Š
Brezplačno glasilo krajanov Četrtne skupnosti Šentvid
Vabljeni na Jesensko srečanje CS Šentvid v soboto, 2. oktobra 2021 med 11. in 15. uro na rugby igrišču Oval v Guncljah
Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežiče, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane
Uvodnik
Virus. Mikroorganizem, ki se lahko razmnožuje le v živih celicah, saj sam nima mehanizmov, potrebnih za lastno razmnoževanje. Navadno s svojim vplivom na gostiteljske celice povzroča bolezen, vendar ne vedno. Virus današnjega časa! Pustimo fenomen zadnjega leta in pol. Govorim o virusu, ki smo ga začeli prenašati med sabo. Hote ali nehote. Govorim o mrkih pogledih, nastrojenosti, sovraštvu. Govorim tudi o pomanjkanju osnovne empatije do sočloveka, pomanjkanju nasmehov in dobre volje. Govorim o virusu, ki povzroča, da se vsak lahko do sočloveka obnaša, kakor mu je volja. Tudi ena, dva, tri pa vse do štirideset ali še več ne znamo prešteti in razmisliti ali so besede sovraštva in nestrpnosti res potrebne v danem momentu. Pokazati sredinca vozniku pred seboj, ker je predse spustil vozilo iz stranske ulice, je normalno. Jezo stresamo naokoli, ker jo lahko! Kdo nam pa kaj more! Pisanje jeznih osebno naravnanih sporočil učiteljici, ker ne dela po naše. Ker bi bilo seveda nujno za nas, da dela po naše. Individualno! Ne glede na mnenje večine. Grozimo ji, ne oziramo se na njeno stisko. Ponovno, ker lahko! Spet brez štetja, globokega vdiha in izdiha in posledičnega zamaha z roko in z nasmehom na obrazu, ker nam je uspelo brez obsojanja. Mi vse lahko! Kdo nam pa kaj more. Živimo svobodno. Vsaj mislimo tako. Ampak svoboda se začne v nas. In svoboda se začne, ko mislimo na druge. Svobodo dobimo, ko se sami zanjo odločimo. Ne čakamo je, nihče nam je ne bo dal. Moja, tvoja, vaša, njihova svoboda je svoboda vseh skupaj. Tako enostavno!
Za svobodo ne rabimo množice, da ji sledimo. Potrebujemo sebe in morda misel na otroško domišljijo. Otroci brez virusov odraslih verjamejo v vsemogoče. Svobodni so! Nimajo meja, ker niso okuženi z virusi današnjega časa. Za njih je vse mogoče ali kot pravi med drugim večni Tone Pavček v svojem Vesoljcu:
Ugani, kako se pride do zvonika in do oblakov. Enostavno:
s hojo otroških korakov...
Mateja Brus, odgovorna urednica
Šentviške metamorfoze 6..............................................................4
Obeležje šmarnogorskim tekom................................................5
Odprava Mepijevcev OŠ Šentvid.............................................. 6
Oš šentvid ostaja kulturna šola.................................................. 6
Slikarska kolonija Kobdilj 2021...................................................7
Novice iz BPČ in iz Knjižnice Šentvid.........................................8
Poletje tabornikov..........................................................................10
Teden angleščine v Mednu - že deveto leto!..................10
Soraramonica - povabilo na razstavo...................................10
Srečanje 80 letnikov...................................................................11
Novice iz Zavoda sv. Stanislava............................................12
Varno na kolesu.............................................................................12
SD Dolomiti vabi.............................................................................13
Zakaj obožujem Za crknt?.........................................................13
V Gledališču Unikat komaj čakamo .....................................13
Stran za najmlajše.........................................................................14
Poletje v ritmu..................................................................................15
Poletje v Glasbenem centru Zvočna zgodba........................15
Abonma ŠODRČEK 2021/22.........................................................16
31. oktober - dan reformacije
Reformacija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«.
Ena od zahtev reformatorjev je bila naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku. Tako smo Slovenci, zahvaljujoč Primožu Trubarju leta 1550 dobili prvi slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik.
Izdajatelj:
Odgovorni urednik: Mateja Brus
Uredništvo: Doroteja Mlakar, Jože Sever,
Urša Sofranič Bogdanovič in Andreja Bečan.
Oblikovanje: Marko Vertačnik
Številka 3. Leto izdajanja XII. Naklada: 5300 izvodov Tisk: Makor, d.o.o.
Mestna občina Ljubljana Četrtna skupnost Šentvid Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid mol.sentvid@ljubljana.si
Šentvid n0d LjubljolJc
uSiji^ilillll!?^	**
Na naslovnici:
Jesensko srečanje ČS Šentvid Arhiv ČS Šentvid
2
Šentvid nAd LjubljaNO
Delo sveta ČS Šentvid
ISKO SREČANJE ČS ŠENTVID 2
V Četrtni skupnosti Šentvid vas vabimo, da se nam pridružite na vsakoletnem srečanju društev in drugih nevladnih organizacij ter skupin - Jesensko srečanje ČS Šentvid. Vas zanima, kaj vse se dogaja v našem, vsaj na videz, zaspanem Šentvidu?
Potem se nam pridružite v soboto 2. oktobra 2021 med 11. in
15. uro na rugby igrišču Oval v Guncljah.
Lahko si boste ogledali, kaj počnejo v naših društvih, se
preizkusili v njihovi dejavnosti v praktičnih delavnicah in
si ogledali in prisluhnili bogatemu kulturnemu programu
na odru. Tudi najmlajšim ne bo dolgčas, saj, če jih ne bodo
pritegnili gasilci ali kaj podobno zanimivega, se bodo lahko
spustili po napihljivem gradu.
Upamo le, da bo sodelovalo tudi vreme.
Veliko razlogov, da nas obiščete, kaj ne?
Četrtna skupnost Šentvid
Enaindvajsetletna Kaja Kajzer je članica Judo kluba Bežigrad. Na olimpijskih igrah v Tokiu je zasedla odlično peto mesto. Nadvse ponosni smo na nanjo. Rodila se je leta 2000 v Vižmarjah in je že v rosnih letih kazala velik talent. Borbenost in zavezanost k cilju sta ji pomagali do velikega uspeha. Na olimpijadi je dišalo celo po bronasti medalji, a je bila Kanadčanka Jessica Klimkait, sicer svetovna prvakinja in prva judoistka na svetovni jakostni lestvici, v repesažu preprosto premočna. Pred tem je Kaja dvakrat zmagala, v četrtfinalu pa je po hudem boju morala priznati premoč kasnejše olimpijske prvakinje. Kaji iskreno čestitamo za odličen uspeh na OI! Kaja, gotovo je za nastop na OI potrebno nenehno delo? Tako je. Nenehno delo in veliko odrekanja. Kaj bi posebej izpostavili pri tej poti? Nisem se obremenjevala z uvrstitvijo na OI. Moj cilj je bil prikaz dobrih borb in seveda uvrstitev na stopničke. Kaj vas v športu najbolj žene? Strast do športa in rezultati, seveda.
Zmagali ste na turnirju Tel Aviv Grand Prix 2020 in v svojem prvem nastopu na evropskem prvenstvu leta 2021 v Lizboni osvojili srebrno medaljo. Je šlo pri teh rezultatih za spodbudo za OI?
Zagotovo. V začetku leta 2020, torej v letu, ko so bile napovedane OI, sem zmagala v Tel Avivu in to je bila gotovo motivacija in zagon za naprej. Ampak, ker so se prestavile in tako tudi priprave na OI, je Evropsko prvenstvo pomenilo nov zagon, da grem na OI in prinesem domov kaj več kot samo to, da sem tam zgolj kot udeleženka. Judo je borilni šport, zakaj ste izbrali prav slednjega? Judo je borilni šport, vendar v bistvu temelji bolj na samoobrambi. Nimamo udarcev, brcanja ali podobno. Zakaj
íítlAÍYZD
zrtíavi't
Sobota 2. oktobra 2021 med 11. in 15. uro
na rugby igrišču Oval v Guncljah
sem se odločila zanj? Ta šport sem začela spoznavati skozi igro. Razlog, zakaj sem z njim nadaljevala pa je, da v prvih osmih letih nisem ostala brez medalje na nobeni tekmi, s treningi sem sproščala odvečno energijo in imela sem ogromno prijateljev iz kluba, s katerimi sem skupaj odraščala. Malo za šalo malo za res, se vas vrstniki kaj bojijo? (Smeh.) Včasih. Bolj za šalo kot zares. Običajno želijo da se grem "tepst" z njimi, da jih kaj naučim. Pogled na Tokio, kako ste doživeli nastop na OI? Na tekmi me je presenetilo predvsem posebno vzdušje. Vse je bilo zelo čustveno, čisto drugače kot sem bila navajena. Vsaka borba za sebe je bila kot finalna borba. Gotovo pa vam je tudi pri nastopu na OI veliko pomenila podpora navijačev?
Podpora navijačev mi ogromno pomeni, predvsem pa pomaga in me motivira, ko mi je najtežje. Na sami tekmi pa mi je mogoče celo boljše, da navijačev v živo ni. Načeloma jih niti ne bi slišala, ker se fokusiram samo na glas trenerja. Za OI vem, da me je pred ekrani spremljalo ogromno ljudi, mnogo več kot sem pričakovala in hvaležna sem vsakemu posebej. Ob sklepu, kakšna je vaša spodbuda mladim, v smislu da je šport pomemben za telo in duha? Priporočljivo je, da se vsak ukvarja z nekim športom. Ni nujno, da profesionalno, ampak da razgiba svoje telo in s tem prispeva tudi k svojemu dobremu počutju in zdravju. Včasih je dovolj že igra košarke s prijatelji ali sprehod z družino.
I Za Društvo BPČ pripravil: Alen Salihovič
Avtor fotografij: Zhenis Iskabay

J
Šentvid nAd LjubljaNo
3
Nekoc v Šentvidu
ŠENTVIŠKE METAMORFOZE 6
^mta Ljudske ¡¡te » Posejano seme Blaža . Potočnika, pobudnika — " izgradnje prve Ljudske šole v Št. Vidu je bogato vzklilo. Porast prebivalstva, zavedanje o potrebi šolanja otrok je v naslednjih štiridesetih letih narekovalo potrebo po izgradnji nove šole v kraju. Ne daleč stran, na Vojdovi ledini, v samem središču kraja, so Deželne šolske oblasti, podprte z izdatno finančno podporo izdelovalca klavirjev Andreja Bitenca, na osnovi njegove oporoke leta 1910, zasadili prvo lopato in začeli graditi novo pet razredno Ljudsko šolo. Izgradnja velikega poslopja, po načrtih arhitekta Rudolfa Petza je potekala hitro, brez zapletov. 14. oktobra 1911 je bila zgradba slovesno blagoslovljena in namenjena svojemu poslanstvu. 2e v naslednjem šolskem letu je prešla v šestletno Ljudsko šolo, delovala pa je tudi Obrtna nadaljevalna šola, ki je bila v Šentvidu ustanovljena leta 1882/83 in je bila namenjena izobraževanja željnih obrtnikov.
V času I. svetovne vojne so šolo zasedle vojaške enote, osnovale vojašnico 97. pešpolka, v njenih prostorih oskrbovali in negovali poškodovane vojake. Pouk šoloobveznih otrok se je v tem času nadaljeval v dvorani pri Cebavu. Po končani vojni je šola ponovno zaživela in delovala v duhu tedanje države Kraljevine Jugoslavije. V tem obdobju se je v šolskih prostorih dogajalo veliko zanimivih stvari. Poleg podajanja učnih snovi uka željnih otrok, so bili krajani deležni fizkulturnih vrednot v prostorni telovadnici v večernem času, v šolski dvorani so se odvijali kulturni dogodki, v času šolskih počitnic odmevne obrtniške razstave, na katerih so se iz leta v leto na ogled postavili poslovno uspešni ljudje tedanjosti. V letu 1936 jih je s svojim ogledom počastil knez Pavle in nakupil več stvari.
Sprejem kneza Pavla leta 1936 pred gostilno Valentina Jagra, sledil je ogled odmevne Obrtne razstave v prostorih Ljudske šole.
Sledila je II. svetovna vojna, okupatorsko vojaštvo je zasedlo učno ustanovo, zamrl je učni proces, ki se je nadaljeval šele jeseni leta 1945 po načelih države Jugoslavije. Šola je dobila novo ime Osnovna šola Franca Rozmana Staneta, ki ga ohranja še danes, v samostojni Republiki Sloveniji. Zgledno obnovljena kljubuje času in nadaljuje svoje poslanstvo.
Viri: 2upnija Šentvid nad Ljubljano skozi čas in prostor iz leta 2007, Sto let OŠ Franca Rozmana Staneta iz leta 2011, fotografije in tekst Jože Jager.
Današnji pogled na pročelje šole, ki je v 110-letni zgodovini doživela lepe in temne trenutke. Obnovljena in času primerno opremljena bo služila še mnogim generacijam šoloobveznih otrok.
ANDREJ BITENC - KLAVIRSKI MOJSTER IN DOBROTNIK
To leto, 14. oktobra mineva 110-let od izgradnje in slovesne blagoslovitve druge Ljudske šole v Št. Vidu nad Ljubljano, katere dobrotnik je bil izdelovalec klavirjev Andrej Bitenc (v krstni knjigi vpisan kot Andrej Wittenz), rojen 15. novembra 1802 v Podgori št. 4, po domače pri Urbančku. Rodil se je očetu Matiji in mami Uršuli kot peti otrok. Imel je tri brate in dve sestri. Mladost je preživel na očetovi kajži, kot otrok pomagal pri nujnih hišnih opravilih. V šolo menda ni hodil, ker tedaj v Št. Vidu ni bilo šole. Po prerani smrti očeta ga je mati pri njegovih 13-letih poslala v Kranj k »Tepkovcu«, kjer se je izučil za mizarja. V prostem času je obiskoval nedeljsko šolo, kjer je pridobil osnovno znanje. Vedoželjnost ga je vodila v svet, najprej v Gradec, kmalu za tem na Dunaj, kjer je dobil delo pri mojstru, ki je izdeloval klavirje. Vestno je opravljal delo mizarja, ob vsaki priložnosti opazoval izdelovalce klavirjev in njihovo delo. Mojster je zaznal interes mladeniča in ga vključil v to skupino. Tu je ostal več let, se dodobra seznanil z izdelavo glasbila. Kot skromen človek pridno varčeval, a domotožje ga je gnalo v domače kraje. Vrnil se je v Ljubljano, ustanovil prvo delavnico za tovrstno dejavnost in uspel. K poslu je povabil svojega starejšega sodelavca na Dunaju, ki je povabilo sprejel. Želja in znanje sta rodila sadove. Leta 1844 je mojster Bitenc na razstavi v Gradcu dobil častno diplomo in srebrno svetinjo za svoje izdelke. Ni pa izdeloval le novih klavirjev, popravljal stare, jih uglaševal in tudi posojal za primerno odškodnino.
V dopolnjenih petdesetih letih svojega življenja je pomislil na osebno srečo in smisel življenja. Maja leta 1853 se je poročil z 31 letno Terezijo Treffenschedl. Otrok nista imela, pa kljub temu srečno preživela 17 let skupnega življenja. Najprej je umrla žena, štiri leta kasneje, 23. februarja 1874 mojster Andrej. Dve leti pred smrtjo je zapisal oporoko, glavnino svojega imetja je namenil izgradnji šole v Št. Vidu, katero je v času svojega otroštva močno pogrešal. Določeno vsoto je namenil za plačilo šolskega učitelja, nabavi učil in šolskih potrebščin. Ni pozabil niti svojih bližnjih sorodnikov, katerim je namenil dobršen del svojih prihrankov. Nenazadnje, v 14. točki svoje oporoke je zapisal: »Prosim, naj se v dan moje smrti naroči sveta maša in naj se skrbi, da bo moj nagrobni spomenik v Št. Vidu vedno v redu.«
Viri: Letno poročilo Ljudske šole v Št. Vidu za šolsko leto 1902/3 (zapisal nadučitelj Janko Žirovnik), objavil Naš Zvon, 60 let po njegovi smrti.
Šentvid nAd LjubljaNc
Nova pridobitev
OBELEŽJE ŠMARNOGORSKIM TEKOM
Organizatorji Šmarnogorskih tekov smo v sodelovanju s Planinskim društvom Šmarna gora na vrhu najbolj obiskane gore v Sloveniji postavili obeležje, s katerim smo želeli predstaviti bogato zgodovino bolj ali manj tekaško obarvanih športnih prireditev, ki so tako ali drugače povezane z našo Šmarno goro. Samostoječ pano velikosti 2m x 1,3m je postavljen na mestu,
kjer imata cilj Rekord in od lani tudi Tek. Sestavljata ga dve vsebinsko ločeni polovici. Leva stran je povsem klasičen, tlorisni zemljevid Šmarne gore z vrisanimi glavnimi potmi, to je potmi, ki so uhojene že desetletja in imajo svoja imena. Le ta smo povzeli po vodniku »Šmarna gora«, ki ga je izdalo Planinsko društvo Šmarna gora leta 1974. Še pred tem je večino poti omenjal ali vsaj nakazal Josip Novak v knjižici »Šmarna gora«, ki je izšla davnega leta 1928, le dve leti po tem, ko je Josip Wester poslal predsedniku Slovenskega Planinskega društva Franu Tominšku pismo s pobudo za izgradnjo poti na Grmado. Zemljevid se osredotoča na poti in namenoma ne navaja podrobnosti, ki niso neposredno povezane z obiskom Šmarne gore. Zavestno nismo vrisali sto in ene bližnjice, ki so danes tu, jutri, ko se podre kako drevo, pa se pojavijo drugje. Desna stran z besedo in sliko na kratko predstavlja prireditve, ki so se v zadnjih letih ali celo desetletjih odvijale na Šmarnogorskih poteh in okolici. Predstavitev je kratka in jedrnata, namenjena predvsem naključnim obiskovalcem Šmarne gore, ki ne poznajo podrobnosti. Seveda sta izpostavljana TEK s svojo preko 40-letno tradicijo in lanskim nazivom »NAJ GORSKI TEK NA SVETU« ter Rekord, ki je med obiskovalci naše Gore verjeno še bolj poznan in opažen. Lanski mejnik 10:59 je pač povprečnemu obiskovalcu neverjeten dosežek. Ostale prireditve so omenjene na kratko, bolj kot zanimivost.
Drugi pano velikosti 1,5 x 1,5 m pa je namenjen predvsem poznavalcem Teka in Rekorda. Umeščen je v ciljni lok, ki ima od lanske jeseni stalno mesto v neposredni bližini cilja. V sliki in besedi predstavlja 42-letno zgodovino Teka in 26-letno zgodovino Rekorda. Navedeni so vsi zmagovalci tako med ženskami kot med moškimi, njihovi časi in pri Teku tudi proge, za katere vemo, da so se z leti spreminjale. Pri Rekordu je predstavljena tudi tako imenovana večna lestvica z najboljšimi dosežki posameznih tekačev. Seveda nismo pozabili na predstavitev obeh prog; pri Rekordu ni veliko dileme, gre za najhitrejšo povezavo med Tacnom in vrhom. Pri Teku je zadeva nekoliko bolj zapletena - 10-kilometrska zanka po Šmarni gori in Grmadi je orientacijsko res kar trd oreh za marsikoga, ki se želi preskusiti na progi, ki je bila 20 let celo finale Svetovnega pokala v gorskih tekih.
Zavedamo se, da »imajo vsake oči svojega malarja« in da naša »analogna« predstavitev mogoče ni najsodobnejša, a prepričani smo, da bo marsikdo tu našel marsikaj novega in zanimivega. Za več podrobnosti pa vsakdo lahko obišče spletno stran »Šmarnogorski teki«, kjer ob vsem ostalem našel tudi pregled rezultatov vseh Rekordov in Tekov.
Posodobljena predstavitev poti bo služila za nadaljnje delo tudi ostalim uporabnikom kot je Planinska zveza Slovenije itd. Projekt postavitve panojev po naključju časovno sovpada in se hkrati lepo dopolnjuje z akcijo Mestne Občine Ljubljana, ki predvideva urejanje vstopnih točk, poti in ostale infrastrukture urbanega gozda na Šmarni gori.
Hkrati vas želim spomniti, da je v galeriji v obzidju odprta razstava na temo »4 desetletja Šmarnogorskih tekov«, kjer je poleg fotografij razstavljeno še veliko drugih zanimivih eksponatov.
Besedilo in fotografije:Tomo Šarf
Povsem novi Nissan Qashqai
Vrhunski crossover, elektrificiran z blagim hibridnim pogonom za 229 €/mesec" 5 let jamstva*
REZERVIRAJTE TESTNO VOŽNJO
T: 01 5891 320, E: primoz.jeraj@avtohisa-real.si
AvtohišaREAL
Avto hiša Real d.o.o.. Vodovodna c. 93, Ljubljana
Kombinirana poraba goriva: 7,35-6,251/100 km. Emisije COa: 166-141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisjje NOx: 0,0167-0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008-0,00035 g/km. Št. delcev (xlO11): 0,17-0,53. Ogljikov dioksid (COa) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisjje iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prfzemnega ozona delcev PM^ in PM25 ter dušikovih oksidov.
"Informativni izračunje narejen na dan 24.8.2021 za novi Nissan Qashqai 1,3 DIG-T140 N-CONNECTA. Maloprodajna cena zže upoštevanim popustom in DDV.znaša 27.190,00€. Informativni izračun za skupni znesek kredita v višini 7.489,37 € Je narejen za dobo odplačila 48 mesecev In upošteva nespremenljivo obrestno mero 5,49 % In polog v višini 7.709,84 €. EOM = 6,86% se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Kreditojemalec vrne kreditv48 mesečnih obrokih v višini 229,00 € in z zadnjim povišanim obrokom v višini 11.990,79 €. Skupna finančna obveznost z že vplačanim pologom, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 23.640,94 €, od tega znašata zavarovalna premija 268,54 € in strošek odobritve kredita 389,60 €. V financiranje je vključeno brezplačno 5-letno podaljšano Jamstvo, ki obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljša noja mstvo za 4., 5. leto oz. 160.000 km, karkoli se zgodi prej, po programu »As new«. Kupec lahko ob koncu financiranja Izkoristi možnost prodaje vozila koncesionarju, ki mu je prodal vozilo, po vnaprej določenih pogojih. Fleksi akcija je pogojena s sklenitvijo obveznega in osnovnega kasko zavarovanja vozila za celotno dobo financiranja pri eni izmed slovenskih zavarovalnic. Pridržujemo si pravico do napak Velja preko Nissan Financiranja, Akcija ve|ja do 31.10.2021. Nissan si pridružuje pravico, da akcijo predčasno zaključi ali jo podaljša. Slike so simbolične. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija,d. o. o,. Dunajska 22,1001 Ljubljana, več na nlssan.sl
Šentvid nAd LjubijaNt
5
V OŠ Šentvid so aktivni,.,
ODPRAVA MEPIJEVCEV OŠ ŠENTVID
V šolskem letu 2019/2020 smo na OŠ Šentvid začeli izvajati mednarodni program MEPI, ki ga je leta 1956 ustanovil princ Philip, vojvoda Edinburški, pokojni mož britanske kraljice Elizabeta II.
Koncept Programa MEPI temelji na izkustvenem učenju in je zamišljen kot prilagodljiv in vsakemu posamezniku posebej prilagojen program dejavnosti v prostem času. Namenjen je mladim med 14. in 25. letom starosti. Gre za čas prehoda med adolescenco in odraslostjo, ki je najtežje obdobje v življenju mladega človeka. Mladim omogoča, da se učijo neposredno iz svojih lastnih izkušenj.
Program MEPI je program osebnega razvoja mladih, v katerem mladi uživajo, se spopadajo z izzivi in so za to nagrajeni. Program mlade spodbuja k ustvarjalnemu in ciljno naravnanemu preživljanju prostega časa, katerega način izkoriščanja močno vpliva na to, v kakšno osebo se bo mladostnik razvil. Vse aktivnosti, izzive in cilje, ki jih želijo doseči na posameznem področju (šport, prostovoljstvo, veščina, odprava), si mladi zastavljajo in dosegajo sami, odrasli pa jim pri tem nudimo osebno spremljanje, oporo in svetovanje ter določena posebna znanja, ki jih potrebujejo za dosego svojih ciljev. Merilo za pridobitev priznanja tako temelji na izboljšanju znanj ali sposobnosti udeleženca, prilagojeno pa je glede na njegove individualne sposobnosti. Vsak udeleženec programa MEPI napreduje po lastnih zmožnostih in tekmuje le sam s sabo in s svojimi cilji.
Vse ovire in izzivi, s katerimi se mladi soočijo v času aktivne udeležbe v programu, pripomorejo k pridobitvi novih veščin in prepoznavanju lastnih zmogljivosti. Posamezen udeleženec lahko na cilj pride le z odločnostjo in vztrajnostjo. Nagrada zanju - občutek osebne zmage in zadovoljstva ob doseganju ali celo preseganju zastavljenih ciljev in pričakovanj - pa udeležencu programa ostane za vse življenje.
Prva generacija Mepijevcev na OŠ Šentvid je štela enajst devetošolcev, letošnja, druga generacija, pa šteje 14 devetošolcev. S sodelovanjem v programu so si pridobili ali pa si krepili veščine in osebno-socialne kvalitete, kot so: komunikacija, sodelovanje, vodenje, odgovornost, reševanje problemov, kreativnost, kritično mišljenje, pravičnost, spoštovanje, pripadnost skupnosti, solidarnost, iznajdljivost idr.). Iznajdljivost, orientacija, vodenje, sodelovanje, pripadnost skupnosti in solidarnost pa so še posebej prišle do izraza na dvodnevni kvalifikacijski odpravi, ki je potekala 28. in 29. 5. 2021. Odprave se je udeležilo 12 devetošolcev. Prvi dan jih je pot vodila na Klobuk, Vrhe, mimo Golega griča v dolino Bezenice ter na Ključ, kjer je pri partizanskem domu bil cilj prvega dne. Po gozdnih poteh in travnikih so prehodili 13 km, med potjo pobirali odpadke, saj je bil namen njihove odprave skrb za čisto okolje, se borili s težkimi nahrbtniki ter uživali v skupnem druženju, petju, zabavi in delu. Ob prihodu na Ključ so si na jasi pred partizanskim domom postavili šotore, si skuhali večerjo, zakurili taborni ogenj, si spekli penice in hrenovke, igrali enko in skrivalnice, podoživljali pot, se
6
veliko smejali in uživali v medsebojnem druženju, za katerega so bili v preteklih mesecih prikrajšani. Dan je bil po njihovem mnenju kar prekratek.
Naslednje jutro so se prebudili v sončen in hladen dan. Zelo hladna je bila tudi noč, kar smo občutili tudi spremljevalci, ki smo jih spremljali na odpravi. Kljub slabemu spancu so si polni energije pripravili zajtrk, izmenjali doživetja pretekle noči ter pospravili svoj tabor. Nahrbtniki so bili kmalu spakirani, boleče in ožuljene noge pozabljene, zemljevidi in kompasi pa pripravljeni. Pot so nadaljevali proti dolini Prosce, Korenu nad Horjulom in Polhovemu Gradcu, kjer je bil cilj odprave. Na poti do cilja jim ni bilo postlano z rožicami, saj jih je pot kar precej vodila navkreber, bolela so jih ramena in kolena, prisotna je bila utrujenost. A kot pravijo, je sreča na strani pogumnih in tudi mladi Mepijevci so jo imeli. Prva kapljica dežja je padla, ko so stopili na avtobusno postajo v Polhovem Gradcu.
Vse prepreke so uspeli, z nasmehom na obrazih in svojo pozitivnostjo, premagati, presegli so sami sebe in postali druga generacija Mepijevci OŠ Šentvid.
Utrujenost, težki nahrbtniki, žulji, mraz, boleče noge bodo pozabljeni, ostali pa jim bodo spomini, ki so si jih naredili. Lovro, Samo, Lara K., Lara V., Eva, Neža, Lars, Adel, Maks, Val, Jakob in Anže, ponosni smo na vas.
spremljevalci odprave (Maruška K., Jaka S., Simona B. in Nataša B.)
OŠ ŠENTVID OSTAJA KULTURNA ŠOLA
Projekt KULTURNA ŠOLA je 5-letni projekt, ki vključuje osnovne šole, ki so najbolj prepoznavne na kulturnem področju v Sloveniji z namenom:
-	krepiti ustrezno kulturno vzgojo na osnovnih šolah ter ustvarjalnost mladih na različnih umetnostnih področjih,
-	podpirati kakovostne dosežke mladih na kulturnem področju,
-	spodbuditi izobraževanje mentorjev v osnovnih šolah, ki se udejstvujejo na ljubiteljskem kulturnem področju,
-	motivirati šole, da postanejo žarišča kulturnih programov v lokalnem okolju z namenom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja,
-	naučiti mlade prepoznavati kakovostno kulturno produkcijo ter vzgojiti vseživljenjske ustvarjalce in obiskovalce kulturnih prireditev.
Na razpisu za naziv KULTURNA ŠOLA lahko kandidirajo osnovne šole, ki imajo izkazano razvejano in kakovostno kulturno delovanje (na vsaj petih področjih) v časovnem obdobju zadnjih treh let. Ta področja so: glasbena umetnost (vokalna in inštrumentalna), gledališka dejavnost, lutkovna dejavnost, folklorna dejavnost, film in avdiovizualna kultura, sodobni ples, likovna umetnost (likovno snovanje/ustvarjanje, slikarstvo, kiparstvo, fotografija, oblikovanje), literatura in bralna kultura, varovanje kulturne dediščine in drugo.
Osnovni šoli Šentvid sta bila prvič podeljena naziv in zastava KULTURNA ŠOLA leta 2016, in sicer za obdobje petih let. V lanskem šolskem letu (mesecu juniju) je OŠ Šentvid uspešno prestala kandidacijski postopek. Ocenjevalna komisija za vrednotenje prijavnih vlog nam je dodelila 22,5 točk od 25. Skladno z razpisnimi kriteriji smo tako izpolnjevali vse kvantitativne in kvalitativne pogoje, zato se je OŠ Šentvid za obdobje 2021-2025 podelil naziv "Kulturna šola".
Na OŠ Šentvid se bomo še naprej trudili in vzpodbujali različne oblike kulturnih dejavnosti med mladimi, saj se zavedamo, da s svojimi dejavnostmi pomembno vplivamo na kulturno podobo kraja.
Maruška Kerin, Mirjana Keber- koordinatorici projekta ***** *****
kul turnašola
^en+vid rr0d Ljubi} Q
Novice in Unikatne sanjalnice
Kot že vrsto let ,nas v mesecu juniju pot zanese v ljubi Kras. Tokrat sem, kot mentor preživela tam 14 dni. Bilo je doživeto in izpolnjeno. Nekateri so se popolnoma spočili, predvsem pa napolnili slikarske duše z novimi motivi. Vsekakor se naslednje leto zopet vrnemo k družini Fratnik, ki nas je vzela za svoje in je zelo gostoljubna, predvsem pa prekipeva od topline do vsakega posameznika.
Naj zaključim z besedami genija, ki je umrl tako prezgodaj... Srečka Kosovela
Tiha misel zablestela nad večernim krajem, duša odblestela z zlatim je sijajem. tiha - kam odšla je duša zastrmela, kakor da je ptica večer preletela?...
Metka Gosar, ment. In slikarka
rAB
JENI '
U
>ANJALN
Prisrčno povabljeni v svet barv in čopičev... Vabim k vpisu v slikarski atelje Unikatno Sanjalnico v Stane-žiče. Slikarske urice potekajo za otroke in mlade ter odrasle. Vsak dan od 17.00 ure do 21.00 ure oz. po dogovoru. Skupine so majhne , le na tak način se zagotovi individualni pristop. Fleksibilni programi in priprave za sprejemne izpite, osnove risanja in slikanja, spoznavanje različnih slik. tehnik, kreativnost in reciklaža, umet. terapija .
Informacije; Metka Gosar, mentorica in slikarka, metkagosar1@gmail.com in 031 533 280
PREPROSTO VSE
NOVI DACIA DUSTER
VGRAJENIM POGONOM NA PLIN
ECO-G
im
i
HM
K Mm _

i A
m
1*3 *
kU >
ZE ZA_
89 €/MESEC
z E K 0 S K L A D kreditom*
5 let podaljšanega jamstva" 15 % prihranka pri nakupu do 2.000 litrov	■
LPG goriva s Petrol Klub kartico"*
"" *EKO SKLAD na svoji spletni strani: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko Hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesečna anuiteta za model Duster Essential 1.0 ECO-G 100 s Paketom KLIMA v skupni vrednosti 14.380 € z DDV, s pologom v višini 4.390 € in financirano vrednostj'o 9.990 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita EKO SKLADA 88,82 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. **Pet let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije in podaljšano jamstvo za 4., in 5. leto ali 100.000 km, karkoli se zgodi prej. ***Vsak fizični kupec vozila Dacia ECO-G s tovarniško vgrajenim pogonom na plin je upravičen do 15 % popusta za nakup do 2.000 litrov utekočinjenega naftnega plina (LPG) s Petrol Klub kartico. Poraba pri mešanem ciklu: 4,8-7 1/100 km. Emisije CO2: 125-145 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx: 0,0122-0,0292 g/km. Emisija trdnih delcev: 0,0003-0,00061 •¿kmae-vito delcev (x10"): 0-3,51. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM„ ter dušikovih oksidov. Pridržujemo si pravico do napak. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia priporoča
DBIH DACIA.SI
AvtohišaREAL «^.051319185
Avtohiša Real d.o.o. Vodovodna c. 93, Ljubljana Simon Blaznik, 041 601 750 Uroš Hočevar, 041 306 620 Šentvid nAd LjubljaNo
Novice iz BPC
SPOMINSKA MIZARNICA
Spominska mizarnica odpira svoja vrata! Nahaja se v Guncljah na Kosijevi ulici 1. Možnost ogleda je vsak četrtek od 15.00 do 19.00, izven urnika po dogovoru na tel. št. 041 812 695 (Andrej Kregar) oz. po mailu drustvobpc@gmail.com. Vstopnine ni, v naprej hvala za prostovoljni dar. Vabljeni na ogled! Društvo Blaž Potočnikova čitalnica
Foto: Franci Velkavrh
V	petek, 13. 8. 2021 so nas v Ljudskem domu v Šentvidu obiskali potomci argentinskih Slovencev. Mladi še vedno govorijo slovensko, predstavili so se nam s plesi, pesmimi, spregovorili pa so tudi o življenju Slovencev preko oceana.
V	Mendozi, Buenos Airesu in Barilocheju imajo potomci Slovencev organizirane sobotne šole, kjer se učijo slovenščine in slovenske kulture. Ob koncu slovenske srednje šole obiščejo domovino njihovih prednikov. V skoraj 3 tedenskem programu vidijo številne znamenitosti Slovenije, med drugim se povzpnejo na Triglav. Mlade krasita izjemno spoštovanje in ljubezen do Slovenije, ki jo nemalokrat imenujejo domovina. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch.
Andreja Bečan (Društvo Blaž Potočnikova čitalnica) Foto: Andreja Bečan
8
Letošnji okrnjeni 28. šentviški dnevi niso potekali nič manj slovesno. Rdeča nit je bila 30. obletnica samostojne Slovenije. Učenci in dijaki OŠ Šentvid, OŠ Franca Rozmana Staneta, Škofijske klasične gimnazije in OŠ Alojzija Šuštarja so ustvarjali na temo »Moja domovina je naša država« in prispevali preko 100 čudovitih izdelkov. Priznanja smo podelili v parku pred OŠ Šentvid, 9. 6. 2021. Razstava nagrajenih del je na ogled v Knjižnici Šentvid. Vsem skupaj iskrene čestitke.
Vrata je odprla Spominska mizarnica v Guncljah, ki z etnološko zbirko ročnih orodij in z dokumentacijskimi gradivi postavlja spomenik generacijam mizarskih rokodelcev v Šentvidu in okoliških naseljih: Brod, Vižmarje, Stanežiče z Dvorom, Gunclje, Medno, Poljane, Podgora in Trata, Glince in Pržan. g. Velkavrh in g. Zavodnik sta s pomočjo lokalnih mizarjev ter g. Čepeljnika zbrala in uredila gradivo, ki ponuja v majhnem prostoru miselni izziv in velik korak skozi pretekla obdobja. Ob odprtju je Spominsko mizarnico blagoslovil šentviški župnik, glas o malem biseru mizarstva pa se je hitro razširil po Sloveniji. Iskrena hvala vsem donatorjem; Leska d.o.o., Kampo d.o.o., Martin Kregar s.p., Mizarstvo Kajzer Andrej s.p., Kamiz d.o.o., K-Lesna d.o.o., 2užek interieri Gregor 2užek s.p., Prelom d.o.o, JAF, Blažič, Starman, Slovenijales za pomoč. Prostore nam je velikodušno odstopila Mestna občina Ljubljana, v Četrtni skupnosti Šentvid pa so nam vseskozi s spodbudo in operativnimi rešitvami stali ob strani tajnik, g. Golavšek, predsednik, g. Volavšek in svetniki.
V KULT-u 316 so pripravili menije slovenskih kulinaričnih posebnosti, župnija Šentvid pa je v prilagojeni izvedbi počastila šentviškega patrona in zaščitnika na praznik sv.
Vida.
Šentviške dneve smo zaključili s Pozdravom domovini, že 30. izvedbo, na trati za cerkvijo.
Andreja Bečan (Društvo Blaž Potočnikova čitalnica) Foto: Robert Vurušič
Šentvid nAd LjubljaNc
Novice iz Knjižnice
DOGODKI pREKO spleta ši
jižnica ljubljana)
Knjižnica Šentvid, Mestna knjižnica Ljubljana, vas vabi, da obiščete našo spletno stran https://www.mklj.si/ in se naročite, da želite na svoj e-naslov prejemati obvestila o naših dogodkih, ki potekajo preko spleta. Vabljeni k spremljanju naših dogodkov preko spleta, ki so zelo poučni in zanimivi.
tto aV
v knjižnici Šentvid
Vsak četrtek ob 17. uri v Knjižnici Šentvid Dragi starši,
v Knjižnici Šentvid - zeleni knjižnici izvajamo ure pravljic za vaše otroke. Potekajo v popoldanskem času enkrat tedensko, ob četrtkih, ob 17. uri, od septembra do maja in trajajo eno šolsko uro. Namenjene so otrokom od četrtega leta starosti dalje. Ob prvem obisku otrok prejme dnevnik pravljic za zbiranje žigov. Ob zaključku sezone ur pravljic nagradimo redne poslušalce. Pri pravljicah je vse mogoče!
Poslušanje pravljic je za otroka odlična razvojna spodbuda, saj s pripovedovanjem zgodb vplivamo na njegov čustveni, miselni, domišljijski, izkustveni ter etični svet. S pravljico mu poleg književne približamo tudi druge zvrsti umetnosti, kot so likovna, gledališka in lutkovna.
Otrok ob poslušanju pravljice vstopi v svoj svet domišljije. Poistoveti se s pravljičnim junakom, z njim gre skozi preizkušnje in z njim tudi zmaga. Pravljice otrokom ne sporočajo le, kaj sme in česa ne, ampak tudi, kaj zna in zmore, saj se junak v njih vedno reši, pa naj bo to na čudežen način ali s pomočjo lastne iznajdljivosti, pridnosti ali duhovitosti.
Pravljice razvijajo otrokovo domišljijo in ustvarjalnost, bogatijo besedni zaklad, z vživljanjem v junake pa se otrok uči sočustvovanja, premagovanja ovir in vztrajanja v naporih. V pravljicah spozna smisel vrednot, saj ga učijo pogumnega sprejemanja življenjskih preizkušenj in spopadanja z izzivi.
EKO

iNTVID
Poslanstvo Knjižnice Šentvid je med drugim tudi posredovanje informacij o okoljskem ozaveščanju, zato vsak tretji teden v mesecu pripravimo Eko teden, v katerem organiziramo predavanje ali delavnico za odrasle na temo okolja in narave, delavnico za otroke, na kateri otroci izdelujejo iz naravnih ali recikliranih materialov, ter uro pravljic, na kateri z literaturo in praktičnimi aktivnostmi ozaveščamo starše in otroke o skrbi za naše okolje.
A
(bralna
>K
îA
^nice Šentvid)
torek, enkrat mesečno, 19.30
Bralna skupina za bralne navdušence. Na naših srečanjih teče beseda o knjigah, ki bogatijo naša življenja. Vsaka od njih se nas dotakne na svoj način, vsem pa je skupno to, da živijo v nas še dolgo potem, ko obrnemo zadnji list. Razpletamo zgodbe in nizamo bralne predloge za različne okuse. V bralnih skupinah se srečujejo posamezniki, ki gojijo veselje do branja, pisanja, pripovedovanja in poslušanja. Postopoma se stkejo vezi, ki prestopajo medgeneracijske pragove in v katerih se pozitivni učinki branja in deljenja idej množijo. Ne glede na to ali beremo neslišno ali naglas, hitro ali počasi, veliko ali malo ... v bralni skupini vedno prisluhnemo drug drugemu. Vodi Mateja Kobal.
Knjižnica Šentvid vas vabi na prireditev Jesensko srečanje ČS Šentvid, ki bo v soboto, 2. oktobra 2021, med 11. in 15. uro na ragbi igrišču Oval v Guncljah (Stanežiče). Sodelovali bomo vsi, ki delujemo na področju Četrtne skupnosti Šentvid (knjižnica, društva, šole, vrtci ...).
Na naši stojnici Knjižnice Šentvid bomo predstavili dejavnosti (Ciciuhec, Ure pravljic, Eko teden, Poletavci in NajPoletavci, Mesto bere ...) in druge dejavnosti Mestne knjižnice Ljubljana. Povabili vas bomo k vpisu v knjižnico, podarili nekaj knjig iz naše bukvarne, ogledali in vzeli si boste lahko naše promocijsko gradivo ter se z nami prijetno družili. Poskrbljeno bo tudi za otroke, ki bodo z nami ustvarjali in se igrali igro Potovanje deklice Delfine. Vabimo vas, da se od 11.30 in do 13.30 udeležite eko delavnice. Na prireditvi Jesensko srečanje ČS Šentvid se bodo poleg Knjižnice Šentvid predstavile še druge organizacije, kot so vojska, policija, gasilci, reševalci, ki delujejo v Četrtni skupnosti Šentvid, otroci bodo predstavili svoje dejavnosti na odru, skratka spremljevalni program bo raznolik in pester, zato lepo vabljeni, da se nam pridružite. Pridružite se nam, gotovo najdete tudi kaj zase!
VSTOP V KNJIŽNICO MOŽEN LE Z IZPOLNJENIM PCT POGOJEM
J
Šentvid nAd LjubljaNo
9
Utrinki od tu in tam
TJE TABORNII
(Ribno pri Bledu, julij 2021)
Letos smo se taborniki tako kot vedno odpravili na tabor v Ribno pri Bledu. Starejši taborniki starostne skupine Gozdovnikov in gozdovnic (6.-9. razred) smo se tja odpravili kar peš iz Šentvida in do Bleda prispeli v treh dneh, mlajši pa so tja odšli z vlakom. Na taboru smo usvajali razna taborniška znanja in se predvsem zabavali. Ob večerih smo se običajno zbrali ob tabornem ognju, kjer smo se igrali različne igre in peli taborniške pesmi.
V spominu bo vsem najbolj ostal tematski dan, ko se je tabor spremenil v pravljično deželo Shreka. 2e takoj zjutraj, ko smo se zbudili, smo spoznali naše junake, ki so nam povedali, da potrebujejo pomoč pri iskanju princese Fione. V skupinah smo se odpravili na scavenger hunt (lov na zaklad), na katerem smo dobili dele zemljevida poti, ki vodi do Fioninega gradu. Sledila je strateška igra, pri kateri so skupine zbirale točke, s katerimi smo se lahko premikali po poti do gradu. Ko smo prispeli do gradu, smo imeli igro kraje zmajevih jajc, v kateri so si ekipe med sabo morale krasti različno točkovana zmajeva jajca. Zmagovalna ekipa se je na koncu morala spopasti z zmajem v igri kraje rutke. Ko je bila Fiona rešena in združena s Shrekom, se je začelo načrtovanje poroke na kateri sta potrebovala tudi hrano, zato smo dan zaključili z masterchefom, kjer smo iz izbranih sestavin morali sestaviti najbolj okusno in lepo večerjo ter sladico. Zadnji večer, so novi taborniki dobili svoje rutke, za katere so morali opraviti določene naloge. Najmlajši so že čez dan morali opravljati dobra dela in pomagati ostalim, zvečer pa so morali le še povedati taborniško prisego. Malo starejši pa so že popoldan morali najti tri različna naravna netiva, s katerimi so zvečer morali zakuriti ogenj. Ker jim to ni uspelo, so bili zaliti z vodo. Naslednji dan smo pospravili tabor ter še zadnjič spustili zastavo. S tem se je tabor končal, nadaljevali pa bomo jeseni z vodovimi srečanji, kjer se nam lahko pridružiš tudi ti!
Zarja Novak, Društvo Taborniški rod Beli Bober, Fotografije arhiv DT Beli bober
DEN ANGLI DEVETO LI
INE V :
)N1
V Mednem je letos med 16. in 20. avgustom že deveto potekal Teden angleščine, ki je nastal v sodelovanju z gasilskim društvom Medno.
Projekt je nastal na pobudo treh strokovno usposobljenih in nadebudnih Medank in gasilk (magistric poučevanja na razrednji stopnji z angleščino Ane Skalar in Sabine Krajnik ter Katarine Čepič, prof. pedagogike in angleščine), s skupno vizijo - na sproščen in zanimiv način približati angleščino osnovnošolcem in srednješolcem ter pokazati vse prednosti, ki jih nudi vaška skupnost. Več let pa pomagata pri projektu še Vita Čepič, študentka likovne pedagogike in Tina T. Vidic, učiteljica razrednega pouka.
Pouk je potekal v treh skupinah (začetna, nadaljevalna ena
in nadaljevalna dva) in vključuje poleg učenja besedišča tudi slovnico in zanimive delavnice. Poleg jezika so se otroci poskusili še v umetniškem ustvarjanja, družabnih igrah, impro gledališčem, spoznavali so osnove gasilstva in prve pomoči, prvič smo pa predstavili tudi našo himno (Hura T.A.). Prav tako so učiteljice poskrbele, da smo se med učenjem tudi malo razmigali, zato smo odšli na Šmarno goro ter se ohladili in namočili pri izviru v Pirničah. Ob vsem tem je poskrbljeno tudi za lačne želodce - udeleženci imajo na voljo malico in kosilo, za katerega skrbijo sovaščani s pripravo in domačimi sestavinami in smo jim za pomoč zares hvaležni.
Teden angleščine se zaključi z gasilskim poligonom in piknikom - z žarom in sladoledom vred. V prihodnosti se gasilke želimo povezati z vsemi, ki bi hoteli podoben neprofiten lokalen projekt varstva in izobraževanja organizirati v svojem kraju in bi jim ponudile vse svoje že pridobljene izkušnje.
Se vidimo na desetem Tednu angleščine 2022!
Besedilo in fotografije Katarina Čepič
KUD JaReM in KD Sorarmonica Samostojna likovna razstava Vladimirja Hrovata MLADOSTNE LIKOVNE IZPOVEDI
Otvoritev na Aljaževini, 14. oktobra 2021 ob 19h
Spremni kulturni program: Sorarmonica Duo in Literarna sekcija KUD JaReM (pesnik Jurij Marussig in Mladinska sekcija Bezeg)
Nekaj razmislekov o delih
Ko sem se spustil v analizo mojih mladostnih likovnih izdelkov, sem ugotovil, da gre dejansko za nekakšno glasbo v vizualni obliki zarisanih kontur in vstavljenih barv. Namreč -tako kot je glasba popolnoma abstraktna, so tudi moje slike popolnoma abstraktne, saj je tudi kakšna s konkretno vsebino le-to pridobila po tem, ko so bile brez »konkretnega« namena že ustvarjene vsaj raznolike poteze
večinoma obrobljajočih linij. In naj spomnim, da so znani primeri glasbenikov, ki so videli ali vidijo določene tone ali pa tonalitete v različnih barvah! Eden najbolj razvpitih takšnih glasbenikov je bil ruski skladatelj in pianist Aleksander Skrjabin, ki je ob nekaterih izvedbah svojih del narekoval tudi uporabo raznobarvnih svetlobnih učinkov.
Vladimir Hrovat, 2021
Šentvid nAd LjubljaNc
10
Utrinki od tu in tam
SREČANJE 80 - LETNIKOV Du VB GENERACIJE 1940
Lanskoletno »epidemiološko« leto - kot sem že zapisal v prejšnjem članku letošnjega četrtnega glasila - smo prebredli izvedbeno sila skromno. S fizičnim sodelovanjem članstva smo opravili le en avtobusni izlet (pustovanje), na zboru članstva (ki je bil na predvečer ustanovitve društva) smo razvili novi prapor, nekaj sredinih večerov pa smo krožek ročnih del. Edino jutranja telovadba »1000 gibov« je do popolne prepovedi druženja potekala skoraj nemoteno, čeprav z veliko večjo medsebojno oddaljenostjo udeležencev kot pred epidemijo.
Zaradi epidemioloških razmer je odpadlo tudi srečanje 80-letnikov generacije 1940, ki bi moralo biti 14. oktobra lani. Upravni odbor ga je za te članice in člane pripravil letos in sicer 1. septembra.
Od 23 članic in članov, ki so bili rojeni v zadnjem predvojnem letu, se jih je vsiljeno zapoznelega srečanja udeležilo le pet: Jožica Klemenčič in Olga Srša ter Franc Antolin, Dolfe Kovačič in Andrej Tušar. Na srečanju smo bili še spremstvo večine jubilantov ter trije predstavniki upravnega odbora. V minulih šestih letih se je program srečanja že ustalil pri nagovoru, obroku in zabavnem delu prepletenem s pogovori, pripovedovanjem šal ter seveda petjem ljudskih in ponarodelih skladb. Srečanja so bila doslej vedno v posebej rezervirani sobi Okrepčevalnice 2ibert na Brodu, letos pa - tudi zaradi drugega letnega časa - na vrtu tega gostišča. Čeprav so bila na vrtu zasedena tudi druga omizja, smo si vseeno drznili prepevati na ves glas kot da smo v samo za nas
rezerviranem prostoru. Občasni ošvrk s pogledom po drugih gostih je kazal na to, da nismo moteči, zato je bilo vzdušje še bolj prijetno.
Pred večerom smo se razšli, sam pa sem se opravičil lastniku Tomu za glasno prepevanje. Za vsak primer, če smo vendarle zmotili katerega od drugih gostov. Pa me je pomiril s stavkoma: »Prav nič niste bili moteči, še celo gostje pri drugih mizah so prepevali z vami! Kar pridete še kdaj s tako veselo družbo.«
No, pa bomo. Še letos - z jubilanti generacije 1941. Če je ne bo zagodel koronež...
Marko Koračin, st.
Udeleženci srečanja generacije 1940: Andrej, Joži, Olga, Dolfe in Franc. (foto: Zvone)
RENAULT CAPTUR LIMITED
JCJŽM
MHü


ugodnosti do
2.800 €
z Renault financiranjem in vključenim bonusom staro za novo*
*Cena 16.240 € velja za model Renault CAPTUR Limited TCe 90 in že vsebuje redni popust v višini 300 € ter 500 € dodatnega popusta v primeru zamenjave »Staro za novo«. Ob nakupu avtomobila preko Renault Financiranja prejmete ugodnosti v vrednosti 1.400 Cter dodatni popust v višini 600 €.
Poraba pri mešanem ciklu: 5,7-6,31/100 km. Emisije C02:129-143 g/km. Emisijska stopnja: EUR06DFULL. Emisija NOx: 0,0201 -0,0336g/km. Emisija trdnih delcev: 0,00022 -0,00226 g/km. Število delcev (xl011): 0,4 -0,55. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo standardu meritev WLTP.Ogljikovdioksid(COJje najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segreva nje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo ¿poslabšanju kalcovosti zunanjega zraka. Prispevajozlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM terdušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupajenavoljona renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o.. Dunajska 22,1000 Ljubljana.
Renault priporoča ^Castfoll
www.renault.si
AvtahišaREAL
Avtohiša Real d.o.o. Vodovodna c. 93, Ljubljana Simon Blaznik, 041601750 I Uroš Hočevar, 041306 620 I Peter Koči, 051319185
^entvid rr0d Ljubi} H
11
živahne tudi v Zavodu sv. Stanislava
PESTRO POLETJE V ZAVODU SV. STANISLAVA
Kljub odhodu učencev in dijakov na zaslužene poletne počitnice Zavod sv. Stanislava ob koncu junija in začetku julija ni sameval. Takrat sta bila namreč ponovno izpeljana Slovenski otroški zbor in po lanskoletnem premoru tudi Poletni jezikovni teden angleškega jezika. Oba tedna dejavnosti za starejše osnovnošolce sta »praznovala« že svoji 20-letnici.
Zborovsko dogajanje je prav tako močno zaznamovalo nadaljevanje meseca, saj je bil zavod na različne načine vpet v zborovski festival Europa Cantat, ki ga je v zaradi zdravstvene situacije omejeni in prilagojeni izvedbi gostila Ljubljana. Med ključnimi akterji dogajanja so bili trije naši zbori: Dekliški zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije, Komorni zbor Megaron in Mladinski mešani zbor sv. Stanislava Škofijske klasične gimnazije. Dekliški zbor pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič je navdušil že s »pripravljalnim« večernim koncertom na zavodskem forumu, s katerim so dekleta sklenila dneve intenzivnih vaj, na festivalu Europa Cantat pa so še enkrat več zablestela, tokrat na samostojnem koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na istem odru se je v koncertnem ciklu Prisluhni Sloveniji predstavil tudi KZ Megaron z dirigentom Damijanom Močnikom. Slednji vodi tudi Mladinski mešani zbor sv. Stanislava, ki je imel na festivalu posebno vlogo, saj so z njim v delavnicah na raziskovalnih ateljejih več dni delali različni zborovodje, zbor pa je sodeloval tudi pri skupnem petju in- prav tako kot KZ Megaron - nastopil na koncertih Zapojmo Sloveniji. V Zavodu sv. Stanislava pa je bilo poskrbljeno tudi za nastanitev nekaterih pevcev iz tujine.
V juliju smo se razveselili tudi lepih rezultatov, ki so jih na letošnji maturi dosegli dijaki Škofijske klasične gimnazije. Vsi kandidati so v spomladanskem roku uspešno opravili maturo, pri čemer se je posebej izkazalo 18 dijakov, ki so postali zlati maturanti (dosegli so 30 točk ali več), še dodatnih 19 pa jih je maturo opravilo z odličnim uspehom (dosegli so 28 ali 29 točk).
Foto: Irena Jamnik
ZNOVA V SOLSKIH KLOPEH
1. septembra se je v prostore in okolico Zavoda sv. Stanislava v polnosti vrnil otroški in mladostniški vrvež. Poleg otrok Vrtca Dobrega pastirja, učencev OŠ Alojzija Šuštarja in Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava, dijakov Škofijske klasične gimnazije in Jegličevega dijaškega doma ter študentov Študentskega doma Janeza F. Gnidovca k temu vrvežu še dodatno pripomorejo tudi gostujoči učenci OŠ Trnovo in dijaki mednarodne šole Vector International Academy. Veseli smo, da smo se po enoletnem premoru na prvi šolski dan lahko ponovno zbrali na kratki skupni prireditvi celotnega zavoda, kjer smo ob melodijah himne slovesno dvignili slovensko zastavo ter prisluhnili recitacijam, glasbeni točki in nagovorom direktorja, predsednika dijaške skupnosti in g. nadškofa msgr. Stanislava Zoreta, ki je vsem zbranim podelil tudi blagoslov.
12
SEMINARJI ZA PEDAGOŠKE DELAVCE
V Zavodu sv. Stanislava na podlagi bogatih lastnih izkušenj in s pomočjo zunanjih sodelavcev že kar nekaj let organiziramo pester nabor seminarjev za vse, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Vse informacije o seminarjih za šolsko leto 2021/22 najdete na http://seminarji.stanislav.si/. Vse zainteresirane prijazno vabimo k prijavi in udeležbi.
zbrala Irena Jamnik
UČENCI OŠ ALOJZIJA ŠUŠTARJA POSKRBELI ZA VARNOST SVOJIH KOLES
OŠ Alojzija Šuštarja je v sklopu programa Varno na kolesu že večkrat dokazala, da jim ozaveščanje o varnosti v prometu in trajnostni mobilnosti izjemno veliko pomeni. Z odlično opravljenimi nalogami in angažiranostjo na področju prometne varnosti je v minulem letu navdušila z najbolje ocenjeno izvedbo športnega dne in zavzetim spodbujanjem k aktivnem preživljanju prostega časa. Za nagrado so si tako učenci prislužili servis koles, na katerem so lahko tako učenci kot ostali preverili stanje svojih koles in opravili manjša popravila. Praktično nagrado v sodelovanju z družbo Butan plin podeljuje Zavarovalnica Triglav.
Kolesarsko obarvan dan je dodatno popestril tudi kolesarski poligon, na katerem so lahko učenci od drugega do petega razreda preizkusili svoje kolesarske spretnosti tudi v praksi. Zanimive aktivnosti so privabile veliko število otrok, ki so sporočilo o pomenu gibanja in varnosti v prometu ponesli tudi v svojo lokalno skupnost.
Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, je ob tem povedala: »Kolesarska evforija, ki je zajela Slovenijo, se še vedno nadaljuje, kar pa prinaša tudi odgovornost, da mlade kolesarje in kolesarke spodbudimo k varni udeležbi v prometu. Učenci OŠ Alojzija Šuštarja so že večkrat dokazali, da se zavedajo pomena varnosti v prometu in trajnostne mobilnosti, pa tudi svoje vloge v lokalni skupnosti. Današnji servis koles, ki so ga popestrile tudi druge kolesarske aktivnosti, to še dodatno dokazuje in predstavlja odlično popotnico za varne kolesarske izlete tudi v jeseni.« Varno na kolesu letos že jubilejno, deseto leto združuje šolarje po vsej Sloveniji ter jih spodbuja k varnem in trajnostnem kolesarjenju v šoli in prostem času. Do danes je pri projektu sodelovalo že 26.000 mladih kolesarskih navdušencev iz več kot 250 slovenskih osnovnih šol.
Vse novice o kolesarskih aktivnostih in poteku letošnjega programa bodo na voljo na https://varnonakolesu.si/domov. html in Facebooku.
Urša Lisjak, Fotografije: Arhiv zavoda ^Mlentvid nAd LjubljaNo
Utrinki od tu in tam
/AB
Dragi starši in otroci,
2e veste, s čim si bodo vaši otroci popestrili šolsko leto? Skoki,
gibanje in športne igre so pravi recept!
Vabimo vas v skakalni center Gunclje, ki je obdan s prekrasno
naravo na obrobju Ljubljane, natančneje, v Šentvidu. Tam
skakalni veter piha že od leta 1976 in razigrava naše otroke,
prvi skoki so se odvijali že davnega leta 1946.
Pridite in si poglejte, kako naši prijazni in strokovni trenerji
pripravijo treninge , športne igre in različne druge aktivnosti.
Aktivnosti potekajo ob vznožju Šentviškega hriba, kar pomeni, da so otroci vseskozi na svežem zraku, v slučaju slabega vremena pa obiščemo bližnjo telovadnico. V vadbo so poleg skokov vključene različne dejavnosti, od nogometa, rolanja, teka, vožnje s kolesom, plavanja in še in še različnih aktivnosti. Dvakrat letno se udeležimo tudi priprav v prekrasnem Nordijskem centru Planica. Ker je športni park Gunclje lociran poleg bivšega ljubljanskega smučišča Poseka, lahko v času vadbe otrok tudi starši naredimo nekaj za svoje zdravje in rekreacijo. Za vsa vprašanja in informacije nas dobite na telefon 031 327 724 (g. Tomaž Perme), preko maila: pisarna@sddolomiti.si, ali facebook: @sddolomiti.
Najbolje bo, da nas kar obiščete in se prepričate kako lepo se imamo.
Postanite tudi vi del te prekrasne skupine in tradicije v Guncljah.
SKOČI Z NAMI V GUNCLJE.
SD DOLOMITI
Skakalni center Gunclje
Skupinska slika iz poletnih priprav v Planici s skakalcem Noriaki Kasai
Skupinska slika iz priprav v Planici
T
U
Arhiv Gledališča Unikat
Ostanite zdravi in veseli!
Pogrešamo vas! Joj, kako si želimo druženja z vami na predstavi za otroke. Zaradi majhnosti dvorane Vižmarje-Brod zaenkrat ne moremo organizirati predstav na način, ki bi bil dovolj varen. Vas pa vabimo, da prisluhnete našima dvema radijskima igrama, ki sta brezplačno na voljo na Youtubu: Od kod si, kruhek? in Hop v pravljico. Ali pa vzamete v roko slikanico Od kod si, kruhek? in si po njej doma sami spečete dišeč kruh ...
Dedek Mraz pa decembra zagotovo pride - je obljubil!
ustvarjalci Gledališča Unikat
O ČUDAKIH, ALI ZA
ŠKOSTIH IN
tojEM ZA CRKNT?
Na kratko: Ker so čudaki.
Še kar na kratko: Ker so čudaki in s čudaki je svet pisan in pester in sočen in bogatejši.
Ne kratko ne dolgo: Ker so čudaki in z njimi je svet lepši in polnejši in bolj mnogoter in živ in strasten. In tudi zato, ker sem čudakinja tudi jaz in potem se ne počutim več bedno in osamljeno in deviantno in nepašajočo zraven. Pač moje čudaštvo lahko zaživi in se razigra in uživa v sebi, če sreča druga čudaštva.
Na dolgo: Ker so čudaki, ja, vemo, smo že napisali in prebrali večkrat, in skorajda že beseda čudak postaja preozka in preveč zabetonirana in determinirajoča, ker smo jo že velikokrat uporabili in opredelili. Ampak dajmo jo zaenkrat še zadržat in se ne ustavljat ob eni definiciji, temveč jo širit, polnit, raztegovat, podlagat, plesat z njo. Ker čudak je vedno še kaj. Je vedno drug, drugačen, vedno še lahko širi svetove in možnosti, kaj vse smo ljudje lahko, in vedno odpira vprašanja v zvezi z rigidnostjo družbenih norm. Torej obožujem Za crknt, ker odpira prostore in jih namesto nas in ob nas in z nami postavlja, okuša, raziskuje. Tudi jaz vstopim v to širino, ki se ne konča z obzorjem, ampak gre še naprej, ker Zemlja je okrogla, pa tudi izstreliš se lahko iz nje in ulala, kaj vse nas čaka šele tam.
Na najdaljše: ...
Na daljše od najdaljšega: Vedno se da še kam it. Vedno. Skratka: Ker so fajn čudaki in predvsem ker so čudaki fajn.
Maja Dekleva Lapajne
DSKU, Foto: Ana Kregar
Maja Dekleva Lapajne je režiserka, igralka, performerka, umetniška vodja, ki dela na področjih improvizacijskega gledališča, klovnovstva, fizičnega gledališča, plesnih predstav in interdisciplinarnih uprizoritvenih dogodkov. Za crknt je klovnovski kabaret ustvarjalcev Društva za sodobno klovnsko umetnost.
13	Šentvid nAd LjubljaNc

Kotiček za najmlajše
Poveži številke in pobarvaj:
v
Črtasta sraj čka in drobcena krila v lonček iz voska bo med nato čila.
Odstrani štiri vžigalice da ostane le pet kvadratkov
Šentvid nAd LjubljaNc
POLETJE V RITMU
Za ritmičnimi gimnastičarkami iz KRG Šiška je razgibano poletje. Ne velja pravilo, da se, ko se konča šolsko leto, nehajo tudi druženja naših najmlajših Šiškaric. No, vsaj ne v celoti. Priznamo, letošnje leto je bilo, podobno kot za vse športnike, tudi za Šiškarice težje od prejšnjih. Epidemija je grdo zarezala tudi v njihova življenja. Dekleta se nekaj dolgih mesecev niso videla. Ostala so brez treningov, tekem, revijalnih nastopov, predvsem pa brez dnevnih srečevanj v telovadnici, brez sotekmovalk in prijateljic.
Prav zato je pred koncem šolskega leta padla odločitev, da se na osnovni šoli Franceta Rozmana Staneta z vsemi vadečimi vseeno pripravi zaključni nastop. In ker razmere konec junija še niso dopuščale organiziranega zaključka v dvorani, so ga ritmičarke, polne pozitivne energije, pripravile zunaj, na prenovljenem šolskem igrišču. Kaj lepšega, saj so si nastop lahko ogledali tudi vsi, ki so bili takrat na igrišču. Dan je bil čudovit, nastop čaroben, najmlajše so pokazale vse, kar so se naučile med letom. Za piko na i pa so se jim na igrišču pridružile tudi tiste »malo starejše«. Nato so sledile poletne počitnice. V sodelovanju z Zavodom za šport RS Planica so v KRG Šiška v avgustu pripravili teden dni brezplačnih športnih počitnic za najmlajše z naslovom Hura, prosti čas. Priprave podobno organiziranih počitnic se bodo lotili tudi v jesenskem terminu med 26. in 29. oktobrom. Konec avgusta so se dekleta iz KRG Šiška odpravila v hribe. 2e drugo leto zapored so si za poletne priprave izbrale Javorniški Rovt nad Jesenicami. CŠOD Trilobit jih je s svojo pravljično lokacijo preprosto začaral že prvič in ritmičarke so se letos z veseljem vrnile pod Karavanke ter opravile teden dni skupinskih priprav, druženja in sobivanja z naravo. Pa se je poletni krog sklenil. Šiškarice so se že vrnile v šolske klopi in telovadnice. Poletje in počitnice so v mislih le še oddaljen spomin, v srcu pa grejejo in ženejo dekleta naprej, novim dogodivščinam naproti. Sezona je že v polnem razmahu, zato vse, ki jih ritmika zanima, v KRG Šiška vabijo, da vadbo najprej brezplačno poizkusijo in se nato vpišejo. Ni nam treba ponavljati, kajneda ... ritmika je zakon.
POLETJE V GLASBENEM CENTRU ZVOČNA ZGODBA
Od našega zadnjega javljanja v pomladanski številki četrtnega časopisa smo na naši glasbeni šoli uspeli izvesti zaključne inštrumentalne koncerte v živo z majhnim številom nastopajočih in publike. Ta glasbena srečanja so nas zelo razveselila in nam vsem dala novega poleta za uspešen zaključek šolskega leta.
Arhiv GCZZ
Med poletnimi počitnicami smo v avgustu organizirali Poletne glasbene dneve. Tokrat smo jih prvič izvedli izven Doma sv. Vida. Svoje prostore so nam prijazno odstopili v osnovni šoli Franca Rozmana-Staneta. Na zaključnem nastopu smo staršem in starim staršem predstavili nove skladbice in dve pesmi, ki smo jih zvadili v petih dnevih. Posebnost nastopa je bila, da so učenci prilagajali svojo obleko vsebini skladb. Naj vam še zaupamo dve najbolj odmevni: Edelweiss (tema iz muzikla The Sound of Music) in James Bond (tema iz filma).
Arhiv GCZZ
V mesecu septembru bo naša glasbena šola izdala cd. Predstavili ga bomo v naslednji številki. Veliko veselja in poguma v novem šolskem letu želimo vsem!
Ula Ulaga
Utrinki od tu in tam
Besedilo in slike: Staša Punčuh za KRG Šiška
15	Šentvid nAd LjubljaNc

Predstave za ctrcke
MESTNA OBČINA LJUBLJANA Četrtna skupnost Šentvid
Juhuhu, ŠODRČEK je končno tu, letos pajno čno_ držimo pestie da čisto zares!
SODRCEK

posameznih vstopnic.
Cesarjev slavec
... pravljica o pravem prijateljstvu
Izvedba: Družinsko gledališče Kolenc Igrajo: Anka Kolenc, Lovro Lah, Karmen Planinšek
Sreda, 17.11. ob 18.00
Ritmično škatlaste pr^^^^^ke
... avtorski projekt Muratp injpsa
Izvedba: Gledališče MalihVelikih, Zavod TUGENDE Igrata: Murat injose
Rudi in praznične kramšnite
... praznična predstava zasladkosnede
Izvedba: Miškino ¡gedališče Igrajo: Miša Gerič Spacapan I Ana Raščan, Martin Luka Slavic
Sirkec, sirkec
... cirkuška zabava za male in velike otroke
Vne	so primerne za otroke od
3. leta itarosti in trajajo od 30 do 45 minut.
Cena posamezne vstopnice je s€.
Za otroke do vključno 2. leta starosti je vstop prost.
Drža0 re bomo navodil NIJZ in jih tu di upoštevali.
Se vidimo v gledališču!
— Sreda, 16.2. ob 18.00
Kako je prašiček gradil hišico
... napeta dogodivščina o pujsku, volku in hiški
Izvedba: Družinsko gledališče Kolenc Igrajo: Anka Kolenc, Lovro Lah
— Sreda, 16.3. ob 18.00
Smetiščni škrat

Vstopnice so na voljo uro pred vsako predstavo v Ljudskem domu Šentvid.
070616 285 (Tina) sodr.teatBpčgmail.com
— Sreda, 11.5. ob 18.00
Strašni strah
no6no po potova nje po strašnih sanjah
Izvedba: ŠODR Teater in Zavod Frnikola Igrata: Lovro Lah, Tina Tavčar
Izvedba: Teater Cizamo
ŠODR TEATER | Prušnikova ulica 99,1210 Ljubljana - Šentvid | http://www.sodr-teater.com | O Šodr Teater
16
Podrobnejše informacije o dogodkih na wwwicn-nentvid.ni
Šentvid nAd LjubljaNc