dli masti, močno zboleli
in tudi ozdraveli. Prosili
pa niso nikoli. ..
Danes vsi otroci radi
prihajajo domov. Godove,
koline praznujejo skupaj,
zato je toliko huje, ko
sta z možem dostikrat
sama za mizo. Pusto je,
pravi, in manjka življe-
nja. Navajena ga je. Hiša
je odmevala od smeha,
zdaj pa ... veselje je ta-
krat, ko pridejo vnuki,
enajst. Nekaj med njimi
ki se jih je že nabralo
je ona »ščuvala« in ljube-
zen do otrok se nadaljuje
v njih. Razdajo jo, koli-
kor jo je še ostalo, a te
je veliko, da sama ne po-
zna razsežnosti. Tako
kljubuje bolečini v srcu
za umrlim sinom — le
včasih je ta toliko huda,
da ga mora obiskati. Po-
tero je veJikip bolje, po-
tem je spet mirna. Vda-
na.
sinom
bi rada
čez hrib se je naša pot
prevesila v dolino, pa
spet v hrib. Strmo na-
vzgor in tu je na prepihu
čepela hiška, domovanje
Koroščeve mame, MARI-
JE IRŠIČ. Življenje ji je
namerilo že 84 let, v za-
hvalo za 16 otrok, ki ji
niso dovolili niti ure po-
čitka. Ne ob rojstvu vsa-
kega, ne kasneje, ko so
odrasli. Lačna usta toli-
kih otrok so zahtevala
jesti. Vsak dan. Ona pa
jim ni imela kaj dati, pa
čeprav je umrlo troje
otrok. Takrat so bili kot
iz uma,« je pripovedovala
hčerka Betka, ker so ma-
ma že naglušni. »Enega
otroka je raztrgal bik,
drugi pa se je zastrupil.
Potem smo živeli nekaj
časa brez smrti, lačni, a
v miru. Dokler ni prišla
vojna. Sedemnajstletnega
sina Stanka so odpeljali
partizani. Materi je bilo
hudo, a vsi smo takrat
nosiU vsak svoj križ. Tu-
di mati. A ko so izvedeli,
po vojni, da je njihov sin
padel, je otopela, zaprla
se je vase. Mi smo se raz-
šli po svetu, jaz sem osta-
la doma. O, da ne bi! Do-
mačija je velika, pa pre-
malo daje, vse premalo
za moža, mater, dva otro-
ka in mene. Res, lačni ni-
smo tako, kot smo bili,
ko je bilo pri hiši toliko
otrok ...
Marija Iršič
Oče je imel kruh ta-
klenjen, ker smo ga dru-
gače lačni kradli. Raztr-
gani smo hodili, nismo
imeli čevljev in v zametih
na poti v šolo omagova-
H.«
Še samo smo povpra-
šaU, pa je njen obraz na-
menil nam le začudenje
nad vprašanjem. »Kdo bi
mi pa kaj dal? Nikoli za-
me ni bilo sveže goveje
juhe, nisem je poznala
niti kot otročnica. Ne za
Božič, ne za Veliko noč.
Kdaj pa kdaj suho juho,
to je bilo vse. Nikoli ni-
sem imela nove obleke,
vse življenje nisem spila
deset litrov vina. Vina, ki
daje moč, juhe, ki krepi.«
Tudi danes si Koroščeva
maima težko privošči ko-
zarček »rdečega«, dobre
juhice. Z dvanajstimi ti-
sočaki, ki jih dobi po pa-
dlem sinu, si ne more.
Njenih otrok pa ni domov,
da bi ji kdaj kaj prinesli.
Ne v zahvalo za trud, za-
to, da bi ji olajšali zadnje
ure življenja. Kdo je ti-
sti, ki me še pusti živeti,
se sprašuje mati Marija
in ne najde odgovora. Ra-
da bi šla za sinom. Ves
dan strmi v njegovo sli-
ko in upa ... Prosi, a se
ne pritožuje. Komaj opa-
zi hčerko, že danes vso
strto, ker življenju ni več
kos. Njen jok nas sprem-
lja in v ušesih zveni še
dolgo p>otem. Jok zaradi
visokih davkov in ostale-
ga. Obup žene, ki jo skrbi
prihodnost otrok. Koro-
ščeve mame oči pa so se
Ob našem slovesu spet
ustavile na sinovi sliki.
Do smrti bo tako.
ponos
otrIci
Zelo ponosna je na
te svoje otroke ANČ-
KA TOMA2ICEVA z Ost-
rožnega pri Celju, kamor
smo se nakoncu napoti-
U. Upali smo, da bomo
tu naleteli na vesele j šo
zgodbo, da bi pletenico
življenj povezali s svetlo
nitjo. Pa tudi pot te ma-
tere ni bila lahka, samo
da danes ob dobrih ot-
rocih upa na najbolje.
Tudi ona je povila 16 ot-
rok, med njim* dvojčke.
Rojenice so ji že zgodaj
namerile trdno preizku-
šnjo, ko je stara komaj
štirinajst dni izgubila ma-
ter. Vzrasia je pri tu-
jih ljudeh in s tankim
kruhom v ustih je tako
šlo vse do tedaj, ko se je
spoznala s svojim mo-
žem vrtnarjem in sta
brez vsega začela skupno
E>ot. Kot dekla v grašči-
ni, kjer je služila, je po-
znala odrekanje, zato se
ji samo po sebi zxii ra-
zumljivo, da ni šlo lah-
ko. Ko je prvič rodila,
je sneg pobelil posteljo
otročnice, potem pa sta
z možem počasi znašala
gnezdo. Slamico za sla-
mico, blato za blatom,
kamenček   h   kamenčku.
je Hrasla hišica sredi
polja, kjer se je rodilo
še petnajst otrok, živih
je še danes osem, ostah
pa so mali pomrli, ker
so bili preslabotni, da bi
živeli, že sedemnajst let
je vdova in vse otroke je
morala sama preživeti,
še danes Dragica, Silva,
Frida, Ferdo, Fanika, Jo-
ži, Franci vendo poveda-
ti, kako je mati sikrbela
Ančka Tomažič
zanje. Na njivo je odšla
že zgodaj, na tujo njivo,
potem je pritekla domov,
skuhala in spet odšla. Pa
je vse spravila h kruhu.
Ko sta se dva sinova od-
ločila za študij, je tudi
na to pristala, zato zdaj
njima veljajo vse skrbi.
Ko bosta postala inženir-
ja, bo tudi njej lepše in
več bo ostalo zanjo. Ta-
ko pravi, pa kaj, ko se
je vse življenje navajena
raadajati, pa se bo še po-
tem. Skrbno hrani jajčka
za sinovo ohcet in se že
veseli novih vnukov. Vsi
otroci jo obiskujejo, radi
se imajo med seboj in
to Tomažičevi mami naj-
več pomeni. S p>onosom
pove, da so bili njeni
otroci dostikrat lačni, pa
niso nikoli jemali. Tako
jih je vzgojila in take i-
ma. Hudim uram ob mo-
ževi smrti, vsakodnevnim
skrbem za kos kruha, se
bližajo svetlejši dnevi, ki
jih pričakuje trdoživa
trtinšestdesetletna Toma-
žičeva mama. Njena hiši-
ca sredi polja kljubuje
vetru, ki zapiha od Ce-
lja sem pogosto, podobna
materi v njej. Močna in
z vero. Vero v svoje ot-
roke po dobljeni bitki
z  življenjem.
00 RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE -~ OD RINKE DO SOTLE — OD
mini reportaža
VODORAVNE ČRTE V MAH ŠOLI
NA OBISKU V VRTCU OTONA
ŽUPANČIČA NA TITOVI CESTI V
CELJU, PRAVZAPRAV V NJIHOVI
MALI ŠOLI, SEM SPOZNALA KAKŠ-
NO VREDNOST PREDSTAVLJA TA
ZA OTROKE. BILI SO SREDI NAJ-
VEČJEGA DELA. TOVARIŠICA DANI-
CA JIM JE PRAVKAR RAZLAGALA
POJEM VODORAVNE ČRTE IN NA-
ZORNO, SKUPAJ Z OTROKI, SO TO
TE2AVNO STVAR RAZREŠILI. KO
SO NA PREDMETIH ISKALI VODO-
RAVNO ČRTO, JIM JE PRAV PRIŠLA
TORBICA, STENSKA PREVLEKA,
ROB TABLE.
»OTROCI, VODORAVNA ČRTA JE
KOT VODA,« JE RAZLAGALA TOVA-
RIŠICA, MATEJ PA JO JE NARISAL
OD LEVE PROTI DESNI, NA TABLO
SEVEDA. POTEM SO VZELI V ROKE
SVOJE PRVE ŠOLSKE POTREBŠČI-
NE, SVINČNIK, ZVEZEK IN BARVI-
CE IN ZAČELO SE JE RESNO DE-
LOf OKORNO JE TEKEL SVINČNIK,
ŠE VEČJE TEŽAVE SO BILE S PRA-
VILNO DRŽO NOG, GLAVE IN ZVEZ-
KA.
»TUVARŠICA, JAZ PA NIMAM
PODLOZKA,« JE PROSILA IN OBE-
NEM POTOŽILA MALA VESNA. MO-
RALA BI GA PRINESTI OD DOMA,
A KER IMA NEKAJ TEGA TUDI TO-
VARIŠICA, JE MISLILA, DA JI LAH-
KO DA. POTEM SO OTROCI VLEKLI
ČRTE — LEPO, POČASI, ŠE S TRDO
ROKO, A ZELO USPEŠNO. ŠELE
TRETJO URO PRVEGA STIKA S ŠO-
LO RES NE MORE ITI VSE LAHKO.
A OTROCI, KI SO ŽE PREJ OBISKO-
VALI VRTEC, SO RAZGIBANI IN
JIM DELO NE DELA TEŽAV. ŠEST-
LETNA NEVENKA JE BILA VES
CAS NAJBOLJ PRIDNA IN TIHO, ZA-
TO SO BILE TUDI NJENE ČRTE
NAJLEPŠE. ŠE ENO STRAN SO
OTROCI NAREDILI VODORAVNIH
CRT IN ZVONČEK, PODOBEN TI-
STEMU V PRAVI ŠOLI, JE ZAPEL.
TIHO SO SE OTROCI ODPRAVILI K
MALICI IN NA RAZGIBAVANJE. šE
DO 11 URE JIM JE TOVARIŠICA RAZ-
LAGAL.'^ VSE O ČRTAH, O PRAVILNI
DRŽI SVINČNIKA. KOLIKO ČASA
SO PORABILI V REDNIH ŠOLAH
PRAV ZA OSVAJANJE IN PRI-
LAGAJANJE NA SKUPINSKO DELO!
ZDAJ VSE TO OPRAVIJO V MALI ŠO-
LI IN OB ZAVZETOSTI TOVARIŠIC,
KI NI MAJHNA, JE DELO STEKLO.
RODI PRVE SADOVE.
ŽE PROTI KONCU »RESNEGA
DELA« NAŠE URE JE VSTOPILA
MALA ANITA IN TOVARIŠICI PRI-
NESLA ZVONČKE. NAJBRŽ V ZAH-
VALO ZA TRUD IN DELO, KI JE
NAPORNO IN ODGOVORNO. PA S
POTRPEŽLJIVOSTJO SE ROJEVAJO
USPEHI, TE PA TOVARIŠICI DANI-
LI NE MANJKA. PA ŠE PRAV JE
TAKO!
KO SEM ODHAJALA, SO ME PO-
ZDRAVLJALI NADEBUDNI OBRAZI
IN NJIHOVI ZAJČKI, POLŽKI, LAD-
JICE, MUCKE IN PETELINCKI, IZ-
DELANI IZ KROMPIRJA, KORUZE IN
SKORJE. NASVIDENJE! Z. S.
PONOVNA SREČANJA
V ponedeljek preteklega tedna smo se ponovno srečali z bralci Novega tednika — toč-
neje povedano, z nagrajenci nove nagradne igre Libela nagrajuje. Povabili smo prve srečne
dobitnike Libelinih tehtnic, da nam pomagajo izžrebati nove nagrajence. Srečanje je bilo
prijetno, saj smo se pogovorili o najrazhčnejših problemih, bralci pa so v sproščenem po.
govoru izrazili svoje želje in predloge. Morda nam bo kdo očital samohvalo — a je že bilo
tako, da kritike nismo slišali. Sicer pa smo z nagradno igro šele pričeli in še bo dovolj pri-
ložnosti za pogovore. Mi se bomo potrudili, da bo tednik še boljši, vse bralce pa ponovno
vabimo, da se v čimvečjem številu udeleže nagradne igre. In veliko sreče jim želimo.
8,7% za zdravstvo
Skupščina je na zadnji seji
sprejela več sklepov, ki bodo
za leto 1972 osnova vse zdrav-
stvene politike. Sprejet je bil
sklep, ki določa stopnjo 7,4
odstotka od bruto osebnega
dohodka ter 1,3 odstotka od
bruto osebnega dohodka za
nesreče pri delu in poklicne
bolezni. Skupaj torej znaša
odstotek od bruto osebnih
dohodkov 8,7 odstotka, od te-
ga se izloči 0,15 odstotka, kar
bi zneslo v letu 1972 približno
278 starih milijonov za sred-
stva za razširjeno reproduk-
cijo zdravstvenih ustanov, in
sicer bi prejeli: Bolnica Ce-
lje 140 starih milijonov, bol-
nica Brežice 50 starih milijo-
nov. Zdravstveni dom Celje,
enota Šentjur 20, enota Ro-
gaška Slatina 50 in enota Slo-
venske Konjice po 8 starih
milijonov.
V letu 1971 je skupnost
zdravstvenega zavarovanja iz-
ločila za rehabilitacijo in
zdravljenje otrok v obmor-
skih letoviščih iz delavskega
zavarovanja 10 starih milijo-
nov in iz kmečkega zavarova-
nja 2 stara milijona. Vendar
nekatere občine, med temi je
Šmarje, vsote niso porabile.
Tudi za to leto je predvidena
ista vsota denarja, vendar do-
bi občina ta sredstva le pod
pogojem, če zagotovi iz svojih
sredstev enak znesek za otro-
ke. Z enotno politiko pri re-
kreaciji in rehabilitaciji ot-
rok v občinah bodo lahko
sredstva koristno   uporabili.
Nadalje je bil na zaseda-
nju skupščine delavcev spre-
jet sklep, s katerim se pove-
čuje  pogrebnina za  odraslo
osebo na 1.000 din ter za ot-
roka od 7. do 15 let na 800,
za otroka do 7 let pa na 600
din. Pri odraslih je tako po-
grebnina kar za trideset sta-
rih tisočakov višja od dose-
danje, sklep pa velja od 1-
januarja. Zavod bo izplačal
razlike za vse, ki so umrli
po 1. januarju 1972.
Na koncu je skupščina po-
slušala mnenje predsednika
skupščine m direktorja zavo-
da o tem, da se mora začeti
s politično akcijo na terenu
za združitev kmečkega in de-
lavskega zavarovanja. Refe-
rendum o tem naj bi bil je-
seni letos.
Skupščina bo zasedala zo-
pet čez teden dni, ko bo spre-
jemala končni obračun za le-
to 1971.
Kari Šmauc
mali intervju
Sprašuje: Milenko Strašek
Odgovarja:  Marija   Gluiič
Marija je prodajalka v sa
mopostrežbi Žalec, to je v ti
sti, ki stoji čisto na konci;
mesta. Trgovka je že deset let
in pravi, da ji ni žal, ker se
je odločila za ta poklic K
njej sem se napotil zato, da
bd mi povedala, kako se po
čuti v svojem poklicu, kaj je
prav in kaj ni..
»Kako je z založenostjo v
vaši trgovini? So Žalčani za-
dovoljni z izbiro blaga in kaj
vam manjka?«
»Na splošno bi rekla, da so
z založenostjo v naši trgovi-
ni vsi več ali manj zadovolj-
ni. Dogaja se sicer, da te:,a
ali onega zmanjka, to pa se
dogaja povsod. Trenutno je
veliko pomanjkanje Tmon.
Gripa je na pohodu, limone
pa stoje v luki Koper, kot
smo izvedeli iz časopisov. Mi-
slim, da to ni prav.«
»In kako je z zamrznje-
mi cenami?«
»Ne ve^m, kako to ne vpli-
va, vendar z določenimi ar-
tikli delamo z izgubo. Nasta-
jajo tudi majhni absurdi: ena
trgovina lahko prodaja nek
artikel, druga pa ga ne sme,
čeprav je v istem podjetju
in celo v istem kraju, če se
bo to še poostrilo, trgovi-
na ne bo zdržala tega proble-
ma.«
»S kakšnimi težavami se
srečujete pri opravljanju va-
šega poklica?«
»Največ te?av nam povzro-
ča, s tem mislim vse ženske,
zaposlene v trgovini, deljen
delOTOi čas in pa delo ob ne-
deljah. Takrat smo namreč
zaposlene cel dan. Ne kaže,
da bi se ta problem kakor
koli rešil.«
»Odnos kupcev do strežne-
ga, trgovske,ga osebja?«
»To je pač kot povsoj. Od-
nos kupcev je različen: eni
nergajo nad slabo postrežbo,
drugi hvalijo in tako naprej.«
»Ste s plačami zadovoljni?«
»No, tako sVednje. Marsi-
kje se je popravilo s spre-
jetjem samoupravnega spora-
zuma. Pri meni sicer ne, gle-
de na socialno diferenciacijo
pa precej. Vse skupaj se je
neliako izenačilo in to poz-
dravljam, ker menim, da ni
prav, da ima nekdo za toliko
in toliko večjo plačo od ne-
k9ga, ki opravlja skoraj isto
delo.«
In ker mi je Marija že po-
vedala, da je s prometom v
samopostrežbi zadovoljna, ji
želim, da bi bil promet še na-
prej takšen, če že ne še bolj-
ši.
CEUE
VOJAKI
ZA SLOVENSKI
KULTURNI PRAZNIK
Počastitvam slovenskega
kulturnega praznika so se
letos pridružili tudi vojak:
celjskega garnižona. Vojak:
so v Narodnem domu prire
dili zanimivo proslavo, ki je
lepo uspela. Sodelovali st^
tudi celjska gimnazija ir
glasbena šola. S pestrim spo
redom so osvetlili Prešerno
vo delo. Baritonist Ciril Za-
lezjak je s spremljevalke
prof. Sancinovo zapel dve
Prešernovi uglasbeni pesmi,
Čeprav je bila prireditev na-
menjena ozkemu, zaprtemu
krogu poslušalcev, po svoji
zamisli tn izvedbi presega
raven običajnih proslav. Za
to misel govori dvoje dej-
stev: posredovanje Prešerna
in njegovega izročila v ori-
ginalu in prevodih v druge
jugoslovanske jezike in plod-
no sodelovanje pripadnikov
JLA 3 celjsko mladino,
NAČRT MESTA
Celjsko olepševalno in tu-
ristično društvo je izdalo
nov načrt mesta Celja. Gre
pravzaprav za popravek sta-
rega, ki je povsem pošel,
in za vmesno izdajo do no-
vega, ki bi naj upošteval naj-
novejše mestne komunalne
rešitve. Načrt je izšel v na-
kladi 50O0 izvodov; ima pa
še seznam ulic in trgov, sez-
nam neikaterih objektov, go-
stišč, delovnih organizacij in
ustanov ter kratek opis me-
sta.
VALČKOV VEČER
Tudi letos bosta olepševal-
no in turistično ter celjsko
zdra\Tiiško društvo organi-
zatorja tradicionalnega valč-
kovega večera oziroma plesa
za ne več najmlajše. Prire-
ditev bo v soboto, 4. marca,
v Narodnem domu. Igrala
bosta plesni in narodno-za-
bavni orkester, pela pa Mar-
ko Novosel ter Elvira Štele.
Med ansambli bo tudi celj-
ski Venus. Gostinsko post-
režbo bo nudil kolektiv ho-
tela Celeia.
SOVJETSKI KUPCI
V LIBELI
Celjsko Libelo so te dni
obiskali člani posebne gospo-
darske delegacije iz Sovjetske
zveze. Ogledali so si nekatere
objekte pri nas, v katerih je
vgrajena celjska oprema za
doziranje močnih krmil.
Vodja delegacije J. J. Kuz-
njecov je skupaj s projektan-
ti in zastopniki kmetijskih
ministrstev republik pričel
razgovore o novi pošiljki celj-
skih tehtnic za sovjetske kup-
ce. Zadnje pošiljke teh teht-
nic so bile za Sovjetsko zvezo
in delovanje tehtnic je odlič-
no., Te dni bodo sklenili kup-
čijo za naslednjo pošiljko os-
mih kompletov tehtnic za me-
šalnice kapacitete 5 ton. Vred-
nost za celotno opremo je
1.500.000,— din.
J. K.
V SPOMIN
NA POHOD
XIV. DIVIZIJE
Tudi letos so odšli celj^
taborniki po poteh legend^
ne XIV. divizije, ki je prav;
februarju doživljala najtej
trenutke na Štajerskem.
Spominskega pohoda pp
dnevi se je udeležilo 35 taboj
ni kov. Povsod so celjske k
bornike lepo sprejeh in jj
ponudili tople izbe — pr
tako kot nekoč diviziji. T
borniki so gazili precej vel
sneg in so se tako vsaj del
lahko vživeli v tiste dni, ;
se je divizija prebijala, laC
in prezebla, skozi sneg in i
fale. Zlasti prijetno je bj
srečanje z domačini, ki
mladim govorih o tistih dn(
Pionirji taborniki so preli
dili precej dolgo pot skc
Resni kovo dolino pod Basj
ščem in prispeli končno i
svetega Jošta na Paškem K
zjaku, kjer so bile ene izm
najtežjih borb divizije. Od t
so se spustili v I*ako pri V
lenju, ob sedmih zvečer pa
se vrnili v Celje. Pohod je m
dil nekdanji partizan in čli
enot divizije Jože Krebs k
starešina odreda »II. gruj
odredov«. MJ
VELENJE
VSO SKRB MLADI«
Občinski odbor Zveze i
zervnih vojaških starešin V
lenje je sredi živahnega del
Te dni se sestajajo rezervi
starešine na strokovnih s
Stankih.
Ker je letos jubilejno le
organizacije ZRVS, bo n,
hovo delo še bolj temeljit
Izvedli bodo različna tel
movanja in posvetili vs
skrb mladini. Predvsem
srednjih šolah bodo rezervi
oficirji govorili o vlogi n
še armade.
PEVSKO SREČANJ
MLADIH
Pred dnevi se je sesl^
sosvet za glasbeno vzgoj
pri občinski zvezi kultum
prosvetnih organizacij v V«
lenju. S pevovodji so se do
govorili za izvedbo pevskegi
srečanja mladine, 7. in 8
marca zvečer v velenjsken
kulturnem domu. Oba ve
čera, na katerih bodo nasto
pali pevski zbori iz velenj
ske občine, bosta posvečena
dnevu žena.
ŠMARJE
PRI JELŠAH
GASILCI
NE MIRUJEJO
Pusto bi bilo življenje <
Loki pri Žusmu, če ne b
bilo zelo dejavnega gasilske
ga društva. Ne le, da so ga
silci tisti, ki ob vsaki nesre
či priskočijo na pomoč, tem
več poskrbijo tudi za
vedrilo tamkajšnjih prebival
cev. Tudi pred dnevi so po
skrbeli, da so se ljudje maK
razveselili, zato so predvajal
film »Banda na Zapadu«. P
filmu pa so poskrbeli tud
za veselo pustno rajanje
Sredstva, ki jih s takimi pd
pa se res je
Na nedavmem zboru w-
livcev je bil predsednik
občine Laško neljubo pre-
senečen. Ko so razprav-
ljali o najnovejših dosež-
kih in pridobitvah, je bilo
med drugim govor tudi o
regulaciji dela desnega
brega Savinje skozi me-
sto že predvojna »laška
himna« je tarnala za regu-
lacijo reke. Toda zgodilo
se je, da je občan meni
nič tebi nič, proglasil re-
gulacijo za še večjo ne-
varnost poplav v Laškem,
pri tem pa se skliceval
na svoje strokovne izkuš-
nje, ki pa- z melioracijami
in vodnogospodarskimi za-
devami res nima veliko
skupnega. Vendar občani
včasih ne ločijo specializi-
ranosti tako na drobno i^^
mislijo češ, če je kdo teh-
nik ali inženir, bo že ve-
DRAGI  BRALCI!
Prihodnja, 9. številka
Novega tednika bo spet
razširjena in vsebinsko
bogatejša. Nova tema:
spolna vzgoja.
Zapis okrogle mize —
ŠOLA, DOM IN ŠE KDO
— OBLIKOVALCI SPOL-
NE  VZGO.IE   MLADINE.
Intervju,ji, razgovori —
vse o spolni vzgoji mla-
dine. V prihodnji števil-
ki Novega tednika
ca HMNia ao — aiios oa 3>iNm ao — aiios oa 3>iNm ao — aiios oa 3>iNia ao — aiios oa 3>iNia ao — aiios oa 3^
DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO
editvami 'zberejo, skrbno
•lagajo v nabavo gasilske
mreme. Tčiko so uspeli v
Btu l^*^! nabaviti malo »To-
nosovo« motorno brizgalno
m nov gasilski avtomobil.
!e]o hvaležni so tudi Sk:up-
iaiju občine Šemtjur za do-
^ijo 20.000 ND, kakor tudi
Srajevni skupnosti Loka pri
bsmu, ki jim je že iz tako
)ičlih sredstev dodelila 5 ti-
loč novih dinarjev. Vsa os-
ela sredstva pa so zbrali
ami, saj gasilci zatrjujejo,
^ vsaka nabiralnu akcija
(led prebivalci uspe. Ker pa
ajema gasilsiko društvo Lo-
a tudi območje, ki spada
od občino Šmarje, priča-
cujejo, da bodo uspeli s
►rošnjo za pomoč tudi pri
>bčinski gasilski zvezi Smar-
F.  S.
ŽALEC
MALA ŠOLA
ŠE ČAKA
v Žalcu so mislili, da bodo
raznovali praznik osmega
larca na ta način, da bodo
lalčki v novem vrtcu sprejeli
roje mamice. Pa kot kaže,
J je nekaj zataknilo in niso
i prepričani, če bo za Dan
<na otvoritev novih prostorov
i otroke. Prav zato tudi še
lala šola ni pričela z delom,
;r je bilo domenjeno, da bo
novem vrtcu. Žalčani že ne-
,rpno pričakujejo vrtec in
lalo šolo, saj ta postaja že
staljena oblika za pripravo
1 redno šolanje.
ZBORI VOLIVCEV
Na območju občine Žalec so
! že pričeli zbori volivcev po
9 vseh krajevnih organizaci-
ih Socialistične zveze delov-
;ga ljudstva. Obravnavali bo-
J gospodarski razvoj v letu
171 in resolucijo gospodar-
nega in družbenega razvoja
občini v letu 1972. Razprav-
ah pa bodo tudi o socialnem
izlikovanju in o ukrepih za
Ipravljanje vzrokov, o os-
utku odloka o prispevkih in
ivkih občanov ter o odloku
proračunu občine za leto
172. Na zboru v Šempetru, ki
J 27. t. m., pa bodo tudi vo-
li člane sveta krajevne skup-
)sti. T. Tavčar
ŠTUDENTSKI
VEČER
Klub študentov v Žalcu bo
februarja pripravil že
lajsti študentski večer. Pri-
selitev bo v dvorani KK
mezad Žalec. V programu
>do nastopali: Raj ko Korit-
k, Zlatko Šugman, Pavle
sršin, Sandi Krošl, Tine Gu-
■i, ansambel Akordi in fol-
'Orna skupina Svobode iz
impetra. Pričetek prireditve
3 ob 20. uri. T. T.
TITO — SPET
NARODNI HEROJ
^tevilnim družbeno politič-
^ organizacijam, ki so se
^ločile predlagati predsedni-
* Tita za vnovičnega narod-
^ga heroja Jugoslavije, so
^pridružili tudi udeleženci
''konference krajevne
^ganizacije Zveze borcev
'^V v Žalcu.
Tako so svoj delovni obra-
čun sklenili z odločitvijo, da
bodo podprli pobudo o po-
novnem imenovanju tovariša
Tita za narodnega heroja.
P« čeprav govori o
efctronifco^ ;e pa čisti
'adhenik.
jutri se lahko kak
^^^erzaini     strokovnjak
l^^^^K da utegne ropo-
strojev v občinski,
J^^^Pisnici     premakniti'
termalne vode v š^o-j
^^.'^[avilišča ali celo p0V-->
^f'"   vulkanski izbruh
^- Najlažje je ustva-
^mah A
Velenje
l^lfiiiiLttfi
šolstva
Danes zjutraj se je začela
16. skupna seja članov obeh
zborov velenjske občinske
skupščine. Ni naključje, da
so med prve točke dnevnega
reda uvrstili razpravo o pro-
blematiki srednjega tn \-isje-
ga šolstva v občini ter s tem
o ustanovitvi šolskega centra
Velenje. Gre namreč za pri-
tisk gospodarskih delovnih
organizacij, da iz domačih
šol dobijo strokovne sode-
lavce.
Daljša razprava se obeta
tudi v zvezi s predlogom o
reorganizaciji občinskih orga-
nov.
M. B.
POČITNIŠKA
SKUPNOST ŽALEC
>
razpisuje
delovno mesto
KUHARICE
za čas od 1. 6. 1972 do
30. 9. 1972 za počitniško
naselje v Biogradu n m.
Ponudbe sprejema Počit-
niška skupnost Žalec do
1. marca 1972.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem,
predvsem netodanjiim f jodeilav-
cem iz podjetij železarna
Štore, Žična Celje, Merx —
market Dolgo poilje in se-
danjim sodelavcem podjetja
Vital ter Dravskih elektrarn
Maribor, obrat prenosa La-
ško (RP Podlog, RTP Laško
in Polzela), ki so na kakr-
šenkoli način iarazili svoje
sožalje ob smrti naše ljube
hčerkice
Karmen Pelre
iz Žalca ter jo spremili na
zadnji poti in darovali cvet-
je. Enako zahvala vsem so-
stanovalcem  in   prijateljem.
Družina  PETRE
ŽALEC
Tmkem
^ ^^^^^^^
Celjska turistična zveza je
izdala seznam leto:njih več-
jih prireditev, ki jih priprav-
ljajo najrazličnejše taristične,
družbene in športne organi-
zacije.
Seznam je v bistvu kopija
lanske^^a. Tako nam tudi ta
spisek, ki je nastal po zaslu-
gi prizademe turistične zve-
ze za celjsko območje, pove,
da je vse manj pObud za no-
ve in privlačnejše prireditve.
Pa ne samo to! Po vsem tem
lahko tudi sodimo, da je vse
manj amaterskih družbenih
delavcev, ki bi bili pripravlje-
ni žrtvovati dragocene ure
prostega časa za organizacijo
takšnih prireditev. Primer je
vsekakor značilen in vpraša-
nje je, če si bo kdo vzel to-
liko časa, da bi mu prišel do
dna in se med drugim zavzel
za drugačno ocenjevanje tak-
šnega dela.
In še to. Seznam je bržčas
nepopoln, ker so tudi preia-
kaieri organizatorji celo več-
jih prireditev, ki se jim ne
zdi vredno ,da bi svoje delo
vsaj v skopih podatkih po-
sredoval turistični zvezi.
V Celju bo na začetku % m-
ja kulinarični teden. Gre za
nastop gostinskih delavcev,
ki je že lani prmesel nekate-
re izkušnje, žal pa ne kdo
Ve kakšen odmev med potroš-
niki. V sredini junija bo v
Velenju tradicionalna tom-
bola, na začetku julija pa
prav tam običajna kotalkar-
ska revija. Osmi julij je re-
zerviran za operno predstavo
v celjskem mestnem parku.
Ta dan se bo v Gornjem gra-
du začel tudi čebelarski praz-
nik. V sredini julija bo v Ve-
lenju mednarodna prireditev
»Evropa pleše«, 22. in 23.. ju-
lija pa v Laškem »pivo in
cvetje«. 22. juUj je določen
tudi za rogaški ples. Prvo so-
boto in nedeljo v avgustu bo
na Ljubnem ob Savinji fle-
sarski bal, teden dni zatem
pa bodo prišli na svoj račun
hmeljarji. V avgustu bo v
Gornji Savinjski dolini še ena
večja prireditev — to bo mle-
karski likof v Lučah. Na kon-
cu seznama pa je celjski obrt-
ni sejem, ki bo letos od 28.
septembra do 8. oktobra. Kdo
ve, če bo urejen že v prvi
dvorani bodočega sejmišča
oziroma rekreacijskega sredi-
šča pod Golovcem?
MB
DENAR ZA HiCaiE
Občinska skupščina Slovenske Konjice bo v tem letu
poleg rednih sredstev, ki jih bodo dobile krajevne skupno
sti, dodelila namenska sredstva za konkretne akcije in na
loge v določenih krajih. Tako bo krajevna skupnost Tepanje
dobila ICO.OOO dinarjev za gradnjo vodovoda za Tepanjski
vrh, za enak namen pa bodo dobili v krajevni skupnosti
Bezina 40.000 dinarjev, kjer bodo že obstoječi vodovod s
temi sredstvi deloma razširili. Za krajevno skupnost Loče
je predvidenih 50.000 dinarjev, ki bodo uporabljeni za po
pravilo mostov, enak znesek pa naj bi dobili tudi v Vitanju
za elektrifikacijo naselja Rakovec na Pohorju. Skupaj bc
torej tako dodeljenih 240.000 dinarjev. Občina bo denar za
kritje teh potreb najela v obliki posojila iz nekdanjega
družbenega investicijskega sklada. _
Judo
Celjski judo klub Ivo Reya je sodeloval na letoš-
njem republiškem ženskem pi-venstvu. Celjska vrsta'
je dosegla lep uspeh. Pratnemerjeva je v lahki ka-j
tegoriji osvojila odlično drugo mesto, Solujičeva je;i
enak uspeh dosegla v srednji kategoriji, dočim je;
Smrekarjeva v srednji kategoriji tretja. Med moštvi'
so Cel Janke tretje. ^ -i
Dviganje uteži
Letošnji neugoden razpored tekmovanja je pri-
nesel celjskim dvigalcem uteži drugi poraz. Ponov-
no so morali v goste in sicer v Subotico. Tu so po
izenačeni borbi izgubili 2:5. Točki za Celje sta pri-
borila Jože Urankar in Marjan Papotnik.
To so velenjski »zajčki«. Odšli so na sprehod. Privabilo jih je toplo februarsko sonce.
In da bi se ne zgubili, so se morali prijeti za vrv. Tako je bil korak bolj varen, zanes-
ljiv; veselja in čebljanja pa nič manj... (Foto: MB].
o referendumu
so rekli...
Začelo se je odštevanje dni in ur do nedelje zjutraj,
ko bodo odprli glasovalna mesta v Rimskih ToplicaJi, v
Sedražu, na Henini, v Jurkloštru, Lazišah in še marsikje.
Kakšno je razpoloženje, kako mislijo o samoprispevku in
kakšen uspeh na referendumu pričakujejo. In še to in ono
smo vprašali pet občanov z območja, kjer bo v nedeljo
referendum.
MARTIN FRECE, član re-
publiške konference SZDL iz
IRim.skih Toplic: Prepričan
sem, da bodo krajevni skup-
nosti   Rimske   Toplice   naj-
Iboljši v območju Laziš. Še
vedno so bili na vseh volit-
vah, pa bodo tudi na refe-
Irendumu, čeprav je prvič na
tem območju. Zakaj? Zato
pač, ker so ti občani zado-
Ivoljni z majhnimi koraki, ki
jih dela napredek v njiho-
vem kraju in tudi v tej ak-
ciji vidijo tak korak napreL
ZLATKO PAVCNIK, pred-
sednik krajevnega odbora za
referendum v Sedražu: Pri
nas so občani zvečine delav-
ci, predvsem rudarji. Dobro
vedo, da bo bodočnost nji-
hovih otrok odvisna od tega,
kar bodo znali, zato je šola
zanje povsem razumljiva po-
treba. Seveda pričakujejo, da
bodo z delom samoprispev-
ka za komunalne zadeve ure-
dili vsaj dvoje — cesto, ki
bo usposobljena za avtobus,
in pa telefon. Referendum
v našem kraju bo gotovo
zelo dobro uspel.
MATEVŽ DEŽELAK, eden
najstarejših kmetov iz Lož:
Bil sem občinski odbornik
in poslanec pred vojno, od-
bornik pa tudi po vojni. Sa-
moprispevek, ki ga občani
sprejemajo z referendumom,
je zelo demokratična stva.
Nekoč smo, če smo potrebe
vali več denarja, preproste
povečali davke. Rad bi, da bi
ljudje razumeli to razliko,
da so zdaj vprašani, če hoče-
jo in se vsak lahko sa^ od-
loči. O nuji po novi šoli je
škoda zgubljati besed.
JANKO LESKOVŠEK, taj-
nik krajevnega urada v Jur-
kloštru: Ljudje ob Gra .ici
se bodo tudi tokrat izkazali.
Moram pa povedati, da pre-
šolanje višjih razredov v
Rimske Toplice povezujejo
s cesto. Ne bodo privolili v
prečolanje, dokler ne bo ce-
sta tako usposobljena, da ne
bodo vsak dan sproti trepe-
tali, kaj se lahko zgodi nji-
hovim otrokom na vožnji v
dolino. To bo širša družba
enkrat morala razumeti in
zadevo tudi dokončno rešiti.
MILKO VAHČIČ, ravnatelj
osemletke in predsednik po-
dročnega odbora: Ce smo bi-
li spričo tega, da občanom
v Rimskih Toplicah raste no-
va šola na očeh, prepričani,
da bo treba večjo politično
delo vložiti v okoliške kraje.
so nas na zborih prav občani
iz okolice presenetili. Na zbo-
rih volivcev je bilo na račun
samoprispevka za šolo v od-
ročnih krajih veliko manj
negativnih pripomb. Najbrž
bo tudi referendum odražal
to podobo.
Podobno kot ti občani, bi povedali tudi vsi drugi. Vsi
so za to, da bi njihovi otroci imeli boljše osnove za živ-
ljenje. Vendar vsi hkrati zatrjujejo, da s šolo samo ena-
kost otrok ne bo zagotovljena, če bodo ceste do nje ovira,
da bi jo vsi tudi lahko obiskovali.
Njihov DA na referendumu bo nova obveznost za
družbo, da uredi poglavitne probleme, ki se kar predolgo
vlečejo.
J. Kr
m
^'H Qo — 3110S oa 3>iNm 00 — aiios oa 3>iNm ao — aiios oa 3>iNm ao   aiios oa -mm ao — aiios oa 3>iNm ao
12. stran
NOVI TEDNIK
št. 8 — 24. februar 1972
Kmetijstvo

Ji^HEJ UREDITI USTREZNE OP.GANIZACIJE — OVIRE NISO V VELIKOSTI ZADRUG
iN KOMBINATOV — ZDRUŽEVANJE BREZ NEVARNOSTI ZA KMETE IN DELAVCE
Velike zadruge so se odda-
ljile od kmetov. Pa se niso
oddaljile le zaradi tega, ker
so postale velike — nekateri
kmetje še vedno menijo, da
je bil to gla-<Tii vzrok — am-
pak predvsem zato, ker mo-
rajo poslovati enako kot dru-
ge gospodarske organizacije m
ker nimajo dovolj sredstev
za sodelovanje z vsemi kme-
ti. Vzrok za nezadovoljstvo
kmetov torej ni treba iskati
v velikosti kmetijskih zadrug
in kombinatov.
Vzlic temu ne moremo pri-
trjevati tistim, ki pravijo, da
s spremembami v kmetijskih
organizacijah ni moči kme-
tom pomagat. Res je, da ne
bo moči odpraviti vseh te-
žav, nekaj bo pa menda le
možno storiti. Če ne, potem
bi bil zaman ves trud za
pripravo novega zakona o
združevanju kmetov v zadru-
ge. Pripravljale! zakona in
mnogi kmetovalci, ki so so-
delovali v razpravah, so to
gotovo upoštevali.
Kmetijske zadruge oziro-
ma njihovi obrati za koope-
racijo ali kmečko proizvod-
njo naj bi se spet približali
kmetom, tako da bi o njiho-
vem delu odločali oni. To bo
možno brez razbijanja seda-
njih velikih kmetijskih or-
ganizacij na male in brez
ustanavljanja novih, malih
zadrug. Kmetje bodo v svo-
jih organizacijah združenega
dela — lahko jih imenujejo
zadruga, obrat za kmečko
proizvodnjo ali tudi drugače
— lahko imeli enake pravice
kot v nekdanjih manjših za-
drugah, ki so jih imeli za
svoje.
Velikost take kmečke orga-
nizacije ali obrata ne bo
predpisana z zakonom. Odvi-
sna bo od volje kmetov. Se-
veda bodo morali odločati
tako, da bodo imeli več ko-
risti. Pri veliki kmetijski za-
drugi ali kombinatu bo lah-
ko več takih obratov, ne da
bi bili nekateri podrejeni dru-
gim.
Z združitvijo več sedanjih
kmetijskih zadrug in kom-
binatov se samoupravne pra-
vice kmetov v takem obratu
ne bodo zmanjšale, niti ne
bo nujno, da bi se podobni
obrati združili v enega. Lah-
ko pa se združijo, toda o
združitvi bodo odločali kmet-
je in le tisti delavci, ki bodo
zaposleni v takih obratih.
Zato kmetje, ki so prav po-
učeni, ne morejo ovirati po-
vezovanja in združevanja
kmetijskih organizacij v več-
je.
Naše kmetijstvo je še ved-
no premalo povezano in or-
ganizirano, kadar pri'-aja na
trgu v stik z živilsko indu-
strijo in trgovino. Velike or-
ganizacije se laže enakoprav-
no dogovarjajo s kupci nji-
hovih pridelkov. Ustavna do-
polnila in novi predpisi pa
jamčijo tudi delavcem, da se
po združitvi več organizacij
v eno ne bodo omejile nji-
hove samoupravne pravice.
Kdo je torej lahko še pro-
ti povezovanju in združevanju
kmetijskih gospodarskih or-
ganizacij in zakaj?
Kmetje pa si morajo naj-
prej urediti tako samouprav-
ljanje, kot jim ga bo omogo-
čil zakon, če bodo le čakali,
da bi uredili drugi, lahko do-
bijo namesto njega le pona-
redek, skrpucalo, češ zdaj pa
imate, da ne boste več godr-
njali. Nekatere stvari zakon
dovoljuje, a ne ukazuje. Po-
trebno bo dogovarjanje. Zato
bo odvisno od vztrajnosti
kmetov in tistih, ki naj bi
jim pomagali, kako bo ure-
jeno njihovo samoupravlja-
nje. Podobno kot v delovnih
kolektivih od delavcev.
Jože PetehL
Gostišče »SOKOL« pod Sv. gorami nad Bistrico ob So tli je
staro pribežališče nedeljskih izletnikov in romarjev, hkrati
pa je to poslednja gostilna v občini Šmarje, zakaj čez dvo-
rišče pred gostilno, ki jo vodi Kari Jazbec (na sliki), pote-
ka meja med občinama Šmarje in Brežice.
MST
Januš Goleč

16
Po zaslišanju v Gradcu je odkresaj z več drugimi netikienjenih rok na
Dunaj. Na obeh najvišjih mestih sama zasliševanja, zapisniki in privijanje na
priznanje: Kmetje so hoteli navalit na gradove in poklati nedolžno gospodo.
Zadnje dni so bili kmečki ujetniki na Dunaju celo prosti. Na novo so jih oblekli
in obuli in so jih celo vodili posebni vodniki po cesarskem mestu.
Z Dunaja v Celje so jih odpremili na zastraženih vozovih. V Celju je bilo
vsakemu prosto, da jo je ubral svobodno, kamor je hotel.
Tako je razlagal pilštanskim tržanom Matija To-phšek, ki je ostal živ v
bitki pri št. Petru, prestal gosposko jetništvo v verigah, videl Gradec in Dunaj
in bil zopet doma kot skromen gruntar v Dobležičah. Mlad, zdrav in čil je tro-
bil ob kapitanovi strani na upor; poln brazgotin, izmozgan od pomanjkanja ter
pešačenja, sploh postaran na duši in telesu se je vrnil v svoje ljube Dobležiče.
Toplišeka je priljubilo daleč naokrog dejstvo, ker je bil očividec Pavlovih
junaštev na bojnem polju in mučeništva v celjski ječi. Njegove slavospeve si je
vtisnil v spomin posebno živo na pol slepi Andrej, ki je imel sedaj več kot do-
volj za desetletja verodostojnega gradiva za pripovedovanje o slavi kmečkega
junaka in junakinje.
Tak je bil položaj po z mečem vkročenim ter zatrtem zadnjem kmečkem
puntu. Z naslednjimi leti je nastopila za kraje tostran in onstran Sotle doba
najbolj slabih letin, povodenj^ sploh vremenskih nesreč in strašnih kužnih
bolezni.
IX. POGLAVJE
V srednjem veku, ki je bil res tema za slovenske kraje, ni le požigal kmetu
doma in ga gonil v sužnost Turek, ni vihtel nad njim samo biča tlake in dese-
tine graščak, šibale so ga ter gnale v obup dolgotrajne vremenske nesreče,
skrajno slabe letine in strali vseh strahov — neprizanesljiva morilka kuga. Da
je bila doba srednjega veka za Slovence tolikokrat šiba božja, nam pokazujejo
še danes med ljudmi ohranjene pravljice o lakoti in kužna znamenja.
Ob Sotli pripovedujejo stare matere deci o slabih letinah in pogubonosni
lakoti v dobi tlake ter desetine. Vsak Obsotelčan še danes ve, kako so mlatili
tedaj štirje mlatiči celi teden, a žita ni bilo niti za hleb kruha. Bolj ko je užival
človek jedi iz puhlega in neizdatnega žita, tem bolj je bil lačen. Komaj je odlo-
žil žlico ter vstal od mize, je že vpil, kako ga muči glad. Kar so ljudje zaužili
v tistih hudih časih, ni imelo nobenega teka. Običajno je bilo, da so mesili kruh
iz žitnih plev, posušenih hrušk, drnulj, da celo srabot so strgali in nosili lubje
v mline. Prišlo je bog ve kolikokrat do pobojev za trdo skorjo kruha. Ako je
imel kdo le malo skrbno skritega živeža, ga je užival na skrivaj, da ga ne bi
kdo videl in mu ga iztrgal. Ko je šlo za zadnja prgišča prehrane, se niso ozirali
starši na deco in ne odrasli otroci na onemogle starše. V borbi za kruh in živež
je igrala pest glavno vlogo. Med ljudstvom so se ohranile le strahotne slike
o pomanjkanju kruha; mesa itak ni bilo, ker so poginile domače živali zaradi
lakote prej kot ljudje.
Sestre gladu so bile razne kužne bolezni in od teh najhujša in najbolj ne-
prizanesljiva kazen božja — kuga. Kot spomin na kugo, ki je kosila med na-
šimi predniki, so se ohranila po Sloveniji do današnjih dni kužna znamenja.
Spomeniki na rešitev od kuge so si med seboj podobni in jih je poznati že
takoj na prvi pogled. Za temelj imajo podstavek, na katerem stoji soha. Vrh
sohe je krona, kapelici podobna glavica s križem. Višina prič obče bolezenske
morije se giblje med tremi in petimi metri. Starejša kužna znamenja so iz
kamna, vitka, navpična in izdelana prav lično. Novejša so kipi, največ pa slike:
sv. Roka, Boštjana, Lenarta, Antona ter Jožefa. Precej umetniškega smisla je
opaziti na starejših kužnih spomenikih, novejši so le bolj nerodno kmečko delo.
Kuga je morila po Evropi zlasti v prvi polovici XIV. stoletja na različnih
krajih. Po slovenskih krajih se je bila razpasla od začetka XVI. do XVII. sto-
letja.
Kot znak okuženja po kugi je veljala neznosna vročina v prsih in po tre-
buhu. Med žganjem po notranjosti so se začele za ušesi, na vratu, pod pazduho,
pod komolci in koleni izpuščati modre bule, ali pa so se lotili celega telesa žgoči
izpuščaji. Od kuge napaden je veljal za izgubljeneiga. Proti tej bolezni ni poznal
človek nobenega sredstva.
Preprosto ljudstvo, meščani in grajska gospoda so se borili proti kugi pred-
vsem na ta način, da so se ogibali z vso skrbjo okuženih krajev. Ljudje so do-
bro znali, da je kuga nalezljiva in da jo prenese stik z bolnikom. Kot splošna
zdravniška sredstva so veljali in bili v rabi ti-le nasveti: Pij na tešče lastno
vodo. To sredstvo prepodi iz želodca gnilobo in odpre jetra ter čreva. Ako za-
vohaš, da je zrak okrog tebe okužen, drgni se pogosto ob kozla, ki močno
smrdi, ali pa se pomudi večkrat na stranišču, kjer se tudi ne preganjajo po
zraku dišave. Kot posebno sredstvo zoper kugo so slovele krastače. Lovili so
jih navadni ljudje in zdravniki med šmarnimi mašami. Nalovljene so sušili na
soncu in posušene stolkli na drobno. Na ta način dobljeni prah so si privezovali
v vrečicah okrog vratu in sta ga nosila na prsih kmet in gospod. Nekateri so si
obesili okrog vratu kar cele krote. Drugi so zopet delali iz teh ostudnih žab
obliže in jih polagali na rane. Celo tako daleč so zablodili v praznoverju, da so
krastače kuhali na mleku ali kisu in so jih uživali.
Ker so pa bila zdravniška sredstva brez učinka, so se zatekali od kuge ši-
bani ljudje k romanjem, molitvi, postu in k dobrim delom. Kot posebni pri-
prošniki ter pomočniki zoper kužne bolezni so veljali: Mati božja, sv. Jožef,
Rok, Boštjan, Ignacij, Frančišek, Ksaver, Karol Boromejski in sv. Rozalija.
Naštete svetnike so klicah ljudje posebno goreče na pomoč in so nosili pri sebi
njihove podobe.
Kuga je veljala za posebno šibo božjo, katero je oznanil pojav nekaterih
zvezd repatic, ki zastrupljajo zrak s svojim osvetljenim repom. Ob pojavih kuge
so sežlgali na grmadah čarovnice v prepričanju, da je to strašno zlo, posledica
čarovnij.
(Se nadaljuje)
št. 8 — 24. februar 1972
NOVI TEDNIK
13. stran
ŠOLE-DVE
TELOVADNICI
v prejšnjem sestavku GilAD-
KJA TKLOVAIJNIC smo ugo-
tovili, da se za osnovno šol-
gtvo na celjskem področju
odpirajo svetlejše perspekti-
ye gieue maieriamega siunja
šolsKe telesne vzgoje. V petili
letiii pričakujemo po srednje-
fočnih razvojnih programih
osnovnega šolstva kar 20 no-
vih telovadnic!
Kakšno pa je stanje na
srednjih, strokovnih in po-
jdicuih šolah na celjskem po-
dročju? PORAZNO! Od 13-tih
šol imata le dve svoji lastni
telovadnici — celjska gimna-
zija in RŠC Velenje. Vseh 11.
drugih šol je odvisno za iz-
vajanje rednega pouka tele-
sne vzgoje od razumevanja
drugih šol in organizacij, ki
jim odstopajo svoje lastne
prostore za to zvrst pouka.
Pa je vendarle pouk telesne
vzgoje uzakonjen v predmet-
nikih in učnih načrtih vseh
šol II. stopnje! Veritikacijski
dokument, ki ga izdaja poseb-
na republiška komisija za
ustanavljanje in delovanje po-
sameznih šol, zahteva tudi
ustrezne pogoje za izvajanje
pouka telesne vzgoje. Vse ka-
že, da je doslej republiška ko-
misija v Celju kaj rada spre-
gledala zlasti pogoje za »pred-
met« TELESNA VZGOJA in
s tem dokazala kaj nizko
družbeno vrednotenje tega iz-
redno pomembnega vzgojnega
dela.
ŠC Boris Kidrič s preko
1.000 učenci nima telovadnice
in občasno hodijo učenci v
zimskem in deževnem vreme-
nu v dvorano AD Kladivar k
pouku telesne vzgoje, kjer za-
radi oddaljenosti objektov šol-
gubljajo dragocen učni čas.
Zaradi neogrevane dvorane je
trenutno večina ur telesne
vzgoje na tem zavodu v raz-
redih! Gostinska šola gostuje
v telovadnici Partizana v Ga-
berjlh in deloma na I. osnov-
ni šoli. Tudi na tej šoli so za-
radi oddaljenosti objektov
šolske ure telesne vzgoje zelo
kratke, šola za zdravstvene
delavce iz leta v leto išče
ustrezno streho enkrat na tej,
drugič na drugi šoli. Ob ve-
černih urah je morda še kje
lahko dobiti kaj prostora. ŠC
za blagovni promet gostuje v
telovadnici I. osnovne šole,
ki jo poleg matične koristita
še posebna in gostinska šola.
Pedagoški šolski center s svo-
jimi tremi šolami je gost v
telovadnici II. osnovne šole,
ki jo poleg matične koristi še
TVD Partizan Celje-mesto.
Tehnična šola gostuje v telo-
vadnici Partizana Gaberje,
ŠIKC Štore v telovadnici Par-
tizana v Štorah, Ekonomski
šolski center s svojimi šolami
v neustrezni telovadnici v Ka-
juhovem dijaškem domu, kjer
je na voljo za 36—40 dijakinj
garderoba s 3 m^ brez ostalih
potrebnih sanitarij.
Ob takšnih neustreznih po-
gojih ravnateljstva šol prila-
gajajo pouk telesne vzi^oje
kot vedo in inajo. In kakšne
so perspektive za izboljšanje
sedanjega stanja? Težko je
odgovoriti na to vprašanje,
saj je financiranje srednjega
šolstva v rokah republiške
izobraževalne skupnosti. Vse-
kakor bo tudi pri šolah II.
stopnje zlasti pri investicijski
dejavnosti še vselej potrebna
pomoč občin in drugih gospo-
darskih krajevnih činiteljev.
Upajmo, da bomo v Celju v
obdobju naslednjih petih let
le pridobili novo tehnično šo-
lo in z njo moderno telovad-
nico, prav tako sodobno telo-
vadnico pri ekonomskem šol-
skem centru in pri šolskem
Centru za blagovni promet.
Tudi v Velenju bo z nadalj-
Jijlm razvojem srednjega in
višjega šolstva potrebno mi-
sliti na gradnjo pokritih ob-
jektov za šolsko telesno vzgo-
jo. Nakazane rešitve bi vsaj
deloma omilile sedanje poraz-
no stanje, še dolgo pa ne bo-
•^o mogli odpraviti podedova-
le zaostalosti. K. JUG
Atletika v dvorani

MINULI VIKEND JE BILO V CELJU   LETOŠNJE REPUBLIŠKO ATLETSKO
PRVENSTVO ZA  DVORANE V KATEGORIJI   MLADINCEV  IN  ČLANOV.
REZULTATI SO PRIKAZALI DOKAJ   DOBRO  PRIPRAVLJENOST  SLOVEN-
SKIH ATLETOV m ATLETINJ
Tokrat so tekmovali le v
skokih in tekih na 60 m brez
in z ovirami. Kot je na re-
publiških tekmovanjih že
običaj so tudi tokrat atleti
in atletinje Kladivarja pobrali
največ kolajn. Vendar to-
krat z njihovimi izidi le ne
moremo biti zadovolji v naj-
večji meri. Za merilo kva-
litete amreč šitejeijo tudi
osvojena prva mesta, ki jih
pa tokrat ni bilo več kot
štiri — za polovico manj od
mariborskih atletov. Od tega
gredo tri prva mesta v dobro
mladincem Rotarju, Orličniku
in Pavšerjevi ter le veteran
Lešek se je med člani po-
vzp>el najvišje tako sicer, kot
tudi v svoji disciplini skoku
s palico.
Ne moremo trditi, da so
pri osvajanju prvih mest o-
stali celjski atleti razočarali,
saj kakega \'idnejšega spodr-
sljaja ni bilo —- če računamo,
da je Vivod, ki je preskočil
le 194 cm v višino tekmoval
za ekipo JLA in ne za Kladi-
var. Dejstvo pa je, da atleti
in atletinje ostalih društev,
kljub morda slabšim pogo-
jem kot so celjski, hitro na-
predujejo. V vrh so tokrat
posegali celo atleti iz društev,
ki o njih vsaj v atletskih
vrstah nd bilo slišati (Posoč-
je, Partizan Ptuj).
Celjani so osvojili na republiškem atletskem prvenstvu v
dvoranah 17 kolajn. Nekaj manj kot so pričakovali. Marjeta
Peče (v skoku preko letvice 166 cm) je nastopila samo
v skoku v višino in ni mogla zaradi poškodbe teči 60 m ovi-
re in skakati v daljavo. Škoda, dve planirani kolajni sta
tako odšli v Maribor.
Foto: T. Tavčar
Upajmo, da bo to dejstvo
celj;ske atlete le vzpodbudilo
pri njihovem treningu, saj bo-
do le z delom premagovali
vedno hujšo konkurenco, ki
se p>ojavlja v Sloveniji po-
sebno med mladimi. To
tekmovanje je znova pokaza-
lo na že nekaj let staro bo-
lečo točko celjske atletike —
skok v daljino in posebno
troskok (poileg še nekaterih
ostalih). Dobra atletska vr-
sta pa mora imeti vsaj koli-
kor toliko izenačene vse pa-
noge. Ravno to pa je bila,
odlika marsikatere ekipe, ki
je minulo soboto tn nedeljo
nastopila v Celiju.
-ed
Naš razaovor

Ljubitelji nogometa v Ce-
lju so v zadnjem obdobju
skoraj obupali nad uspehi
celj*ske vrste. Glazija ima
iz leta v leto manj obisko-
valcev, prikazani nogomet je
slabši, mesto na razpredelni-
ci skromno. Kljub temu i>a
se na Skalni kleti in Glazi-
ji redno in resno dela. Da-
našnje nogometaše po tehni-
čno strokovni strani vodita
dva športnika. Vlado Glin-
šek, trener mladinskega in
pionirskega moštva in Franc
Hribemik, sicer igralec pr-
vega moštva in sočasno po-
močnik Glinška ter vodja
prve ekipe.
Na srečanju Kladivar —
Olimpija smo zastavili Vla-
du Glinšku nekaj  vprašanj.
Lahko pričakujemo boljši
nogomet v Celju v prihodnji
sezoni?
Vsekakor. Na ra^jpolago i-
mamo šestnajst odličnih
mladih igralcev, katerim bo-
do pomagali Hribemik, Ku-
der in žavski. Ce pa še
vključimo naše nadarjene ig-
ralce, ki so v sosednjih klu-
bih in v vojski, potem bomo
imeli v jesenskem delu pr-
venstva odlično moštvo. Da-
nes iščemo samo enajsteri-
co za težke tekme v nada-
ljevanju republiške lige, ko
se bomo borili za obstanek
v Hgi.
Torej lahko pričakujemo
boljše čase za celjski nogo-
met?
Vsekakor. Zaupajte nam in
uspeli bomo. Igralci so nam-
reč že izgubili zaupanje va-
Vlado Glinšek
se in imajo vedno veliko
odgovornost do gledalcev.
Zato ne isžvižgajte naše sla
be poteze, temveč bodrite
nas. Potem bomo vsekakor
zaigrali mnogo bolje.
Program v naslednjih dneh
in mesecih?
Do prvenstva imamo še
štirideset dni. To bomo dob-
ro izkoristili. Sedaj igramo
proti dragoligašem pozneje
pa proti ostalim ekipam.
Moštvo je dobro, škoda, da
zaradi poškodbe ne bo na-
stopal Cerenjak. Letos spo-
mladi moramo priti v sre-
dino razpredelnice, v jese-
ni pa štartati na prvo mesto
in s tem v drugo amater-
sko ligo.
Franc Hribernik nam je v
odmoru povedal:
Vse gre po programu. Po-
razi v tem Oibdobju niso pK>-
membni. Drugoligaši vadijo
dva meseca dalj kot mi. Mo-
štvo je 2)elo homogeno in to-
variško. To moramo izkori-
stiti. Vsi člani Kladivarja pa
naj se vrnejo na Glazijo, kaj-
ti razočarati jih ne namera-
\'^mo več!
J. KUZMA
V VELENJU PRIPRAVLJENO
Atletski klub v Velejnu je
sredi največjih priprav za iz-
vedbo 26. državnega prvenst-
va v krosu. Tekmovanje bo
v nedeljo, 5. marca s star-
tom in ciljem na športnem
stadionu, medtem ko bodo
proge speljane ob Velenj-
skem jezeru.
Prvenstvo bo izvedeno za
vse skupine od mlajših mla-
dincev in mladink do članov.
Tekmovalci in tekmovalke
bodo startali v osmih sku-
pinah, proge pa bodo dolge
od 1.000 do 10.000 metrov.
Velenjčani bi se tudi tokrat
radi izkazali kot odlični or-
ganizatorji in gostitelji. Sa-
mi bodo poslali v boj okoli
40 tekačev.
Tekmovanje se bo začelo
ob 11. uri, končalo pa ob 14.
z razglasitvijo rezultatov in
podelitvijo priznanj ter na-
grad. Poleg običajnih odličij,
ki so značilna za državna
prvenstva, bodo po zaslugi
pokrovitelja, splošnega grad-
benega podjetja Vegrad, po-
delili tudi praktične nagrade.
M. B.
AKCIJA
TRIM USPELA
Ves pretekli teden so se lahko
na Golteh tekmovalci za športno
značko TRIM preizkusili v 2manju
smučaruja skozi vratca. Vsak dan
jih je ob določeni uri čakala po-
stavljena proga in Ti-im ekipa, ki
je ocenila tehniko vožnje skozi
vratca in izmerila čas. Proga je
bila lahka, zato so se mnogi od-
ločili jo prevoziti večkrat.
Kljub slabemu vremenu je pro-
go prevozilo za športno značko
Trim 236 do 445 udeleženih smu-
čarjev. Ce k temu prištejemo še
razna interna in druga tekmovanja
kolektivov za sindikalno prven-
stvo, potem je akcija »1000 smu-
čarjev skozi vratca« gotovo uspe-
la. Rezultata smučarjev na Trim
progi pa bodo posredovani vsem
referentom za rekreacijo v kolek-
tivih, ki jih bodo nato vpisali v
evidenčne kartone.
T. G.
Športne vesti :^
NOGOMET
Priprave celjskih nogometašev se nadaljujejo. Med
tednom, po osmih treningih so celjski nogometaši Kladi
varja odigrali prijateljsko srečanje proti ljubljanski Olim-
piji. Videli smo dober nogomet. Gostje so nastopili v po-
polni postavi in se precej namučili, da so premagali
Kladivar 3:1 (1:1). Gol za Celjane je dal Reberšak.
*
Le dan pozneje so celjski nogometaši nastopili proti
vrsti Ljubljane. Tu je celjsko moštvo imelo priložnost za
dosego boljšega uspeha. Toda v zaključnih akcijah Celjani
niso imeli dovolj moči. Tako je zmagala Ljubljana 3:1
(3:1). Zadetek za Celje pa, je dosegel Kcmpan.
*
V povratnem srečanju proti Muri v Murski Soboti so
celjski igralci Kladivarja pokazali odlično igro. Celo prvo
polovico srečanja so vodili ena proti nič. Toda v nada-
ljevanju so le popustili. Brez prave kondicije so na koncu
isgubiU 2:6 (0:1). Zadetka za Celje sta dosegla Bosina in
Hribemik.
HOKEJ NA LEDU
Hokejisti HDK Celja so v svojem gostovanju v Av
striji dosegli lep uspeh in visoko zmago. V Gradcu so pre-
magali tretjo najboljšo vrsto štajerske lige, ekipo ATUS
iz Weiza. Rezultat 25:2 (10:1, 6:0, 9:i).
*
Le dan kasneje so igrali polfinaLno srečanje za pokal
Slovenije. V Celje je prišla popolna Olimpija z osmimi
potniki iz Sappora. C!eljani so se upirali vse do desete
minute,, ko je Puterle prvič zatresel mrežo Avdiča. Pozne-
je so popustili in napad Hiti, Beravs I, Beravs II je pri-
kazal odličen hokej. To je bila ena boljših tekem v sezoni
Škoda je le, da so domačini igrali preveč mehko in se
vdali v usodo že pred tekmo. Zadetka za Celje sta dosegla
Šušnik in šentjurc.
*
Hokejisti Celja so odigrali svojo zadnjo prvenstveno
srečanje v gosteh. V Beogradu so izgubili srečanje proti
Crveni zvezdi. Rezultat 4:7 (0:4, 3:1, 1:2). že sam rezultat
pove, da so izgubili srečanje v prvi tretjini, ko so dovo-
lili domačinom doseči vodstvo 4:0. Pozneje so se popravili
toda več kot častni poraz niso dosegli.
Zadnjo tekmo kvalifikacij pa igrajo v soboto ob 19
uri v Celju proti Partizanu. V slučaju uspeha omogočijo
Crveni zvezdi vstop v prvo zvezno ligo. Sami pa so že
osvojili osmo mesto
ROKOMET
v nadaljevanju zimskega slovenskega prvenstva v ro-
kometu so celjski rokometaši osvojili prvo mesto v svoji
skupini. V nedeljo so premagali Slovenjgradec 18:13, Ja-
dran (Kozina) 20:11 in Olimpijo 26:12. Celjani so igrali
dobro, izkazali pa so se mladi igralci, ki so dokazali, da
zamenjava generacij v celjski vrsti ne bo preobčutna.
KOŠARKA
v svojem zadnjem nastopu v zimski štajerski ligi v
Slovenskih Konjicah so celjski košarkarji premagali naj-
prej domači Konus z visokim rezultatom 98:52 (52-33)
nato pa še tesno novega člana republiške lige Branik iz
Maribora z 68:64 (32:22). Tudi tokrat Celjani niso nasto-
pili kompletni, kar se je posebno poznalo na tekmi z eki-
po Branika. Ker je na sporedu še eno kolo v Slovenski
Bistrici, še ne vemo, katero mesto bo na koncu zasedla
celjska ekipa.
SMUČANJE
CELJE — V zadnjem tednu so se vršila na Golteh in
na Kumu področna smučarska prvenstva za osnovne in
srednje šole celjske tekmovalne skupnosti.
Na Golteh je na srednješolskem področnem prvenstvu
nastopilo 80 mladincev in mladink. Pri mladincih je zma-
gal Kugonič Oto (gim. Ve) pred Cetino Jankom (gim. Ce)
in Kompanom (TSŠ Ce). Pri mladinkah je bila najboljša
Jezernik Senja (gim. Ce) pred Dostalovo (gim. Ce) in Sko-
bernovo (EŠC Ce). Pri članih je zmagal Jezernik Sim.on
(gim. Ce) pred škobemetom (PŠC Ce) in Goličem (gim.
Ce). Pri članicah je bila najboljša Tkavčeva (gim. Ve)
sledita pa ji Ajster (EŠC Ce) in Branko (gim. Ce).
Na Lontovžu pod Kvimcm je nastopilo nad 100 pionir-
jev in pionirk Lz 10 občin celjskega in zasavskega področ.
ja. Omenjamo le najboljše: Starejše pionirke — Prelog,
Jug (obe II. osn. š. Ce) in Dvoršak (osn. š. I. Ce); Mlajše
mladinke — Lončar (II. osn. Ce), špilar (I. C. Trb.) in
Veber Bojana (2alec); Starejši pionirji — Hriberšek (Gri-
že), Vovšek (II. os. š. Ce) in Ličar (I. C. Trb.) in ml. mla:
dinci — Jere (T. C. Trb.), Bevc (I. C. Trb.) ter Klinar
(štore). Zastopniki iz ožjega celjskega področja so se
odlično odrezali, kar velja še posebej za smučarke iz
II. osnovne celjske šole.
Na Golteh je bilo področno prvenstvo za mlajše ka-
tegorije osnovnih šol. Nastopilo je nad 110 tekmovalcev
Rezultati: cicibani — Gaber (Ve), Pilih (Hr), Fajs (Ce);
cicibanke — Glavač (Ve). Cesar (Ve), žlindra (Hr.); ml
pionirji — Eberlinc, Kontnik (oba Trb.) in Zgozdnik fPo-
lule); ml. pionirke - Jagrič (Ce), Urank (Moz) in Jug
(Ce).
Organizacija vseh tekmovanj je bila odlična. Vse tek-
me pa so se končale brez slehernih poškodb mladih tek-
movalcev in tekmovalk! Najboljši iz področnih prvenstev
bodo nastopili na republišikem šolskem smučarskemi prven-
stvu, ki bo v Kranjski gori — za srednje šole v četrtrk
24., za. osnovne šole pa v petek, 25. februarja t. 1.     K. J.
ŠAH
v predzadnjem kolu šahovskega tekmovanja v Inter:
ligi so celjski šahisti gostovali v Gradcu in premagali do-
mačo ekipo Puch 5,5:2,5. Zmagali so Štrajher, Jazbec, Oj-
strež in Bogadi, medtem ko je Studnička doživel prvi
poraz v tem tekmovanju. Pešec, Bervar in Pertinač so re-
mizirali. Tudi v zadnjem kolu Celjani gostujejo v Gradcu,
vendar tokrat proti ekipi Humanica. Za osvojitev prvega
mesta v tem tekmovanju jim zadostuje neodločen rezultat.
Na prvenstvu ŠP Celje so odigrali peto kolo. Rezultati:
CŠK II : Savinjčan 3:1, Velenje : Cinkarna 3,5:0,5 in ?9r
lec : Šentjur 2:2. Vodijo šahisti Šentjurja pred Rogaško
Slatino in Žalcem.
14. stran
NOVI TEDNIK
Št. 8 — 24. februar 1972
gj^EM NAOKROG -^^^ - POGLEJMO NAOKROG ~
ZAMENJAVA OTROK
- MALENKOST?
V St. Vinzencu v Vestfaliji v Nemčiji dve družini tožita
porodnišnico zaradi zamenjave novorojenčkov, dveh dckhc,
ki sta bili pred štirimi leti rojeni dve uri druga za drugo.
Sigrid Patzak, temnolasa žena prav tako temnolasega moža,
šoferja tovornjaka, je odnesla domov svetlolaso Elke, svet-
lolasa Brunhilda Loške pa temnolaso Karin. V Patzskovi
diTJžini so tako imeli ob svetlolasi Elke še dva temnolasa
otroka, narobe pa v Loskejevi družini ob dveh svetlolasih
otrokih temnolaso Karin.
Ko je svet-lolasa Elke izgubljala okrogline novorojenčka
in se je kazala .vse večja razlika med njo, starši in obema
prf^ostalima otrokoma, se je začel pekel. Očetu, ki je kot
šofer vedno na dolgih potovanjih, so tovariši začeli počasi
namigovati, da mu je žena podtaknila tujega otroka. Stvar
je šla do preiskave, kjer so ugotovili, da šofer Patzke ne
more biti oče svetlolasi Elke. Pri Loskejevih razliki med
Karin in ostalima otrokoma niso posvečali pozornosti, saj
je oče, rudar f>o poklicu, tudi precej temnolas. Zadevo je
sprožilo nadaljnje iskanje Patzkejevih, ki so nazadnje le pri-
šli tudi do Loskejevih, kjer pa so odkrili neverjetno podob-
nost njihove svetlolase Bike z otrokoma zakoncev Loške.
Loskejevi so se spočetka upirali, nazadnje pa še pred
odločitvijo sodišča spoznali, da je zamenjava očividna in
pristali na ponovno zamenjavo. Dekleti sta zamenjali tudi
imeni in sta se na srečo vživeli zelo hitro v. svoje prave dru-
žine. Seveda pa sta oba zakonska para zahtevala poleg po-
vračila stroškov še odškodnino zaradi duševnih muk, ki sta
jih obe družini utrpeli zaradi malomarnosti pred štirimi
leti Toda družini sta dobili le malenkost od tistega, kar sta
zahtevali. Bolniška sestra, neka katoliška usmiljenka, ki je
zamenjavo zagrešila, je celo izjavila, češ takšna zamenjava
se lahko vsakemu pripeti in da starši zaradi te malenkosti
hočejo zdaj zaslužiti kup denarja. Se opravičila se i^i.
Slepec bi zdaj lahko videl, kako sta deklici Elke in Karin
štiri leta živeli v napačnih hišah, imeli napačne ljudi za
starše in napačne otroke za brate in sestre. Na zgornji sliki
je prava Elke s svojo sestrico, ki igra kitaro, spodaj pa Ka-
rin s svojim resnično pravim bratcem.
JUGOBANKA
TUDI V MARIBORU
Prav je, da se bere o tem;
ne le zato, ker je ekspozitu-
ra te banke v Mariboru nje-
na stota enota v Jugoslaviji,
kar navsezadnje tudi ni od
muh. Sto tipalk te ustanove
je lahko zelo objektiven po-
kazatelj varčnosti ljudi. To
poudarjam zato, ker je Jugo-
banka — sicer banka kot vse
ostale — začela z zbiranjem
prihrankov občanov šele leta
1967. Prihranki občanov so
se v dveh letih podvojili gle-
de na ves akumuliran denar
— v dinarjih in devizah —
individualnih varčevalcev. Po-
leg obojestranskih koristi je
tu še močan vzgojni učinek.
Podatek, da je popreček var-
čevanega denarja na posa-
meznega varčevalca pri Jugo-
banki petkrat večji kot dru-
god, je le še potrdilo tega.
S svojimi osmimi predstav-
ništvi v tujini in s poslovni-
m stiki s 1.100 bankami zu-
naj meja je poslovnost Ju-
gobanke dovolj zgovorno
predstavljena.
Pred tediom dni, natanč-
neje 17. tega meseca, je pred-
stavnik Jugobanke iz Ljub-
ljane, Martin Lubej otvoril
nove prostore Jugobanke v
Mariboru. V prisotnosti pred-
stavnikov občine Maribor,
gospodarstvenikov in družbe-
no političnih delavcev, pred-
stavnikov bank in drugih in-
stitucij je tovarš Martin Lu-
bej nanizal nekaj podatkov,
ki   so   narekovali  razširitev
poslovanja Jugobanke še na
mariborsko področje.
»Mariborska regija z izred-
no močnim industrijskim po-
tencialom, velikimi možnost-
mi nadaljnjega razvoja kot
tudi dejstva o nujnosti pove-
zave z ostalim jugoslovan-
skim tržiščem in gospodar-
skim prostorom in tujino
prav gotovo potrebuje močne
finančne partnerje. Jugoban-
ka, ki posluje že 17 let, pa
je eden izmed tistih partner-
jev, s katerimi naša podjetja
uspešno sodelujejo.«
Krajši razgovor z vodjem
ekspoziture Slavkom Ster-
manom pa je delo te enote
Jugobanke osvetlil še druga-
če:
»Ekspozitura Jugobanke v
Mariboru, ki se bo kmalu
usposobila    za    zahtevnejše
bančne posle, bo v sedanjem
obsegu zbirala dinarske in
devizne vloge občanov, vodi-
la njihove tekoče in žiro ra-
čune, odkupovala valufo in
izstavljala kreditna pisma.
Kar bo za občane gotovo
koristno, pa bo naša ekspo-
zitura nudila možnosti stano-
vanjskih in potrošniških kre-
ditov.«
Za tako široko dejavnost
pa bodo v tej enoti zaposleni
z vodjem samo še trije ad-
ministrativni delavci.
Torej — Jugobanka tudi
v Mariboru!
J. KAKER
Iz tedna v teden
VARČNA ZVEZNA
VLADA
Zvezni sekretar za fi-
nance Janko Smole je na-
povedal vladno varčnost
pri malih stvareh. Tako
naši državni predstavniki
ne bodo več potovali v
prvem razredu na letalih,
marveč v drugem. Prepo-
vedan bo uvoz avtomobi-
lov iz prorač-unskih sred-
stev itd.
Res je, da je treba za-
četi varčevati pri malih
stvareh. Upajmo, da se
bo varčnost na najvišjem
nivoju prijela tudi nižjih.
Da ne bo kot pred leti
v neki naši občini, ko se
je župan vozil v službo
s kolesom, podžupan pa
s službenim mercedesom?
ŠMARSKA ŠOLA
BOJDA NI EDINA
Poslanec Martin Gobec
je na zadnji seji gospo-
darskega zbora postavil
vprašanje, kako bo rešen
problem šmarske šole, ki
se ji je pred tedni, k sre-
či brez žrtev, zrušil strop
in ki postavlja v vpraša-
nje šolanje 640 otrok ali
po prešolanju višjih raz-
redov iz podružničnih šol
kar 800 otrok. No, niso,
ga najbolje potolažili, ko
je zvedel, da se v Slove-
niji, tako kot v Šmarju,
podira kar .trideset šol,
sedem pa je takih, da je
ogroženo življenje otrok
v njih.
LETOŠNJA KARA-
VANA BRATSTVA
IN PRIJATELJSTVA
Pred dnevi se je v Ptu-
ju mudil član sveta fede-
racije MOMA MARKO-
VIČ. Na sestanku s pred-
stavniki štajerskih občin
so se pogovarjali o letoš-
njem vlaku bratstva in
prijateljstva, ki naj bi le-
tos pripeljal iz 17 srbskih
občin okoli 650 članov
družin, pri katerih so bi-
li med vojno naši izseljen-
ci. Na sestanku so se do-
govorili, da bi akcijo raz-
širili tudi na BiH.
ŠE EN PARADOKS
— KER NI VREČ,
Ni BLAGA
Pomanjkanje umetnih
gnojil ne bo kriva neza-
dostna proizvodnja v in-
dustriji umetnih gnojil,
kot bi si kdo preveč eno-
stavno razlagal. Umetne-
ga gnojila bo manjkalo,
ker so v zagato prišli pro-
izvajalci plastičnih vreč,
ki ne dobijo, zaradi re-
strektivnih mer, surovin
iz uvoza.
KONČNO HIŠKA
TITOVE TETE
Ob letošnjem šmarskem
občinskem prazniku, ki
bo v Kozjem, bodo za
muzej o predsedniku Titu
uredili hiško Ane Kolar-
jeve, predsednikove tete,
ki je ob cesti v Podsredi.
Muzej NOB iz Ljubljane
že zbira gradivo, ki naj
bi ga v ta svojstven mu-
zej uvrstili.
BOSANSKE OVCE
NA KRŠKEM
POLJU
Kdor bo začuden gledal,
od kod tropi ovac med
Sevnico in Brežicami, ki
pridno mulijo prvo travo,
bo še bolj začuden, ko bo
zvedel, da so te ovce iz
Bosne. Sem so jih pripe-
ljali iz okolice Kozine, do
koder so jih pastirji pri-
pasli čez Dalmacijo in
Istro, zdaj pa se ob Savi
vračajo nazaj proti Trav-
niku. Čreda se je na poti
močno povečala, kajti
vsak dan katera od ovac
povrže. Nomadstvo ni izu-
mrlo.
I s^'>';iir
RAD SMAM
K^/lEČKO ŽIVLJENJE
Zraste! sem na kmetiji, ki
je zelo velika, in odločil sem
se, da nadaljujem s kmečkim
življenjem, da si ustvarim
družino m postanem kmet,
kot je bilo že toliko mojih
prednikov. Napravil sem te-
čaj iz kmetijstva, zato sem
začel s preusmerjanjem go-
spodarstva. Malo po malem
mislim tudi na ženitev, a ka-
terokoli dekle malo pobaram,
vsaka mi da vedeti, da sem
ji sam kar všeč, da pa se ne
misli poročiti na kmetijo. Res
sem* še mlad, komaj 22 let
mi je, a na kmetih gre čas
hitreje od rok kot v mestu.
Malo se bojim, da, ko se bo
čas ženiti, ne bom dobil ustre-
znega dekleta, ker so danes
vse razvajene in raje delajo
samo do dveh. Takih pa jaz
ne maram, ker ko sem se od-
ločil za kmetijo, sem vedel
da bo potrebno močno popri
jeti Z ženo — oba. Vsake ne-
izobražene »kmečke bunke« pa
tudi ne bi maral, ker imam
le šole. Kje naj" si poiščem
primemo družico? Res, v za-
dregi sem!
FANT S KOZJEGA
Dragi mladenič,
načel si tako vprašanje, da bo
kar težko odgovoriti nanj. Res
je delo na kmetiji mnogo te-
žavnejše kot drugod, vendar
mora biti človek v življenju
optimist in računati na naj-
bolj ugodne življenjske mož-
nosti Tudi na primerno ženi-
tev. Ce pa ste fant od fare in
to mislim, da ste, ker ste bili
dovolj pogumni, da ste se lo-
tili kmetije in njene preusme-
ritve, potem mislim, da ni
ovir, da se ne bi našlo dekle,
ki bi se z vami upalo živeti.
Malo težje bo res izbirati med
mestnimi, ker so te kljub vse-
mu bolj izbirčne. A če boste
nakupili dovolj strojev in si
delo na kmetiji z njimi olaj-
šali, potem upajmo, močno
upajmo, da bi se vam želje }
uresničile. Skrajni čas je že,
da se miselnost med dekleti
prične spreminjati, ker tudi
v mestu ni vse tako rožnato,
kot mislijo nekatere. Služba,
dom in delo — tudi to je zelo
utrujajoče in enolično. Kaj
naj vam še povem? To, da že
ljudje v mestih vedno bolj od-
hajajo na deželo. Res, da zdaj
samo za kratek čas, ko pa se
bodo mesta nasitili, pa tudi
za vedno. Ali pa iz vasi sploh
ne bodo več odhajali.
NATAŠA
OSAMLJENI TONI
Zelo sem osamljen. Zato bi
rad spoznal dekle, ki je pisa-
10 v rubriki »Med štirimi oč-
mi« o svoji osamljenosti, s
podpisom Marta. Prosim za
naslov.
TONI
Dragi Toni,
ne zameri, da ti naslova ne
moremo posredovati, ker ni-
smo registrirani kot ženitna
posredovalnica. Kar zamisli si,
koliko dela bi imeli, da bi
vsem, ki se žele dopisovati
med seboj, ugodili! Upam pa,
da bo deklica Marta tvo,je pi-
semce prebrala in ti sama pi-
sala oziroma poslala svoj na-
slov Že se je zgodilo, da sta
se dve osamljeni srci našli in
ta primer ne bi bil prvi. Drža-
la bom fige za srečni konec!
NATAŠA
Imin vsakdan

Nekoč sem z velikim ve-
seljem kupila pisano blago.
Bilo mi je všeč, čeprav ni
bilo ravno poceni, prodajal-
ka pa mi je zagotavljala, da
je izredno kvalitetno, iz uvo-
za in da ga ni veliko. Prvo
je bilo res, drugo tudi, am-
pak tretje . ..
že (prav Irmalu sem v
takšni obleki videla branjev-
ko na trgu; v kinu je sedela
v isti vrsti z menoj dekle v
enaki cvetlični embalaži; da
je bila mera pobia, pa si je
takšno blago kupila še moja
soseda. Ali lahko žensko do-
leti še kaj hujšega? Obleke
si, seveda, nisem več nadela.
Ker pa vem, da se to ni
zgodilo    samo   meni,   vam
predla.gam nekaj kombinacij,
kjer isti vzorec pisanega
blaga v kombinaciji z eno-
barvnim ne bo tako opazen.
Na ta način lahko predela-
mo tudi staro obleko, ki bo
videti spet nova, morda celo
lepša tn bolj pestra. Mislim
pa, da ni potrebno še pose-
bej omenjati, da morajo biti
barve skladne. MAJDA
§t 8 — 24.februar 1972
NOVI TEDNIK
15. stran
Ob štiristoletnici kmečkih uporov
le vkup, le vkup, uboga gmajna...
Na galgama tri galženja-
}ca, tri lata, tri obešenja-
ka, pod njimi čarni pote-
pi^h tamburu svira Ke-
rempuh. (M. Krleža^ Ba-
lade Petrice Kerempuha).
Glej, prijatelj, zdaj bova
šla nazaj, tja daleč nazaj v
hude čase, polne krvi in
trpljenja in drhtečih misli.
Za skoraj štiristo I^t ts
bom pomaknil in hodil boš
z mano in mojimi jtinaki in
ne bo ti dolgčas. Sprehodila
se bova med njimi, ki jim
je trpljenje strlo hrbtenico,
a ne volje. Šla bova mednje,
ki so jim pobrali zadnjega
vola iz stale, poslednje ži-
vinče, ki je še dajalo misel
na življenje. In čisto na
koncu se bova prebijala med
obešenci, počastila Gubčev,
Pasančev, Gregorčičev in še
kateri spomin. In — ne joči,
prijatelj, zakaj vse to je že
za nami. Samo spomin lebdi
v knjigah, vegaste črke po-
plesujejo po zarumenelih ^o-
kumetih. Saj ni nikogar več,
prav nikogar: ni mučiteljev
in ne mučencev. Prve pokri-
vajo marmornate plošče z
grbi, druge domača zemlja in
nihče ne ve, kje so. Midva
pa bova ostala tukaj ,tostran
Sotle.
Vidiš, takole je bilo: ubogi
kmečki pari je bilo končno
vsega dovolj. Prišlo je leto
1572 in med hrvatskimi kme-
tici je začelo vreti in je tako
dolgo vrelo, dokler ni lonec
prekipel. V tihem mlinu on-
kraj Sotle, pri Stubici so se
zbrali možje: Gubec, Pasa-
nec in drugi. Mleli so in
mleli in doumeli: Punt naj
reši nas tlačanskih muk, so
rekli vsi v en glas. In punt
se je začel in najprej ga je
občutil kruti grof Tahi, za
njim pa še vsi ostali. Začelo
se je klanje. Kmečka raja je
ropala. E>ožigala, solze, preli-
te skozi stoletja so se sušile
nad plameni grajskih raz^•a-
lin. Zimzelen se je zvijail za
njimi in kurje pero se je
majalo v vetru. Gradovi so
padali.
Tudi na slovenski strani
niso stali križem rok. Pavle
šterc, grajski kovač iz gra-
du Hartenštajn, ni bil za
grofe, ni jih maral, tako
pravi zgodovina. Okoli sebe
je zbral ljudi iz bistriške do-
line tn ob sklep>u leta 1572 je
sporočil poveljniku Uiji Gre-
goriču, da 16.000 kmetov živi
• za staro pravdo.
KOZJANCI
SLEDE ŠTERCU
Gdo plašča nežna z vet-
rom obarniti, mora kak
sveča na vetru vtarniti
(M. Krleža, Balade Pet-
rice Kerempuha).
še danes vidiš prijatelj,
moj dragi popotnik, med vir-
štanjskimi goricami cerkvi-
co sv. Trojice. Menda je tam
pridigoval že Primož Tru-
bar, a to sedaj ni važno. Po-
vedal ti bom nekaj drugega:
v tistih dneh, ko je valovala
razburjena kmečka kri, je bil
tam doli pridigar in je svaril
ljudi pred puntom, pa so
razjarjeni kmetje zažgali do-
bležičko kaplani jo, pridigar
pa si je komaj rešil življe-
nje. Pojdiva nekaj dni naprej
in nič si ne bova oddahnila.
3. decembra so se v graj-
skih kovačnicah pod pil-
štanjskim trgom zbrali kmet-
je, šerčevo spremstvo; Jože
Gubenšek, Martin Amon, An-
ton Kovačič, Miha Zakošek
in Matija TopLLšek. S temi
možmi se je šterc podal na
pot proti bljižnji vasi Pod-
sredi, katere prebivalci pa
niso biU za punt, a so se
dali pregovoriti šterčevim
besedam. Prisili so v Videm,
ki je bil določen za posvet
kapitanov kmečke vojske in
šterc je menda edini zagovar-
jal mnenje, da se kmečka
vojska ne sme cepiti. Niso
ga poslušali in prav to je
bilo usodno za nadaljnji po-
tek upora, šterc je odrinil
z Ilijo Gregoričem in 500
možmi proti Brestanici. Od
tam so ponoči prišU v Sev-
nico, tu pa jih je doletelo
sporočilo, da so Tumovi peš-
ci napadli in popolnoma po-
tolkli kmečko vojsko na Kr-
škem polju. Prav to, kar je
prerokoval Pavle šterc. šter-
čevi oddelki so krenili na
Planino, od tod pa proti Pil-
PLANINA PRI SEVNICI. Po eni izmed trditev naj bi bil tu-
kaj zaprt Pavle šterc, vodja upornikov iz bistriške doline.
Od njegovega nekdanjega neprostovoljnega bivališča so da-
nes le še razvaline.
štajnu, kjer so v noči od sed-
mega na osmi februar pres-
pali. Seveda ne cela vojska.
Nekaj jih je ostalo še v bis-
triški dolini. V naslednjih
dneh so se pomaknili poti
Bučam tn nato z vso naglico
v Sv. Peter pod Sv. Gorami,
današnjo Bistrico ob Sotli.
Vendar tudi tu ni bilo varno
zanje — v Kozjem so jih
pričakovali jezdeci Alapiča
in Zrinjskega. In tukaj, pri-
jatelj moj; se je klobčič za-
čel zavijati. Kača je začela
stegovati svoj vrat.
Nikamor več se ni dalo
priti. Preko Sotle so bili hr-
vatski fevdalci, tostran bis-
triški in hrvatski, v sredi pa
uboga kmečka raja. Spopad
je bil neizogiben. Na ravnici
med Sotlo, gradom Kunšer-
kom in sv. Petrom se je za-
čela poslednja bitka kmečkih
pimtarjev za staro pravdo.
In da bi bilo razočaranje še
večje, so jim v hrbet udarili
jezdeci Zrinjskega in Alapiča.
Šterc je bil ujet in obglav-
ljen, a tudi Gubčeva skupina
ni imela večje sreče. Kar se
je dogajalo pozneje, to men-
da veš: učili smo se v šoli,
kako so cvrli vrlega Matijo
Gubca na tronu sredi belega
Zagreba.
ORALI SO KOSTI.
KOTALILE SO SE
LOBANJE
Biškup^ je Gubca spekel
kak goluba v rajngli...
(M. Krleža, Balade Pet-
rice Kerempuha)
Fevdalci, prijatelj sopot-
nik, So se res kruto mašče-
vali in tiste dni so drevesa
zgodaj dobila svoje plodove.
Ni navada, da bi že februar-
ja jabolke. rodile, takrat pa
so. Z iztegnjenimi vrato\i
so viseli na njih borci za
staro pravdo očetov, svobo-
dnjakov. Na ravnici pri Sot-
li so v gručah ležali, vsaj
misliva si lahko tako tn men-
da bo to res držalo. Ko so
mnogo, mnogo let kasneje
kmetje tam doli ob Sotli
orali po i>olju, so naleteli na
cele kupe kosti in lobanje so
se kotalile med lemeži. Kosti
so zbrali skupaj tn jih z
vozovi odpeljali na bljižnje
pokopališče pri cerkvici pod
Kunšperkom. Torej bo le
res, kar piše v učenih laiji-
gah, prijatelj.
Pojdiva sedaj naprej, ne
nazaj. Za nekaj stoletij pre-
makniva kazalce na uri. Ni
bil samo osmi februar uso-
den, pa deseti in še ne vem
kateri. Vsi dnevi so bili tak-
šni, ker drugačni pač niso
mogli biti. Samo, nekaij sd
zapomni, prijatelj moj. Ti
dnevi so se ponovili, zgodo-
vina je še enkrat dokazala,
da se prav zares ponavlja.
Kar je res, je res, na koncu
pa vendarle zmagajo dobri
ljudje. Kot v pra/ljici.
Ko je švabska drhal vdrla
v našo domovino, no da, o
tem ti ne bom govoril, to
sam dobro veš. Nečesa pa se
skoraj gotovo nisi domislil.
Poglej, ko je XIV, udarna
divizija prestopila mejno re-
čico Sotlo, je bil natanko
isti mesec in celo isti dan;
osmega februarja. Tiste dne
je divizija že imela prvi spo-
pad pri Bučah, kasneje še
pri Pilštajriu. In če me še
kaj zanima, potem me muči
vprašanje: ali so ti ljudje
vedeli, kaj se je dogajalo na
tem koncu pred natanko
tristoenainosemdesetimi leti?
2e mogoče, da so vedeli, naj-
bolj verjetno pa je, da se
niso spomnili.
Mnogo jih je padlo v tej
krvavi vihri, konec pa je b'il
le drugačen kot Gubčev, Pa-
sančev, mnogih, premnogih
kmetov, ki pa le niso padli
zastonj; misel, prijatelj, mi-
sel je ostala, misli se ne da
zakopati, misli ne moreš s
plugom spraviti na dan.
In tako, prijatelj moj, sva
priromala   nazaj  domov,   v
naš svet.  Spravi  petelinovo
pero,  vrzi  vstran  zimzelen.
Ne potrebujeva ga v^- Toda
nikar ne pozabi, kar sem ti
povedal in ne pozabi pota,
koder sva hodila.
Nikdar ni tak bilo
da ni nekak bilo,
pak ni vezda nebu
da nam nekak nebu.
(M. Krleža, Balade P. Ke-
rempuha).
MILENKO STRAŠEK

»JA, LJUBIM JO,« JE REKEL 84-LETNI ALOJZ RUDAN IN POGLADIL SVOJO ŽENO,76.LETNO EMILIJO.
Pravijo, da ljubezen na stara leta pre-
ide v spoštovanje, v tiho razumevanje med
starimi zakonci. Vsakdanja drobna opra-
vila in navadice postanejo bistvo življenja
pri osemdesetih. Toda tudi v takšnih tetih
lahko ljubezen zagori z velikim plamenom.
Zagori še posebej tedaj, ko človek, čuteč,
da je osamljen, hoče združiti svojo usodo
z drugim človekom. Deliti z njim zadnja
leta življenja, živeti z občutkom, da imaš
nekoga. Kako hudo je biti sam! No, saj
imaš otroke, ampak ti pridejo redko, star
človek pa si želi, da bi imel vedno nekoga
ob sebi. In če se najde pri teh letih dvoje
dobrih src, dvoje čudovitih starih ljudi, leta
niso ovira k skupni življenjski poti. To
sta dokazala EMILIJA in ALOJZ RUDAN.
Nekaj več kot dva me-
seca je tega. Bila je obi-
čajna sobota, pa vendar
dan, ki je za mnoge čaka-
joče pred vrati poročnih
dvoran pomenil nov tn
pomemben korak v živ-
ljenje. Tudi v Sevnici je
bilo tako. Mladi pari so
prihajaU, spremljale so
jih harmonike, bliski fo-
toaparatov, sreča in na-
smehi. Neveste so sramež-
ljivo sklanjale glave, že-
nini pa So pomembno in
nekohko v zadregi pokaš-
IjevaU.
Pa vendar ni bilo vse
tako, kot je vedno. Tiste-
ga dne je bila prav po-
sebna poroka. Pred odbor-
nika sta stopila tudi 84-
letni ALOJZ RUDAN in
76-letna EMILIJA, z de-
kliškim priimkom VOL-
FAND. Podala sta sd ro-
ke in sklenila zakonsko
zvezo. Priči, upravnik
doma počitka v Loki pri
Zidanem mostu J02E
STANIČ in FRIDA VOL-
FAND iz Hrastnika, sta s
podpisoma in pozneje s
krepkim stiskom rok no-
vima zakoncema potrdila
ljubezen na stara leta.
Poročila sta se moški in
ženska, skupno stara 160
let. Nato se je mala druž-
bica zaustavila v gostišču
pri Ježu. Pričelo se je
slavnostno poročno kosi-
lo.
Emilijo in Alojza Ruda-
na sva v spreimstvu Jože-
ta Staniča obiskala v nju-
ni mah, lepo opravljeni
ter izredno čisti sobici v
domu počitka na Loki.
Razveselila sta se obiska.
On nam je takoj ix>nudil
stole in natočil kozarce
črnega. Ona je še ležala^
bilo je zgodaj dopoldne
in še nekoliko je boleha-
la, zaradi obiska, povsem
nenadejanega, pa se je
privzdignila 'in sodelova-
la v razgovoru. Dobro
uro smo ostali pri njima,
v njunem domu, pri za-
koncema Rudan.
Alojz Rudan je doma iz
Krškega, življenje ga je
neslo čez »lužo«, v Ame-
riko, kjer je preživel kot
inžieiidj eileiktroteihnike ce-
lih 27 let. Največ je bival
v New Yorku.
»Ampak prepotoval sem
celo Ameriko po dolgem
tn p>očez,« je povedal.
Emilija Rudan je iz
Vočina pri Podravski Sla-
tini. Njo in prvega moža
je življenje zaneslo v
Hrastnik.   Ni bila  4olgo
poročena. Celih šurideset
let je bila vdova in nik-
dar ni pomislila na to, da
bi se znova poročila.
Nato pa, nekega lepega
dne ...
Njuni življenjski poti,
tako razhčni, sta se sre-
čaili v domu počitka v Loka
pri Zidanem mostu. Oba
imata lepo pokojnino in
kljub otTokom sta se od-
ločila, da preživita stara
leta v lepem okolju doma.
Zanijo je bila takšna od-
ločitev še pomembnejša
zaradi bolezni. Tu, v do-
mu, ima vsakodnevno
zdravnišiko oskrbo in pra-
vijo, da se je od dneva
prihoda do danes izredno
spremenila. Zdravstveno
stanje se je poboljšalo
povsem nepričakovano.
Samo zaradi dobre oslkr-
be?
Zagledala sta se v do-
mu. Njemu je bila takoj
všeč prikupna, visoka
ženska, plemenitih in do-
brih potez obraza. Njej
pa je bil všeč vedno skrb-
no oblečeni, živahni in iz-
redno »gentlemenski« —
Amerika-starček.
Alojz Rudan je sedel k
ženi na posteljo, jo než-
no pogladil po roki in de-
jal:
»Vedel sem, da je sa-
ma, jaz pa tudi. Pa še
bolna je bUa. In glejte,
vzela je moje ime!« Ko-
liko lepega, nepopisnega
in hvaležnega je bilo v
teh besedah.
Potem je nadaljeval:
»Ja, pa ljubim jo in ona
tudi mene.«
Emilija se je nasmeh-
nila.
»Več kot štirideset let
sem bila vdova, potem pa
sem zagledala njega. Ta-
koj mi je bil všeč. Nik-
dar nisem pomislila, da
bi se še kdaj poročila.
Imam hčerko v Santiago
de Chile. Hotela je priti
pome, vzela bi me k se-
bi, vendar vem, da ne bi
prenesla dolge vožnje z
letalom. Sedaj sem sreč-
na.«
»Zadovoljen sem tud.
Ostal bom v domu do
konca življenja. Z njo, z
mojo ženo,« jo je zopet
ljubeče pogledal. Bil je
že dvakrat poročen in se-
daj ga večkrat obišče
hčerka.
Tisti hip je potrkalo.
Sestra je prinesla pismo.
Zanj. Odpri ga je z drhte-
čimi rokami, ta čudoviti,
skrbni starček. Tresel se
mu je glas, ko je prebral
prvo vrstico, ki jo je na-
pisala hčerka;
»Dragi ata in   mama!«
Ata in mama. Kako le-
po Se čuje. Oba sta za-
vzdihnila. Pogleda sta se
srečala. Stare roke so se
našle.
Zapustili smo ju. Ni-
smo hoteli motiti tihe sre-
če, ki se je razlivala čez
zgubana obraza ob bra-
nju pisma. Odšli smo iz
sobice, ki je sicer res v
domu počitka, vendar
urejena in prijazna tako,
kot da bi bila v lepem
domu dveh mladih. Sicer
pa sta mlada. Po poroki,
ljubezni in srcu.
Tekst:
MILAN SENIČAR
Foto:
DRAGO MEDVED
Emilija in Alojz Rudan
16. stran
NOVI TEDNIK
Št. 8 — 24. februar I97J
MED NEBOTIČNIKI
PIŠE IN RIŠE MARJAN BREGAk
19. Paradižnik je debelo pogledal, toda generalni ga ni
izpustil iz klešč!
»Stopite v tovarno! Izberite si katerikoli vozilo in se
odijeljite z njim! Tole pa pustite nam...!« je generalni
vrgel svoj adut. Paradižnik se je ozrl h Klari, ta je priki-
mala in kupčija je bila sklenjena.
Ne, tako rada pa Klara ni imela njune stare škatle, da
bi se zaradi nje odrekla užitku: popeljati se po cestah Ko-
šate lipe z novo ameriško limuzino!
Izbirala je Klara po kilometrskih dvoranah tovarne, se
skrbno ogibala tekočih trakov in slednjič izbrala dolgo,
črno pošast...
Generalni se je ugrimil v jezik. Limuzina, ki jo je iz-
brala Klara, je bila namenjena predsedniškemu kandi-
datu ...
No, ni požrl besede generalni! Brez ugovora je izroi
limuzino   Paradižnikovima   in ju vljudno pospremil   1
vrat. Naša junaka sta sedla v bleščečo cestno križarko
splavala izpred tovarne.
»Kako ti pristoji!« je objela svojega moža Klara. »Ti
si, kot predsednik ZDA!«
8 _ 24.februar 1972
NOVI TEDNIK
17. stran
vsi so iskali
dečka
STRAH ZARADI 12-LETNEGA FANTA
JE BIL PREGNAN ŠELE OPOLNOČI
pretekli teden je bilo na
Golteh še bolj živahno kot
običajno. Na smučarskem
šolskem prvenstvu so se zbra-
li učenci številnih celjskih
osnovnih šol. Tudi iz Stor
je prišla skupina 23-ih. Učen-
ce iz štor je spremljala sku-
pina treh učiteljev, kar je
bilo več kot z ostalih šol.
Kljub temu pa je ravno tu
prišlo do neljubega dogodka,
ki je vznemiril celjsko in
širšo javnost.
Raz vedelo se je kot blisk.
Na Golteh se je izgubil 12-
letni učenec 6. razreda, MAR-
KO ARZENŠEK, doma iz
Štor.
Ravnatelj osnovne šole v
Štorah, JOŽE ZUPANIC, nam
je povedal, da se je to zgo-
dilo približno ob 15. uri.
Eden od učiteljev je še za-
klical za odhajajočim Mar-
kom, ki je nekaj zakričal v
odgovor in se odpeljal s
smučmi. Vedeli so, da hoče
proti hotelu na Golte. Tako
se je Marko napotil proti
hotelu s Starih Stanov. Pre-
ko puloverja je imel še start-
no številko. Vse bi se dobro
končalo, če Marko ne bi iz-
gubil orientacije, saj je oko-
lica pod snežno odejo po-
vsod enaka.
Pot je trajala približno dve
uri, ko je prismučal do Be-
lih voda št. 48 pred domači-
jo kmeta KARLA HUDO-
BREZNIKA. Gospodinja je
bila sama doma. Ker je vi-
dela, da je fant utrujen, mu
je predlagala, naj si nekoli-
ko spočije. Dali so mu jesti
in deček je utrujen zaspal.
Medtem je na Golteh za-
vladalo razburjenje. Kje je
■Marko? Najprej so ga iskah
sošolci in učitelji. Nič. Nato
so naredili edino mogoče —
obvestili so gorsko reševalno
službo in miličnike. Pričelo
se je iskanje in ugibanja.
Končno so gorski reševalci
našli približno opolnoči Mar-
ka spečega pri Hudobrezni-
ku. Takoj so sporočili, da je
dolgotrajno iskanje uspešno
zaključeno. Strahu za fanto-
vo usodo ni bilo več, vse se
je srečno končalo.
Učenci štor so na Golteh
dosegli dobre športne rezul-
tate, saj so bili dečki prvi,
deklice pa druge. Toda tisto
popoldne so v skrbeh za svo-
jega tovariša pozabili na to.
Prehudo je pomisliti, da se
nekje deček sam bori z vet-
rom in snegom. Zato pa za-
služijo toliko večje prizna-
nje vsi, ki so ga pomagali
iskati. Iz ravnateljeve pisar-
ne so že naslednji dan ro-
mala .pisma z zahvalo vsem,
ki so bili takoj pripravljeni
pomagati.
Tudi občinska zveza prija-
teljev mladine se zahvaljuje
za pomoč vojakom in oficir-
jem, miličnikom postaj Ce-
lje, Mozirje in Ljubno, uči-
teljem, uslužbencem recepci-
je na Golteh, Vikiju Domu,
sekretarju občinske zveze za
telesno kulturo, še posebej
pa seveda članom gorske re-
ševalne službe. Vsi skupaj
so pokazali izredno priprav-
ljenost.
M. SENICAR
ZASTOJ PROIZVODNJE
V PEČOVNIKU
v Apeneniku Pečovnik se je pretekli teden pripetila
delovna nesreča, pri kateri sicer ni bil nihče telesno
poškodovan, delovni kolektiv pa je imel zaradi zastoja
v proizvodnji in zaradi popravil precejšnjo škodo.
Opoldne je voznik Elektro Celje, EDI ŠERKAN, s
tovornim avtomobilom vozil tri drogove za električno
napeljavo, dolge štirinajst metrov, spete z verigo. Ne-
nadoma pa se je veriga utrgala in dva hloda sta
zgrmela na tla. Zadela sta uro s hladilnimi napravami
ter poškodovala armaturno ploščo. Zaradi kratkega
stika je nastal manjši požar na električni instalaciji
katerega pa so prisebni električarji hitro pogasili. Za
radi okvare na hladilnih napravah se je seveda zausta-
vila proizvodnja. Po približnih cenitvah bi naj bilo
škode za 80.000 dinarjev.
UKRADEL JE DENAR
Neznani storilec je podnevi izkoristil odsotnost
69-letne NEŽE PANGERL, doma na Mariborski cesti v
Celju, in vlomil v njeno stanovanje. Nasilno je odprl
vrata stanovanja ter iz omare v kuhinji zmetal stvari
na tla. Tako je našel denamico, v kateri je bilo za
približno 3.0O0 dinarjev gotovine, večinoma v tuji
valuti. Ukradel je denar in izginil.
MLADI ŽIVLJENJI
ZAPEUALI V SMRT
Bilo je v petek, približno ob 21.30, ko se je v vasi
Skopice na avtocesti Ljubljana—Zagreb pripetila letoš-
nja najhujša prometna nesreča na cestah širšega celj-
skega območja. V silovitem čelnem trčenju osebnega
avtomobila in tovornjaka je prenehalo za vedno utri-
pati dvoje mladih src. Dve dekleti, obe bi bili nasled-
nji mesec stari devetnajst let, sta umrli na začetku
svoje življenjske poti.
MARJETA PETACIJ, iz Brežic, se je peljala z oseb-
nim avtomobilom iz Ljubljane proti domu. Z njo je
bila sopotnica ZDENKA CVELBAR, prav tako iz Bre-
žic. Nenadoma je Petacijeva zavila s svoje desne
strani na levi vozni pas. Zakaj, je zasedaj še neznano.
Toda prav v tem trenutku je pripeljal nasproti s to-
vornim avtomobilom MILAN PUCE iz Kranja. x\vto-
mobila sta trčila.
Osebni avtomobil je odbilo na bankino, tovornega
pa na njivo. Obe mladi dekleti sta bili pri tem straho-
vitem trčenju tako hudo poškodovani, da sta med
prevozom v bolnišnico umrli.
Le kolikšen še bo letošnji krvni davek cestnega
prometa?
-ms.
poznamo,zdravilna zelišča?!
BELUŠ - ASPARAGUS - OFFICINALIS L.
Beluš ali špargelj je zelo
žlahtna vrtna rastlina, neka-
tere vrste pa rastejo tudi
divje v prirodi. Rastlina je
znana kot poslastica in jo
v te namene tudi gojijo. V
zemlji ima močno, olesenelo
koreniko, iz katere spomladi
poženejo za prst debele, ru-
menkastobele poganjke, po-
krite z drobnimi mesnatimi
luskami. Na svetlem hitro
pozelenijo. Zato jih režejo
zgodaj spomladi tudi pod
zemljo. Neporezana stebla pa
zrastejo tudi do meter viso-
ko in Ko so triletne rastline
šele začno cveteli. Cvetovi so
zelcnobelkasti, plodovi pa so
rdeče jagode. Cveti od srede
maja do srede junija.
Beluš pa je tudi zelo zdra-
vilen. Poganjki imajo v sebi
a.spargin, arginin, maščobno
olje, precej sladkorja, rud-
ninske soli, precej železa ter
cel kup voddotopnih in olje-/
topnih vitaminov
Zdravilni učinek špargelj-
na je v njegovem učinku na
notranje organe, predvsem
ledvice in jetra. Olajšujejo
in pospešujejo izločanje vo-
de, izločanje žolča; zaradi
številnih neprebavljivih vla-
ken pospešuje pasažo hrane
skozi črevo in tako urejuje
redno potrebo. Zaradi teh do-
brih lastnosti je beluš odlič-
na zelenjava za dietno Pre-
hrano, ki pride v poštev pred-
vsem pri bolnikih z občutlji-
vimi ledvicami ter pri reko-
valescentih, ki so bili dolgo v
postelji in jim olajšuje iztre-
bljanje.
Zdravilna pa je tudi kore-
nika, ki jo izkopljemo jese-
ni ali spomladi, jo posušimo
ter suho zdrobimo v prah.
Tako pripravljeno drogo na-
makamo v vodi ali pa preli-
jemo s kropom in pustimo,
da se ohladi. Tako priprav-
ljen izvleček pomaga pri bolj-
šem izločanju vode ter čisti
ledvica in mehur.
Boris
OTROŠKI DODATEK
V NOVEM ZNESKU
Skupščina SR Slovenije je na sejah p(n£rt;ojnih z.borov dne
10. 2. in 11 2. 1972 sprejela zakon o določitvi premoženj-
skega cenzusa kot pogoja za pravico do otroškega dodatka
in višine otroškega dodatka v letu 1972. Po tem zakonu zna-
ša osnovni otroški dodatek za enega otroka 85 din in za
vsakega naslednjega otroka po 115 din mesečno ter višji
otroški dodatek za enega otroka 140 din in za vsakega na-
slednjega otroka po 18C dm mesečno, kar je odvisno od ce-
lotnega dohodka gospodinjstva v letu 1971. Komunalni za\odi
za socialno zavarovanje bodo opravili preizkus upraviornotti
do otroškega dodatka sedanjih prejemnikov otroškega do-
datka na podlagi njihovih zahtevkov m predloženih dokazil
(»izjava« za leto 1972), ki jih morajo prejemniki predložiti'
do 20 . 3. 1972 Ne glede na rok za predložitev izjave pa bodo
izplače-(-alci otroškega dodatka to so: delovne organizacije,
komunalni zavodi za socialno zavarovanje in komunalni za-
vodj za zaposlovan e, za upokojence pa služba skupnosti po-
kojninskega in invalidskega zavarovanja takoj izplačali se-
danjim prejemn:ko-n otroškega dodatka ustre2aio razliko v
znesku po prejšnjem m sedanjem zakonu za čas od 1. 1. 1972
do 31. 3. 1972 Razliko do novega višjega zneska bodo izpla-
čali tistim prejemnikom, ki jim je bila v letu 1971 priznana
pravica do izrednega otroškega dodatka, vsem ostalim pre-
jemnikom pa bodo izplačali ustrezno razliko do nov'_ga os-
novnega zneska. Za čas od 1. 4. 1972 dalje se bodo izplai
vali novi zneski otroškega dodatka po istem kriteriju, kot
je bila izplačana razlika do ,»1. 3. 1972 ob pogoju, da je
prejemnik otroškega dodatka v roku do 20 . 3. 1972 predlo-
žil »izjavo«. Podatek o pravoča-sni vložitvi »izjave« bocfo
izplačevalcem otroškega dodatka sporočili komunalni zavodi.
Izplačevalci otroškega dodatka naj upravičencem čimpreje
izplačajo otroški dodatek po novem zakonu.
Bepuibliška skupnost
otroškega varstva-
REŠITEV
IZ PREJŠNJE
ŠTEVILKE
SLIKOVNA KRIŽANKA
VODORAVNO: glajt, rotor,
Anita, deka, vamp, caca,
Emile, Ir, si. Kako, je, LIT,
naglas, okmitev, nagon, Lo-
me, as, vir, ab, SA, smučar.
Vogel.
Med najvažnejša spomladanska dela v sadovnjakih
spada čiščenje in obrezovanje, drevja. Posnetek je iz
sadovnjaka iz Brega pri Polzeli.        Foto: T. Tavčar
POZABLJENA
HVALEŽNOST
Zamišljeno je stopala
proti avtobusni postaji
.in v mislih ponavljala,
kaj vse ima r\praviti še
tega dne. Kljub temu,
da je poskušala pozabiti
neljubi dogodek, ki se je
dopoldne pripetil v nje-
nem razredu, ji je vedno
stopal pred oči fante s
svojimi vprašujočimi oč-
mi, češ: »Tovarišica, res,
verjemite, jaz nisem kra-
del!«
Nekaj globoko, neki po-
sebni čut ji je govoril,
da ni lagal, čepra^ je bil
kolega prepričan, da je
fant zmaknil tisto nesreč-
no žogo v samopostrežbi.
Bo še premislila, si je
reJcla. Povprašala bo še
druge, da ne bo krivice.
Dobro je poznala- učence,
otroke svojih nekdanjih
učencev, kajti precej let
je že minilo, ko je kot
mlada učiteljica prišla v
kraj. Generacije so šle
skozi njen razred, gene-
racije pridnih, nadarjenih,
utrjenih od kmečkega de-
la in takih, ki so se težje
učili. Vse je imela rada,
z vsemi se je trudila. ..
Že od daleč jo je opa-
zila^ svojo nekdanjo učen-
ko, ki je lani z uspehom
končala osmi razred, ča-
kala je na avtobus. »Glej,
glej,« si je rekla v rnJslih,
»kakšno dekle je postala!«
Stopala je proti njej, ji
zrla v rdeči, zdravi obraz.
Nekaj jo je motilo. Po-
stala je rahlo vznemirjena
... »Kaj je to, zakaj ne
pozdravi?« se je spraše-
vala. Morda me je spregle-
dala? Ne, ni mogoče! Bo?
Ne! Nič pozdrava ...
Avtobus je pripeljal.
Vstopili so, in naneslo je,
da je njena nekdanja u-
čenlza stala čisto ob njej.
Opazovala jo je, njeno
lepo in moderno krojeno
obleko — dekle pa, kot
da je ni, kot da je še nikoli
ni videla. Ni mogla verje-
ti, saj to je bila njena
učenka in to dobra, prid-
na učenka. Ni se mogla
sprijazniti s tem, da je
ni pozdravila, čutila se
je ponižano, še lani je
stekla proti njej, ko jo
je srečala na cesti, letos
pa... Ni ji šlo za tisti
»dober dan«, saj nikoli ni
bila malenkostna, toda
bolelo jo je. Bolečino je
čutila v sebi, bolečino, ki
je rastla, se bohotila in
... splahnela. Zajela je
sapo, pomilujoče pogleda-
la po njej, ki jo je učila
. pisanja in vedenja ter se
pomaknila proti izhodu,
ko je avtobus pripeljal do
končne postaje. Izstopila
je. Tu je stala skupina
otrok in jo spoštljivo po-
zdravila. Z ■ nasmehom,
polnim ljubezni do svojih
učencev in tujih otrok,
jim je odzdraoila. Bodo
tudi ti nekoč tako pre-
vzetni, da me ne bodo
poznali? Ne, prav gotovo
ne!
Glej, tu je tudi Francek;
saj res, pogovoriti se mo-
ram s kolegom, on ni u-
kradel tiste žoge, on tega
ni storil... bila je pre-
pričana, da ne, saj ga
vendar pozna kot pozna
vse svoje učence. Tudi tis-
te pozna, ki so odrasli in
odraščajo. Bolje jih po-
zna, kot si mislijo oni,
vidi jim v dušo . ..
Še in še je razmišljala
in zatopljena v probleme
svojih učenccjj stopala
proti domu. Ob njej pa
je tiho stopal Francek
in držal za ročaj velike
torbe. Pomagal je nesti,
tovarišici, ki ga ima rada,
ki ve, da on ni ukradel
žoge. Ko bo odrastel, ji
bo povedal, kdo jo je
zmaknil, sedaj tega ne
more. Preveč ga je bolela
krivica, ni pa vedel, za
krivico, ki jo je tega
dne doživela njegova tova-
rišica...       B. Strmčnik
UHlI
ODLOČITVE
ZA OBČANE KRAJEVNIH SKUPNO-
STI RIMSKE TOPLICE, SEDRAŽ
IN JURKLOŠTER
Kaj pomeni udeležba na referendumu In obkro-
ženi »da« na glasovalnem listku?
O Pomeni uresničitev večdesetletne želje po no-
vi šoli, v katero se bodo zgrnili otroci že v jeseni z
začetkom novega šolskega leta. Pomeni, da v tej šoli
ne bo ničesar manjkalo za sodobno vzgojo, za ugo-
dno in zdravo počutje otrok.
• Pomeni štiri svetle klasične razredne učilnice,
osem predmetnih učilnic in strokovne kabinete,
knjižnico, telovadnico, sodobno šolsko kuhinjo in
jedilnico itd.
O Pomeni enakost vseh otrok tega območja pri
dosezanju osnovne izobrazbe.
9 Pomeni nadalje nad 17 starih milijonov dinar-
jev za komunalne zadeve v Rimskih Toplicah in po
13 starih milijonov za krajevne skupnosti Sedraž in
Jurklošter.
• »Da« na referendumu pomeni solidarnost pre-
možnejših do revnejših, solidarnost vseh slojev pre-
bivalstva, pomeni pa hkrati ponovno preizkušnjo
enotnosti, že tolikokrat dokazane na tem območju.
® Dober f^den pred praznikom žena, bo sprejet
■ samoprispevek veliko darilo ženam-materam, ki jim
je bodočnost njihovih otrok največja vrednota.
Dobrna
-.   . . . , ■   - ;  .   ^
KRAJEiri
PRAZf«IKA
v spomin na proboj XIV.
divizije v noči med 16. in
17. februarjem, praznujejo
občani Dobrne svoj krajevni
praznik. Kot vsa leta nazaj,
so tudi letos organizirali le-
po akademijo, ki so jo pri-
pravili prizadevni kulturno
prosvetni delavci v kraju.
Nastopil je tudi pevski zbor.
Proslave krajevnega praznika
so se udeležili tudi predstav-
niki skupščine in družbeno
političnih organizacij občine
Celje, in sicer predsednik
skupščine Dušan Burnik,
predsednik Občinske konfe-
rence SZDL Janko Ževart in
namestnik sekretarja komite-
ja občinske konference ZKS
Stane Seničar.
Ponikva
POVOZIL
GA JE
VLAK
69-letni JOŽE BENC, do-
ma na Ostrožnem pri Ponik-
vi, se je dopoldne z ženo
vračal proti domu. Na ramah
je imel koš. Hodila sta drug
za drugim. Prišla sta do
nezavarovanega železniškega
prehoda na progi Ponikva—
Lipoglav. Ko sta prečkala
prehod, je pripeljal potniški
vlak. Žena je odskočila in
s krikom opozorila moža.
Žal, bilo je že prepozno. Vlak
je Benca zadel. Bil je mrtev
na kraju nesreče.
Prejšnjo soboto so v občini .Šmarje pri Jelšah odprli prva dva otroška vrtca, in suei
v Šmarju in v Rogašid Slatini. Prvi bo imel prostor za 50 malčkov, drugi pa za 60. Denai
zan,iu pa so zbrali iz repuliškega in občinskega sklada skupnosti otroškega varstva. V pro
gramu je še zgraditev vzgojno varstvenih ustanov v Rogatcu in v Kozjem. Predvidevajo
da bodo ta dva vrtca lahko zgradili do konca leta 1974. Na sliki je vzgojno varst\cn!
ustanova v Rogaški Slatini.
Foto: MSI
Nova šola v TABORU v Savinjski d«)]ini že dobiva svoje oblike. Občani sicer trdijo,
se jim zdi nekoliko majhna, pa bo prav gotovo kar pravšnja. Predvsem pa bo nared     i^
letošnje novo šolsko leto, kar bo za Tabor prav gotovo velik praznik.
Foto: B. Strmčiii"
ŽIVAHNOST I
V ŽALSKI OBČINI
KRITIČNE BESEDE NA RAČUN POŠTE l|^
AVTOBUSNEGA PROMETA V VINSKI Ga
Rl — RAZŠIRITEV VODOVODA V PONI.
KVI PRI ŽALCU J
Te dni je v žalski občini
spet živahno. Smo p>ač v ča-
su, ki Si ga mnoge organiza-
cije izbrajo za svoje letne de-
lovne obračime. Letnim kon-
ferencam krajevnih organiza-
cij Zveze borcev NOV in obč-
nim zborom drugih organiza-
cij in društev so se v tem
tednu pridružila tudi zbori
volivcev.
Prva ocena je nadvse ugod-
na. Dosedanji zbori, zlasti pa
tisti v soboto in nedeljo, so
se odlikovali po lepi ude-
ležbi ter živahni in kritični
razpravi.
Tako so na zboru volivcev
v Braslovčah med drugim po-
trdili kandidaturo inž. Nika
Rožiča za nadomestne volit-
ve v občinski zbor občmske
skupščine. Inž. Nik,o Rožič
je sicer član kolektiva vodne
skupnosti Savinja, stanuje pa
Braslovčah.
Na sestanku volivcev v Po-
nikvi pri Žalcu so veliko go-
vorili o nujni razširitvi kra-
jevnega vodovoda pa tudi
vzdrževanju  krajevnih cest
Več kritičnih besed je bi]
slišati na zboru v Vinski g(
ri. Ljudje so se pritoževa
nad slabo dostavo pošte j
zahtevali, da se to uredi. Prg
tako so obsodili slabo urej
nost avtobusnega promet
So namreč primeri, tako 5
povedali, da se jutranji avt(
bus, ki pelje iz Velenja v O
Ije, v Vinski gori tu in tai
sploh ne ustavi, ker je pn
natrpan in ne more spreje
novih potnikov. Tako so ve
krat v zadregi tisti mla(
ljudje, ki se iz tega kraja v(
zijo v celjske šole ali drug
ki gredo na delo v Celje i
drugam. Od Izletnika bodo zi
htevali, da to progo okrej
in tako omogoči vsem Ijudei
pravočasen prihod na delo a
v šole.
Mimo tega so se v Vinsk
gori že zdaj začeli pogovai
jati o' organizaciji občinske
ga praznika 1973. leta.
Ml

NOVI TEDNIK — Glasilo občmskih organizacij SL-cialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo-. Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 16i; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10. — Glavni in odgovorni urednik; Jože Volfand Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija- Milan Božič
Jure Krašovee. Milan Seničar. Zdenka Stopar Milenko Strašek, Berni Strmčnik - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga
CGP )iDelo« — Tisk in klišeji- ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo - Cena pc-samezne številko 1 din — Tekoči
račun: 501-1-167/2 CGP »DEI.O« Ljubljana - Telefoni: uredništvo 2.3-69 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28-00.