GLAS
TSLKFOH: 4687 CORTLAHDT.
Entered as Beoond Cl&ss Matter,
List slovenskih delavcev v Ameriki.
21, 1008, aft tha tat Office at Hew York; H. Y, vate the Act of
of lCaroh 5, 1879.
TELEFON: 2876 COKTUUfDT,
NO. 248. — 6TEV. 248.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBEB 22, 1917. — PONEDELJEK, 22. OKTOBBA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
Narodna armada.
CROWDER OBJAVLJA RADIKALNO IZPREMEMBO GLEDE IZBIRANJA REKRUTOV ZA NARODNO ARMADO, KI SE BO TIKALA PRAV POSEBNO O-NIH, KI SO BILI PRVI POZVANI NA NABOR. — U GOTO VILI BODO STATUS LJUDI, KI SO IZBRANI ZA NARODNO ARMADO.
-ooo
True translation filed with the pot»l master at New York on Oct, 22, 1917, a*> inquired by the act of Oct. 6, 1817.
Washington, D. C.. 20. oktobra. — GeneralCrowder je objavil danes, da se bo izvršilo radikalne izpremembe glede preosnove celega izbornega sistema za vojake.
Glasom dosedanje postave in odredbe bodo razdelili devet preostalih miljonov-v devet skupin, da bodo lažjp pre mot ril i njih sposobnost za službo.
Glavna prednost tega bo, da bodo skoraj avtomatično izločiti od predčasne službe vsakega, ki ga bodo potrebovali doma, da podpira svojo družino ali v industrialne svrhe.
Kljub temu pa bodo vsakemu posameznemu dokazali, da se mora prijaviti v določenem času. vsled česar bo olajšano težko delo krajevnih in okrajnih uradov, ki so bili dosedaj zaposljeni.
Predsednik Wilson je odobril ves načrt.
Posameznosti so razposlali v tiskanih proklamacijah posameznim odborom.
Vprašalne pole bodo poslali vsakemu, ki je na vrsti za vojaško službo, in njegov odgovor bodo vsporedili v vrsto pri vladnem uradu.
V	načrtu vlade je vključeno, da bodo stavili vsakemu registrantu na razpolago izurjenega odvetnika, ki mu bo pomagal, da da pravilne odgovore na dotična vprašanja.
Generalni prof os Crowder je rekel med drugim:
— Novi sistem določa stališče vsakega posameznega moža in njega poziv ob primernem času. Preiskali ga bodo telesno le tedaj, ko ga bodo potrebovali.
S tem bodo pozval zdravniško pomoč le tedaj, ko bo to v resnici treba. Če potrebuje ameriški narod 500 tisoč mož, bodo pozvali ljudi, tako kot so določeni, po svojih razredih.	' ■
Človek, ki ga ne morejo pogrešati kot družinskega o-četa ali načelnika trgovskega podjetja, bo najzadnje poklican v vojaško službo!''
Novi načrt glede narodne obrambe je že v tiskarni ter ga bodo v kratkem porazdelili raznim krajevnim in o-krajnim uradom z namenom, da bodo vedele družine, ko-jih člani so vpoklicani ali kateri čakajo vpoklicanja, kaj jim je treba storiti ob določenem času.
V	prvo vrsto vpoklicanih bodo prišli ljudje, ki nimajo ni kakih odvisnih in ki niso zaposljeni v različnih industrijah, katere so namenjene za obrambo naroda ali za splošno korist ameriškega naroda.
V	zadnji razred bodo stavili ljudi, ki so neozdravljivo pohabljeni ter zvezne uradnike, lemenatarje, nasprotovale vojne iz verskih ozirov ter druge, ki so po posebnih določbah izvzeti od konškripcijske postave.
Ko bo izdan poziv za naslednje vpoklicanje, bodo doti« •ne ljudi določili k različnim kempam in sicer soglasno s številkami, ki so bile dvignjene pri žrebanju v preteklem juliju.
Rednih številk niso izpremenili vsled novih regula eij. Mož, ki se nahaja na čelu drugega razreda bo vpoklicali, kakorhitro bo izčrpan prvi razred.
Domnevajo, da bo mogoče vladi sistematično vpokli-eati vse sile za čas vojne.
Kakorhitro dobi človek to pozivnico, jo mora izpolni-Yl .ter ugotoviti svojo starost, delo, službo in izurjenost v rej službi, svoje družinsko razmerje in dokazati, če je pohabljenec, javni uradnik itd.
Vse ljudi m porazdelili v pet razredov glede njihovega zajHisljeiija ali domačih razmer. Oni, ki so na vrsti *»odo obveščeni, v kateri razred spadajo.
Zapidno bojišče.
True iranNaiatk* f?*td with the p *t uut*t4*r at New York oo Oct. £2, 1917, mm required by the mrt of Oct. tt, 1017. London, Anglija. 21. oktobra.
19.	oktobra poooei in proti jutru
20.	oktobra so letalci vprizorili bombne napad« na pomole ▼ Brugge in IctaliMe Kngel. Poroča ae, da j« nastal požar. Vrgli so veliko UtIK IŽIIIO eksplozivnih »novi.
Nočno poročilo: __ ^^^^ Irci ao opoldne vprizorili uape-ktn napad aen erosapadno od Croi-aiiler in ao vjeii vač vojakov. Na-it vojaki ao «e vrnili tre* kake is-guba.
Danea zjutraj ao naie patrole
vjo4o
F»ri« Francija, 21. oktobra. — Tekom noči so bili hudi artilerijski boji n& fronti ob Ai&ni. Naše baterije ao povzročile eksplozije v sovražnem skladišču. Naše poizvedovalne čete so v okraju Laffaux vgrabile ujetnike.
Zapadno od gore Cornillet na obeh straneh Mozele in pri La Chapel let te je sovražnik vprizoril več naskokov- toda vsi napadi so bili brezuspešni. Sovražnik je pustil v naših rokah ujetnike.
Morja »odo na Iva Nemoe na dansko obrežje.
Kodanj, Dansko, 21. oktobra. — Valovi so vrgli na suho na otoka več mrtvih nemških po-
Premogarska stavka.
OOO	1
Washington, D. C., 19. ktobra. — Dr. Harry Garfield, z vezni administrator za kurivo, je danes vprašal juridič-ni department, kakšne korake mora odrediti v slučaju, da bi bilo potreba polastiti se premogovnikov Združenih držav ter vršiti v njih obratovanja pod vodstvom predsednika samega.
Ta akcija je sledila važni konferenci, ki pe je vršila včeraj glede stavkarskega položaja v premogovnikih.
Te konference so se vdeležili: Generalki pravdnik Gregory, dr. Garfield, A. Bielaski, načelnik preiskovalnega urada in John O'Brien iz Buffala, specijalni pribočnik geueralnega pravdnika.
Generalni pravdnik Gregory je obvestil dr. Garfiel-la, da bi sc lahko poslalo navodila različnim maršalom Združenih držav, ki naj bi prevzeli premogovnike ter stavili vanje svoje pomožne stražnike, ki, naj bi zavarovali interese delavcev, dokler bi predsednik ne izdal regulacij za obratovanje v premogovnikih.
Poročila, ki jih je dobil danes administrator za kuriva iz stavkarskih okrajev, niso bila posebno pomirjujočega značaja, in vsled tega je izgubil potrpljenje s premo-garji, ki so odklonili podredite^ potom dogovora.
S tem so hoteli preprečiti, da bi se ne prekinila dobava premoga za zvezno uporabo.
Frank Farrington, predsednik U. M. W. je brzojavil iz Jolieta administratorju za kurivo, da je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da napoti stavkarje v oni državi k povratku na delo.
John P. White, ki je sodeloval z administratorjem za kurivo, je odšel odtukaj v Indianapolis, da se posvetuje s člani Unije.
Pričakujejo, da bo prosil stavkarje, naj se vrnejo na delo iz domoljubnih ozirov.
Pomanjkanje v Italiji.
Pomanjkanje hrano ovira vojno o-peraeije. — Hrano potrebuje tudi civilno prebivalstvo. — Zalagati mora Amerika.
True translation filed with the post master at New York on Oct, 22, 1917, as required by the act of Oct. 6, 1917.
Washington, D. C., 21. oktobra. Oficijelna poročila, ki prihajajo danes, naznanjajo, da bo situacija v Italiji postala zelo vznemirjiva, dokler se kaj ne ukrene, da se od-pomore v pomanjkanju hrane. Izjavlja se, da se bodo zaradi preskrbe hrane za civilno prebival-savo in armado morale omejiti ne-kaJtere laške vojne operacije.
Pregled živilske situacije laške vlade kaže pomanjkanje v vsakem ozira. Edina pomoč more priti iz Združenih držav. Da se poravnajo razlike med pridelkom prejajnega leta z letošnjim, izjavlja neka visoka avtoriteta, da je potreba im-portirati v Italijo 145 tisoč ton več na mesec kot v katerikoli prejšnji dobi sedanje vojne.
Kabelska brzojavka, ki prihaja iz Rima, pravi:
"Oficjelno statistično poročilo poljedelskega urada objavlja, da poglavitni pridelki letošnjega leta kažejo vznemirjajoč primanjkljaj, aJco se primerja g prideikom lanskega leta.
Pridelki v kvintalih za leto 1917 so:
Pšenica 38,024.000 proti 48,044 000 leta 1916.
Rž 1,133.000 proti 1,357.000 leta 1916.
Ječmen 616,000 proti 2,201.000 leta 1916.
Kvintal je 220,46 funtov). Poročilo naznanja, tda bo, kakor se more sedaj sklepati, znašal letošnji pridelek koruze 21,254.000 kvintalov proti povprečnemu pridelku v razdobju od 1909 do 1916 24,706.000 Icvintalov.
Produkcija riža se pričakuje, da bo znašala 5,122.000 kvintalov proti 5,203.000 JcVintalom leta 1916."
Boji t Mesopotamiji.
True translation filed with the post aster at New York on Oct, 22, 1W., mm reqnlred bj the act of Oct 6, 1017.
London, Anglija, 21. oktoWa. Vprizorili smo uspešno operacije v bližini Dettave in Kizil-RobalL Nalo č«te oo pričele v petek obko-lilne operacijo in ao potisnile sovražnika čez Dialo. Torki oo porušili most pri Kizil-Bobatu in so se T "
Rusko brodovje ušlo.
Rusko brodovje pri Ozehi je ušlo nemški pasti, —t Skoti vtsto sovražnih ladij. — Nemško prodira, nje vstavljeno.
True translation filed with the post master at New York on Oct, 22, 1817, as reauired by the act of Oct. 6, 1917.
London, Anglija, 21. oktobra. — Busko brodovje, ki je bilo zajeto v munski ožini, severno od zaliva pri Rigi, kamor se je umaknilo potem, ko je nemška mornarica premagala, je ušlo iz pasti in so daj pluje varno proti Finskemu zalivu.
O tem danes poročata ruski in nemški vojni urad, ki obenem naznanja pdpolno osvojitev otoka Dago, severno od Ozela in otoka Šildave med otokom Munom in rusko celino. Pri zavzetju otoka Dago. kar se je za Ruse dovolj dolgo zavleklo, da je moglo brodovje ubežati, so Nemci zajeli več sto ujetnikov.
Rusko brodovje, obstoječe iz o-koli 20 starih ladij, se je splazilo skozi kordon sovražnih bojnih ladij, ki so stražile severni uhod v munsko ožino med otokoma Dago in Worms, brez vsake izgube, kar se smatra za Uriljantno potezo z o-zirom na velikansko premoč nemškega brodovja in z ozirom na popolno obvladanje izhoda iz mlinske ožine.
Samo bojna ladja "Slava", katero je posadka samo potopila v boju v severnem delu zaliva in štiri manjše lakJje, ki so za v ožile na obrežje, niso mogle ubežati.
Nemci so v svojih morskih operacijah za posest zaliva pri Rigi izgubili tri torpedne čolne in dve manjši ladji; eden izmed desetih dreadnoughtov, ki so se vdeležili okupacije Ozela in Dago, pa je bil poškodovan.
Panašnje rusko oficjelno poročilo pravi, da nemško brodovje ni poskusilo vee nikakih operacij in "ni več v vidni razdalji", kar sko-rogotovo pomeni, da je nemška kampanja z zavetjem otoka Dago za sedaj končana. Operacije po suhem niso izključene v bližnji bodočnosti in še vedno je možnost o invaziji nemških tderadnoughtov in rušilcev v Finski zaliv.
Na severni vojni fronti se nadaljnje streljanje in opazovalna služba, toda nobena stranka, ne prične večjih operacij.
Pri Naroikem jezeru, kakor tudi na rumnnski fronti ao nemške
sBun,to-
Bolgarska išče mir.
Viljem in Ferdinand si zagotavljata zvestobo. — Bolgarski agent predloži zaveznikom mirovne pogoje.
True transaction filed with the post master at New York on Oct, 22, 1917, as required by the act at Oct. 6, 1917.
Kodanj, Dansko, 21. oktobra. Medtem ko sta si cesar Viljem in car Ferdinand v Sofiji izagotav-ljala neomajno zvestobo Nemčije in Bolgarske in vedno zvezo obeh dežel, so bolgarski agenti poskušali priti v zvezo z zavezniškimi državami v zadevi urim in prihodnjih odnošajev.
Njihovo prizadevanje je posledica domnevanja, da Nemčija in Avstro-Ogrska ne bodeta preveč prizadevali, da bi se na mirovni konferenci zavzemali za bolgarske pravice, in ker se želi Bolgarska po vojni odtegniti popolnega nemškega vpliva.
Poročevalec Associated Press je v stanu poročati, da je pred kratkim nek bolgarski zastopnik poskušal in tudi dobil priliko v nekem nevtralnem evropskem mestu predložiti zavezniškim via dam posebno žeiljo svoje dežele kar se tiče mirovne sprave in jt v enostranskem pogovoru razio žil bolgarske aspiracije, da bi Bolgarska'dusegla neodvisno po liti č no stališče, kakorhitro je voj na končaha, ter da se obnove pri gaziti odfco&ji zavezniškimi si lami.
. Kakor je bila stvar predložena, izgleda, kot da ideja gospodarski zveze centralne Evrope, v kater bi Bolgarska igrala manj važne ulogo, ne ugaja boigarskenai mr-enjtjL -	-
Poskušalo se je tu<di predočit ameriški in zavezniški javno&t "bolgarske zahteve v Macedonij in Dobrudži; javno pa se je tud. predlagale od strani Bolgarske da se mora SHoija oškodovati z avstrijskim ozemljem Bosne ii. Hercegovine. To priporočilo jas no kaže delovanje nekaterih Bolgarov proti svojim zaveznikom.
Poročevalec pravi, da vladaj« med Bolgari in njihovimi zr.~ez niki zelo napete razmere. Omengs se. da so bolgarske divizije morale dolgo pot marši rati, medten. ko se je nemškim četam dale prednost in so se vozile z vlakom. Ta prednost je povzročila poseb no jezo pri izbranih bolgarskih divizijah iz glavnega mesta.
Nemško prizadevanje, obdržati kontrolo nad edinim bol ga reškim premogorovom je imelo za posledico naprijaizno razlaganje po cel. Bolgarski in feldmanwla Macken-sena dolšijo, da protežira Rumu nijo na škodo Bolgarske.
Poleg tega je tudi prepir v go tovih nemških in avstrijskih listih, v katerih se zagovarjajo srbske zaditeve po macedonskem o-zemlj«, je ostavilo v bolgarskem javnem mnenju neeaupanje; to jc \iis, katerega ni mogla izbrisati iarnanjava prisrčnih brzojavk med nemškimi in bolgarskimi državniki.
Francoski napad ▼ Makedoniji
True transalatioo filed Vitli the post master at New York on Oct, 22, 1917. as required by the act of Oct. 8, 1917.
London, Anglija, 21. oktobra. Kakor pravi nemško vojno poročilo, so na macedonski fronti v te ku vroči boji, v katerih, kakor se glasi v poročilo, je bil odbit silen fracoaki napad na zapadnem kri lu bojne črte; poroča se tudi o krajevnih bojih ▼ okolici Bito-lja.
Francoski napad, pri katerem so sodelovali laški oddelki pod poveljstvom generala Serraila, je bil viprizorjen med dolino Skumbi in Ohridskim jezerom po hudih artilerijskih pripravah. Po berlinskem poročilu ao nemške, avstrijske m bolgarske čete s topovskim ognjem in protinapadom odbite.
Nekaj časa so je domnevalo, da nameravajo zavezniki t Maotdoni ji večje operacije proti aov^ini-IritiT
Mirovni program.
IZJAVA MINISTBSSXaA PREDSEDNIKA KEREN SKUA. — RUSUA HOČE SKLENITI PRAVIČEN MIR. — RUSKI MORNARJI SO SE BOLJŠE IZKAZALI KOT PA RUSKI VOJAKI. — POLJAKI, LTTVTNCI LETSKE PROVINCE NAJ DOBE AVTONOMIJO. — ŽID JE MORAJO DOBITI V RUMUNSKI VEČJE
PRAVICE. ^ v
-ooo-
True translation filed with the postmaster at New York on Oct, 1917, as requiitd by the act of tk-t. (J, 1917.
Petrograd, 21. oktobra. — V zadnjem času sta bila sestavljena in predložena dva ruska mirovna programa. Prvega je predložil ruski ministrski predsednik Kerenski pri otvoritvi začasnega ]iarlamenta, drugega pa centralni iz vrše valili odbor So v jet a (odbora delavske in vojaške stranke).
Kerenski je podal svojo izjavo v obliki značilnega govora, v katerem je rekel med drugim tudi sledeče:
— Rusija hoče imeti pravičen mir. Mi se moramo bojevati samo za to, da rešimo deželo. —
Program Sovjeta je bil sestavljen v obliki inštrukcij M. Skobeljevu, bivšemu delavskemu ministru, ki se bo u-deležil konference v Parizu kot delegat Sovjeta.
Člani vseli strank so navdušeno odobravali Keren-skijevo izjavo.
Ministrski predsednik je z navdušenjem omenil junaštvo ruskih mornarjev ter pristavil, da ne more reči istega o vojakih na suhem.
Leo Trotzky, predsednik centralnega odbora petro-^ajskega Sovjeta, je iinel otvorilni govor, v katerem je ostro napadal vlado.	V * » ■
Rekel je, da maksimalisti nikakor ne morejo delovati z vlado. Z besedami — "Jaz bom povedal vojakom, de-laveem in kmetom, da sta revolucija in zemlja v nevarnosti", — je končal svoj govor.
Mirovni načrt, ki ga je izdelal centralni odbor Sovje-fra, sestoji iz petnajstih točk, med katerim so sledeče najbolj značilne:
1.	— Nemci morajo zapustiti zasedene kraje v Rusiji. Poljaki, Litvinci ter letske rpovince morajo dobiti avtonomijo.
2.	— Turška Armenija naj postane avtonomna.
3.	— Vprašanje Alzacije in Lotarinške naj se reši potom javnega glasovanja.
4.	— Belgijo se mora restavrirati v okrilju njenih prejšnjih meja. Za popravo dežele naj se prispeva iz mednarodnega fonda.
5.	— Restavracija Srbije in Črnegore. Srbija naj dobi pot do morja. Bosna in Hercegovina naj postaneta avtonomni.
6.	— Razni balkanski okraji naj dobijo začasno avtonomijo potom ljudskega glasovanja.
7.	— Rumunska mora biti restavrirana v okrilju svojih prejšnjih meja. Dobrudža naj postane avtonomna, — med Židi in domačim prebivalstvom se ne sme delati nobene razlike.
8.	— Laške province v Avstriji naj postanejo avtonomne. To vprašanje naj se reši potom ljudskega glasovanja.
9.	— Nemčija naj dobi nazaj vse svoje kolonije.
10.	— Obnovitev Grške in Perzije. Prostost na morju za vse trgovske ladje. V vojnem času se ne sme torpedi-rati trgovskih ladij.
11.	— Ijevtralizacija vseh vhodov, ki vodijo v notra-oja morja ter nevtralizacijo Sueškega in Panamskega prekopa.
12.	— Mirovne pogoje naj sestavi mirovni kongres, vat ere ga tvorijo delegati, izvoljeni od ljudstva in potrjeni od parlamenta.
13.	— Splošno razoroženje na suhem in na morju ter vstanovitev sistema, ki ne bo militarističen.
L*e niso potrdili nikaki veeji boji, se vendar kaže, da Serrail namerava kaj več kot pa samo krajevne operacije z ozirom na to, da ima pod svojim ^povet^tvom velikansko armadov ki vsebuje tudi močne grške in albanske čete.
Vojne ujetnike pošljejo na vzhod.
Okoli 160 oficirjev in mornarjev z nemških trgovskih ladij, ki so bili internirani na otoka Angel, so odpeljali z vlakom v ujetniška taborišča v Philadelphia in Ilot i Springsu, N. Cr
Poiiljateljem denarja«
• ^ r
Kakor že znano, ne sprejemamo več denarja za izplačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še izposlujemo izplačila vojnim ujetnikom in dragim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so zasedeni po laški armadi.
Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika, ker nam s tem pomagate sestaviti pravilni naslov.	M	^

GLAS

pgr.
55555
1917.
"G LAS NARODA*
(Slovenian Daiiy.) ILOV1VIO P U	IJSMl
u
OO MP
/jOUIB bentedik.
of the corporation and ad<L*sses of above ofOoM] of Manhattan. t^ew York City. M. X.
MorcUillita
2.00
K« celo leto m mesto New Točk |U8 Ze pol lete se »eeto Mew IorkM 8.00 Za četrt leta aa mesto New	150
Za lnoaematTO «■ odo leto
"OLAB NARODA"
raak dan lavam* nedelj to prasnlkor.
**Q L A 8 NAIODA*
("Voice of the PeoplO	'
except Sunday« and Holiday«. yearly 1S-S0.
J5EL1
e ne priobtujejo.
_ aaj aaWgovoll poAUJatl po - Money Order
kraja naroCalkov prooimo, da ae rnun tudl prejflaJS da hitreje najdemo naal ovnlka.
la poWJatvam naredite U "GLAS NAIODA'
naslov:
Ohy.
Oorttandt
5$
Slovenski Dom v New Yorku.
-ooo-
Napredek in proevit slovenskih kulonij v Združenih državah je odvisen ckI zadružnega dela vseh posameznih članov posameznih naselbin.
V	tem obstoji glavni temelj in na to se je treba v prvi vrsti ozirati.
Ko so prišli prvi slovenski naseljenci v Ameriko, so iiveli nekaj časa v tujem svetu kot tujei in šele polagoma s«' jim je pričelo daniti, da je treba združevanja in zadružništva v tem ali onem oziru. kajti le potom skupne sile je mogoče doseči zaželjeni uspeli.
Tako so se pojavila najpreje bolniška podporna dru Mva, in iz tega so izrasle Jed note aH centralni uradi številnih pod|K>rnih društev s skupnim namenom, da podpre jo preživele umrlih in pomagajo bolnikom v bolezni.
To pa je bila samo materijalna stran slovenskega narodnega življenja v Zdr. državah.
Kakorhitro so se stalno ustanovili slovenski naseljenci v Ameriki ter spoznali svet, v katerem žive, so rri-«Vli tudi pojmovati, da se njih potrebe ne omejujejo le na telesne |»otrebe, temveč da imajo še druge, katerim je treba zadostiti.
Samo mimogrede omenjamo, da so vstanovili slovenski' cerkvene občine, da so vstanovili slovenske šole ter trgovske organizacije, ki obetajo najboljše za bodočnost.
Vstanovili pa so tudi p<> različnih sloven*»kih naselbinah domove, ki naj bi bili dostopni vsakemu in ki naj t>i tvorili zbirališče vseli Slovencev v dotični naselbini.
S kako navdušenostjo so se lotili naši ljudje tega dela. je razvidno iz številnih domov, ki so nastali v kratkem '•asu in brez velike agitacije tudi v najmanjših slovenskih naselbinah.
Rojaki v teh naselbinah so se zavedali dejstva, da je ireba prostora in hiše, kjer se lahko sestanejo, kjer se lahko vrše njih veselice in običajne zabave, kjer imajo lahko seje in razpravljanja o resnih stvareh, in kamor se laliko zateče vsak, ki bi bil v sili in potrebi.
Vse to so spoznali naši rojaki in posledica tega je bila vstanovitev številnih slovenskih domov.
Njih delavnost pa se ni omejila izključno na narodno .
•n izobraževalno stran, temveč je bil večji del dela posve- ^ P^^l sprevod pomikati po ji.
, l ..... -j i a -i	U,lfl pred nas Dom. Ko smo do-
cen prosveti m navdusevanju ljudi ssa ideale Amerike m
Združenih držav.
V	teh slovenskih domovih v Združenih državah so učili in uče še danes priseljence angleškega jezika ter se uvajajo v vse posameznosti ameriškega javnega življenja.
Nikdo si ne more misliti, kake važnosti je to za naše ljudi, ki so jhj svoji naravi sposobni in zmožni, da napredujejo ter se popno do višjega mesta kot je navadno te žaško delo.
To smo opazili v številnih slučajih ter bi radi opazili še v številnejših.
Življenje samo nas uči, da je dana vsakemu neomeje na prilika in d i si vsakdo lahko ]K>maga.
Treba pa je navajanja in to navajanje je mogoče edi-nole potom socijalnc in družabne organizacije slovenskega elementa v Združenih državah.
Ta proces organiziranja se je vršil dosedaj precej hitro, kajti pomisliti je treba, da je minilo komaj štirideset let, ko so prišli prvi slovenski naseljenci v Ameriko.
Od tega časa naprej je zraslo neštevilno organizacij, ki smo jih omenili v pričetku tega članka, a organizacija v družabnem oziru je zaostajala ter ni napredovala tako, kot bi želel rodoljuben človek. *
Res je, da so ustvarili veliko število družabnih središč v slovenskih kolonijah, a vsa ta središča so stala pod neposrednim uplivom krajevnega duhovnika, namreč duhovnika, ki je plačan od naselbine in ki se mora vzdržati e«iinole s sredstvi, katera mu prostovoljno nudi dotična naselbina.	>
Župnišča so hotela monopolizirati vse javno in družabno življenje slovenskih kolonij v Ameriki.
Odpor od strani male manjšine ni zalegel, kajti bilo je preveč večine, ki je stala na strani župnišča in preti \sakemu svobodnemu gibanju.
Stranka župnišča je nraniiiraUMSelo naselbino
slovenskih naselbinah na stotine slovenskih domov, kjer bi se vzgajali naši nezavedni, politično neizobraženi in ne-izurjeni ljudje in kjer bi se učili spoštovati in ceniti vse ideale, na katerih temelji ustroj Združenih držav in svoboda vseh prostih narodov sveta.
Oni temni oblak, ki je visel nad slovensko zemljo v starem kraju zadnjih trideset let, se je hotel pojaviti tudi nad obzorjem ameriškega slovenstva.
Oni, ki so stali za tem oblakom pa so se zmotili v rail nu, kajti slovenski narod v Ameriki ni — slovenski narod v starem kraju.
On pozna boj življenja, pozna razliko med navduštavanjem, med idealom ter dejansko resničnostjo in tudi ve vsled tega, kako malenkosten je političen in misleni spor, ki je tvoril celo politično življenje slovenskega naroda v zadnjih štiridesetih letih.
Slovenski narod v Ameriki je kot vojak, o katerem reče Amerikanec, da je "seasoned", to je — preiskušen v vseh posameznostih boja za obstanek in življenje.
On se ne da motiti od strani lakomnih in lahkega življenja vajenih pribežuikov avstrijskega klerusa.
Ravno ti duhovniki pa so bili nasprotniki onih, ki so želeli, da se vstanovi v posameznih naselbinah slovenske domove, ki naj bi služili v izobraževalne in splošno humanitarne s vrhe.
V	teh slovenskih domovih so videli in vidijo še danes nevarnost za njih lastni obstoj in njih monopol na po-litično in javno življenje slovenskega življa v Združenih državah.
Monopolizacija, to je stremljenje po osredotočenju vseh priznanih sil v en vir, pa se jim ni posrečila, in vsled tega besne ter zavajajo slovenski narod v Združenih državah v starokrajski politični in ekonomski spor, ki je brez vsakega smisla in ki je največ škodoval dozdaj slovenskemu narodu onstran morja.
Ta boj so hoteli namenoma prevesti tudi v Združene države, in odposlancem tega boja se je takoj zdanilo. — Izprevideli so, da ni tukaj zrak za take malenkostne strankarske spore.
To so izprevideli, a kljub temu rujejo še dalje ter skušajo podminirati celo slovensko javno življenje v Združenih državah.
V	gotovem obsegu se je njih delo posrečilo, a kmalo bo napočil čas, ko bodo Slovenci v Ameriki izprevideli, da so jih varali lažni preroki in da je njih nadaljni obstoj odvisen edinole od njihvega zadruženega dela, ki pa mora biti utemeljeno na prosveti in splošni izobraženosti.
V	New Yorku imamo osem podpornih društev, več pevskih in drugih društev.
V	Greater New Yorku imamo dve slovenski cerkvi.
Vse to vzdržuje mala peščica rojakov.
Zakaj bi ne imeli Slovenskega Doma v New Yorku i -oooo-
zdravimo vse rojake in rojakinje šimin Združenih držav, tebi vrli list pa želimo mnogo uspeha in dosti novih naročnikov. Frank Klnn, Anton Renko. Ivan »Šubic Tinkov in Josip Babic, 31. O. Co., 320th Rej?., Camp L»ee.	Petersburg, Va
Laska fronta.
True transa lat Lou filed with the po*t master at W\v York on Oct. 1917. a* ri-quirtHl l»y the act of Oct. ti, 1!>17.
Eim, Italija. 21. oktobra. — Xa-vzlie neugodnemu vremenu na trentinski fronti so se vršili na več krajih vroči infanterij&ki boji. Severovzhodno od Laghi Posinar so bile sovražne čete pregnane in smo vprizorili nanje protinpad.
Dopisi.
Farrell, pa. jse bodo tudi nam enkrat odprla
Zavidal sem hlaiče, povezal sem eulo in hajdi na kolodvor počakat lukamatijo, da me odpelje v Girard. Ohio, kjer to je dne 13. oktrvbra otvoril Slovenski Narodni Dom.
Srečno st*m pririnil lukata do Youngstowna, kjer sem se sešel s člani društva sv. Antona. Potem smo jo pa odrinili v Girird. Tam je bilo že zbranega obilo občinstva od vseh strani. Zvezdnate hastave so vihrale v jutranji sa-piei, kot da bi se tudi one rado-vale z nami.'V malem času so prišla vsa društva: iz Youngsto\vna, O., Farrella, Pa., in Aliquippe, Pa. Ko so se društva uvrstila, se
speli tja, bilo je tudi tam zbranih obilo Girirdčanov. Pred Domom je nas pozdravil mestni župan in predsednik Doma, nakar so se odprla vrata našega tako dolgo za-željemega Doma. Iz vseh. grl je za-donelo: "Pozdravljen naš Dom!" tako da je odmevalo ob bližnjem hribu, nalrar smo vkorakali v notranje prostore, to je v lesno dvorano. Predsednik Doma je govoril in pozdravil vsa društva, kakor tudi ostalo občinstvo, naakr je rekel: "Dom naš naj bo v izobrazbo nas vseh. To je naša last, last proletarijata. kupljen je za vaše žulje. Zbirali ee bomo tukaj ter vsakdo bo lahko prosto izraail svojo misli, ker to je naša last. Tu smo gospodarji mi, io je naše. Po
svobodna vrata v domovini. Tam je tudi naš dom. Pazivljar;i va. na delo za federativno republiko, kjer bomo dosegli svobodo domovine!*' Glasovi: 44Živela republika! Živela svobodna domovina! Živelo združenje za naš narod! se niso pomirili. Godba je zaigrala: 'Naprej, zastava Slave!" Nato so pevci zapeli: "Lepa naša domovijja. Govornik je mora, pre nehati govorili, ker ljudstvo je prvikrat v novem Domu pozdrav ljalo one, ki delujejo z dušo in s telesom za osvoibojenje. Oast rojakom, ki stopajo med nepo2nano občinstvo ter pozdravljajo plemenito misel svobode. Čast jim!
Obenem moram pohvaliti slov. pevsko društvo v Girardu, ker je večkrait nastopilo ter nam pelo lepe »Mtrodne pewmi, kakor tudi hrvatsko pevsko društvo, ki je tudi nas posatilo ter nam zapelo "Jadransko morje." na tujih tleh. Tega dne ne pozabimo nikdar.
Delničarji so nam vse potrebno preskrbeli in tudi za ministra notranjih zadev. Saj so napravili mnogo štrukljev, potic in pravih kranjskih mesnih klobas, ki so meni prav dobro teknile. Saj sem jih spravi! par tucatov (?) v notranje prostore. (Kak orjak pa ste?) Cast vrlim kuharicam in kuhar j eni, ki so nas pošteno postregli !
In zvečer bi bil pa kmalu pozabil opisati. Godci so godli, kot
zdravljen naš Dom, kako si veli-da bi imeli res "day work". Vr-
časten in krasen!" Nato so zado-neli klici: "Živio! Živel nafi na 'rod! Živeli Slovenci v Girardu!' Čast vam. vrli Girardčani !• Po predsednikovem govoru je nastopil govornik iz Aliquippe; za njegovo ime ne veni; bil je predsednik enega društva, ki mi pa ni znano, vera le toliko, da je bil Slovenec z dušo in s telesom, udan domovini in Slovanatvu. Rekel je: "To je vas Dom! Težka je bi la vstanovitev Domia, aLi vse ee je storilo za to, da ste dosegli svoj cilj. V tem Domu boste delali za svoj mili narod in ne pozabite, da vam ne vladajo tujci tukaj, ampak da vi asam. To je vaš Dom in] ta Bom. naj tj
lili smo se kar v gručah ob zvokih slovenskih melodij; le žal, da so bile girardske matere tako neusmiljene, da so svoje hčerke doma pustile, ker jim niso pustile na plesišče. Kaj je bilo temu vzrok, ne vem. Vse bi bilo dobro, ko bi bilo v Girardu vsaj 9 tucatov slovenskih cvetk. Ne vem, kje so girardska dekleta, ko jih ni bilo; saj jih je bilo pred easotm več. Kmalu sem spoznal, kaj je vzrok. Vprašal sem neko mamico, kje je njena hčerka, pa oster pogled me je občinil in videl sem jezno mater, ki je rekla: "Naše hčerke se morajo učiti kuhati, ši-praiti, ne pa hoditi po ple-
ob 1.
V okraju Bocche in v dolini 1V1-legrioo m> sovražni <>dd> Iki prišli dotiko z našimi prednjimi č'*ta mi; toda po vzročih bojih »o se morali umakniti v »voje postojanke.
Na julijski frouti je sovražna artilerija kazala sunka joče opera-eije. Naše baterije so odgovarjale z dobro namerjeniiui streli in učin kujočo koncentracijo.
mire tudi svoje hčerke s seboj pri-peljejo. Bog živi vse slovenske mamice in hčerke v našem ljubem FarraUu! Od tukaj pa ne, pa ma-
gari če se cel Farrell dvigne s poleni name. Od tukaj pa ne iu še enkrat ne!
Domov iz Girarda sem ae vračal Fgodaj zjutraj, ko je vse ltjpo spalo. Edino le zvezdice so se posmehoval e, pa ne vem, ali meni. alr .gospodu meseeu. ki se je držal kot da bi ga zobje boleli ter se zavijal v veliko debelo ruto. Seveda sem ga vprašal, če je tudi on imel tako smolo. Odgovoril mi ni. ampak skobacal se je za oblake, ker ga je bilo sram.
Pozdrav vsem vdeležencom o-t varit ve Slov. Doma!
Frank J. Kramar.
Imperial, Pa.
Tukajšnji Slovenci smo priredili veselico dne 13. t. m. v korist ameriškega Rdečega križa. V. se-lica se je vršila v tukajšnjem Slovenskem Domu. Navzočega je i»i lo Veliko občinstva raznih nan*l nosti. Videl si skupaj fanuerje in dela vce, Aiuerikance in inmaem.ee. Sploh je to bila mednarodna veselica. Posebno Slovenci smo po kazali lojalnost do dežele, v ka teri živimo. In tako je prav, ker to ima moralni vpliv na s:>lošuo ameriško javnost; s tem pokaže mo, da smo hvaleyjii veliki ameriški republiki, katera nas je go stoljubno sprejela pod svoje okrilje. Čistega dobička od veselice bo nekako okoli dvesto dolarjev Dne 1-. t. ni. je velika nesreča zadela tukajšnjo slovensko rodbino .Joe Janmika. Pogorela je hiša in vse pohištvo. K(-»ili so koma golo življenje. Last iik hiše je bil John GuzeJ. Vzrok požara je raz strelba petrolejske svetilke.
V. Peteruel.
Carap Lee, Va.
Ker huamo dovolj prostega ea sa, hočemo rojakom širom Zdru-I ženili držav malo popisati, kako J živimo v armadi Strica Sama.
Tukaj je dosti vsakega nrar«*dal in tudi Slovencev ras je priličnoj ter se vsi dobro razumemo med	hi izvedela, kje se nahajajo
ANDREJ PliCDIČ, doma iz Rakeka, ANTON MEDEN in .MARIJA DEBEVC doma iz Cerknice na Notranjskem. Pro-siin, če je komu /nano, naj mi naznani njih naslove, ali če sami berejo, naj se mi oglasijo na naslov: Mary Dreuik, 735 Penn Ave., Johnstown, Pa. 10)
Kje je mornar?
seboj. Vaje imamo po 7 ur na dan in v.>ako sredo in soboto p«»pol dne smo prosti. Kar se tiče hrane, je še precej dobra; ali pijače ni dobene, ker je država suha kakor Sahara. l\o pa nas piime že i a, si močimo grla s čajem in dobro sve-| žo vodo. Zabave im&mo dovolj. So gledališča, kinematografi tev
<h-uga zabavna shajališča. Vaje (liJ --___
imamo skoro kakor v starem kra-	~7
ju. Cvetlic imamo tudi tuakj ob;-J	»^Sl ZASTOPHOLl,
Io in prav izvrstno rastejo kakor]	'
gobe po dežju.
Zdaj hočemo pozdraviti rojak
kateri bo pooblaščeni pobirati naixWJ-nlno za dnevnik "Glas Naroda". Karo*
i>„ r» i ..„ ... alna za *HJlas Naroda" Je: za celo leto v Prttsbm-ghu 1 a Posebno pa ^^ « ^ teu ^oo to a «em iet*
pozdravimo .Mr. Balkovca na ."»4 ^ |10o. Vsak »astopnlk lz.la potnlllo Itutler St., ker je nhus dostikrat tm. svoto. katero Je prejel ln Jih roja pogostil z izvrstno kapljico, ter kom priporočamo. Mr. Ignacija Podvasnika. ker nas	Franfisro, CaL: Jakob LovHn
• . ,	t ... i Denver, Col«.: Louis AndolSek la
je peljal s svojim avtomobilom Frank gkrabec
na postajo in nam s«-gel v roko j Pueblo. Colo.: Peter Culi«, Jote mogoče v zadnji pozdrav. Ob-(Germ, Fraak Jane^h ln A Koeherar enem ga toplo priporočamo roja- j Salida, Cola, la okolica: Lou. koon v Pittsburghu in okolici, ker ,C<S^Bett	^ Kernely.
je moz-beseda.	j Clinton. Ind.: Ijimbert Boi.kar
K zaključku tega dopisa po- Indianapolis. Ind.: Alois Emlm&n.
Aurora, HL: Jernej B. Verblt Cblcago, ILi Joa. B<UI£, Joo. to Frank Jurjovec.
JoUet, HL: Frank Bamblcb. Fran« Laurie ti ln John ZaleteL Im Solle, IIL: Matija Komp.	^
Livings too. m.: MIh. Clrar.
Mascoutah, UL: Fr. Angostln. N okorni«, UL ta Galshek. North Chlcac*. m. ta
K obal to Math. Ogrto.
So. Cbicaco, IIL: Frank Cen* Springfield, UL: Matija BarborM. Waokecan, IIL In akollcn: Mat*, Ogrto to Frank PetkorSek.
Cherokee, Kana.: Frank Keftatl Columbus. Baas.: Joe Knafelc. Franklin. Sana.: H>nt L«kor*. Frontenac. Kana. ta ak« lea: BoV Firm to Frank Kerne.
Kansas City, Kaos.: Ooa Bajuk to Peter Schneller. MtaeraL Kana.: Frank Augniaa. Rinco. Kana.: Mike PendL KHxmiller. Md. ta okolica* Frani Vod op! tec.
Battle, MWfa.: M D. Llkorlcb. Calumet. Mich. In ekotlcn: M. T< Kobe. Martin Bade to Parel Shslta.
Chiafaoim. Minn.: Frank Oorfa, JO) Pet rich to EL ZfcoDc.
Ely. Minn. In okolica: Iran GoaSi, T as. J. Pesbel. Anton Pnljanec to Ixali M. Perufiek.
ETeleth, Minn.: Lonla Got?? In J art! Kote
Gilbert, Ml no. In okollen: L TmM« Hibbing. Minn.: Iran PouSe. \lrginia, Alton.: Frank Qroratlch. Kansas City, Kans.: Peter Schnefc ler.	^
St. Lonla. Mx: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Mstb. C rich. Roundup. Mont.: Toma« Psu t to. Govranda. N. ¥.: Karl Sterols. Little Falls, N. ¥.: Frank r.regorka Barfeerton. O. m akollea: Mathj Kramar.
Bridsepert, O.; Frank HoC*»rar. Collin wood. 0.: Math. Slapnik 't John Mslorrb.
Cleveland. O.: Frank Saks?r. Jakob Deberc. Chas Kar linger, Frank Meh In Jakob Remlk.
Lorain. O. to okolira: Louis Balanfe In J. KumSe. Mies, O.: Frank KogovSek. Youngstovrn. O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Or eg.: JL Justin la Mlsley.
.%llegneny. Fa.: M. Klancn. Ambridce. Pa.: Frank JakAo. Bcsemer. Pa.: Louis Brlbsr Brooghton, Pa ta okolica: Ante*
Ipavee.
Burdlne. Fa. ta sksttcaf Joha
Demžar.
CaDonsburg, Pa.: John Kokllcb. Conemaagh, Pa.: Iran Pajk. VM BoranSek ln Joa Turk.
Claridge, Pa.: Anton Jertoa to Anton Kosoglor.
Export, Pa.: Lonla SupanMfi to Ffc Trebets.
Forest CUy, Pa.: Mat. Csmln. FraaS
Leben.
FareU, Pa.: Anton Yalecnnae. Greensburg, Pa. to okoUcn: Novak.
HoeteOer. Pa. te akotlca! Fran!
Jordan.
Imperial. Pa.: Val. PeU-rnel. ll<>x 172. Johnstown, Pa.: Frank UaDrenJa m John Polanc.
Lnzerne, Pa. ta okoBeof Aatod
Oaotolk.
Manor. Pa. ta okoUcn: Fr Denlan Moon Bon. Pa.: Frank Ma«ek to Fr, PodmllSek
Pittsburgh, Pa. ta okoUcn: O. ti
Jakoblch. Z. Jaksbe. Klarlcb Mat-. L Magister.
Beading. Pa. Is akollea: Fr. Spebar. Sooth n«tkhhi— Penna.: JenuJ KoprlrSek. Steelton. Pa.: Anton Hren Turtle Creek. Pa. ta okolica: Frani Schlfrer.
Tyre. Pa. to okohca: Alois TolaT. West Newton. Pa.: Joslp Joraa. WiUock. Pa.: J. Peternel Murray. I'tah to okolica: J	M»
Tooele. Utah: Anton Psl^lč Black Diamond. Wash.: 0. It Porenta.
Davis, W. Va. to okolico f JoRJ roslcb ln John Tsviel]. Thomas, W. Va. ta skotteaS A, Koreiichan.
Milwaukee, Wla.: Aug Collandor fl
Josip Tratnik.
Sheboygan, Wis.: Anton lie. Job* Stampfel In Herinin Svetlin.
West Allis, Wis.: Anton DemAar 3 Frank Skok.
Rock Springs, Wye.: Frank Fortnai, A. Justin, to Valentin Maretoa
KOLEDAR
za leto 1918.
Rojakom naznanjamo, da bo F najkrajšem času izšel naa Sloven-sko-Amerikanski Koledar za prihodnje leto 1918. Glede poučnega in zanimivega čtiva in krasnih slik bo letošnja izdaja presegala vse dosedanje.
Cena je samo 35 centov.
Da ea boste pravočasno dobili, ga naročite že sedaj. Najboljai dokaz, kako veliko je po vprašanje po našem Koeldarju, je to. da smo morali že dve leti izdati po dve ia-daji. Ker bomo leto« izdali le o-mejeno število Koledarja, ae na poznejše naročbe ne bomo mosrU veliko ozirati.
Naročajte sa Dri: f

El-
Jugoslovanska
(St:

KatoJ. Jednota
Uttaaovjjeaa leta 1896 — - lakorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bi 251, Conemaurh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
.	; -a .Aui.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik • GEO. L. BEOZICH, Ely, Minn. Blaga jnin Neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida, Colo.	-
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E- Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave."M" 8o. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ. Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELO, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio iTiANK ŠKRABEC, Stk. Tds. Station RFD. Box 17, Denver
Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn.
Vsi dopisi, tikajo« m uradnih cadev, kakor tudi denarni M^ljatra, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednota, vae prt " pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov M n« bodi
Druitveno glaailo: "OLAS NARODA".
DIM.
Ruski spisal Ivan Turgenav.
(Nadaljevanja.)
XXII. je, da ne mislim
se i*r»«j, kakor kesa ti se pozneje. Ali ni tako, tetkaf"
*	Da, da, naravno7', začne Ka-pitohiLa Markovna, "naravno, Tanjug. Ta, ki ne razume tebe eenrti... ki je akle«iil... "
44 Teta, teta'*, seže ji Tatjana v b«*edo, ''pomnite, kar ste mi obljubili ! Vi sami ste mi vedno pravili: I»tma, Tatjana, Lsrtina pred vsem — in svoboda. Seveda istina ni vsikdar sladka, into tako tudi ne svoboda; ali kaka bi bila drugače l^asa zasluga?"
Nežno poljubi Knpitolmo v bele lase in obrnivia se k Litvino\u, nadaljuje:
te tka sva sklenili kmalu zapustiti Badea. Mislim, da bo to za nas vse najboljše.*'
4'Kdaj mislite oditi?" vpraša I lit vino v t. mol klim glasom. Iiaš se je spomnil, da mju je bila nedavno rekla ravno iste besede.
Kapitolina Maarkovna hoče oditi; pa Tatjana jo zadrži, prijemši jo nežno za rame.
*	'Menda kmalu, bržkone kmalu", odgovori Lat vino vu.
4 Dopustite mi, da vas vprašam: kod ste namenjeni se napotiti?" vpraša Litvinov z ravno tistim glasom.
' Najprej v Dražuane in potetm menda v Rusijo."
4'Kaj vam je zdaj treba to ve deti?" vsklikne Kapitolina Marko visa.
"Teta. teta"', vmeša «e zopet Tatjeua.
Nato vsi malo obmolknejo. 4'Tatjana Petroma", zaoue
ustne gleda nanj, k.^kor da bi ga Litvinov, 4'vi sprevidjate, kako hotela prositi, in ubiti in prepri- mučno, težko in žalostno čustvo
"BoJjae j<\ aa ne mislim na to", je tnlil Litvinov, korakajoč jh) al le i in čuteč nanovo ae začen-šo borbo. "Stvar je rešena. Ona bo držala be*edo in meni ostane le to, da prtakrfcim vse pripomočke. Pa ona, kakor da bi si premišljevala...."
Litvinov pomaja z glavo. V čudni svetlobi se mu predstavljajo njegove namere; zdele so se mu neksko prisiljene in neverjetne. Človek ae ne more dolgo baviti z eno in ruto mislijo; misli se pre-immjavajo neprenehoma in brzo kakor deklice v kalejdotikopu... Kot bi trenil, ao druge slike pred našimi očmi. Litvinova je .zdaj obvladalo čustvo velike utrujeuo-sti.... Treba bi bilo, da bi ae malo oddahnil---- Pa Tanja? Pri
tej .misli se {»otrese in se mirno napoti proti <lomu, misleč si, da ga danes usoda kakor oblico meče od ene strani ua drugo.... "Vse eno: temu « mora storiti konec."
Litvinov «*e povrne v gostilnieo in se poda tekorekoč mirno, skoraj brez čustva, brez premišljevanja in odlašanja naravnost k Ta tjani.
Na potu ga sreča Kapitolina Markovim. Na prvi pogled je že vedel, da ji j** bilo že vse znano. Oči uboge stare device so bile na-buhnjene samih solz; z belimi kodri ovenčano rdeče liee je izraže-valo grozo in tesnobo, žalost in neskončno gorje. Ona leti Litvi-novu nasproti, pa se hitro zopet vstavi in grizeča si trepetajoče
čati se, da so vse to le sanje, bedarija, nemogočnoat ali neresnica. ...
4 Bto vas... ste vendar prišli, ste vendar prišli..." spregovori prosim vas, ako ne zavoljo vas, pa ona.	| vsaj zavoljo mene. Sag vas ne po-
raoram pretrpeti ta trenutek..." Tatjana vstane.
"Gregorij Mihajlovič", reče ona, 4'ne govorimo več o tem...
Pri tej priči se dveri sosedne sobe razpahnejo in bleda kot stena, pa mirno in počasi izstopi Tatjana.
znam išeJe od včerajšnjega dne in dobro si zamorem predstaviti, kaj morete vi zdaj olxcutiti. Pa eeoiu bi Še dalje govorila, zakaj trgala
Tiho oklene svojo tetko ter jo si srce?"
čakajte eno minuto^ bom precej
tukaj."
Na pragu se je Tatjana še enkrat ogledala na Kapitolino Mar kovno. Ona pa je sedala tako resno in mirno, s takim strogim izrazom v nabranih obrvih in krepko stisnjenih ustnah, dLa je Tatjana le z glavo kimnila in odšla.
Komaj se dveri za Tatjano za .prejo, ko izgine izraz resnobe in strogosti z lica KapitoJine Mar-kovne; ona vstane, priteče po prstih k Litvmovu, ga pogleda vsa sključena in utrujena naravnost v oči ter spregovori s trepetajočim, solznim šepetom:
Moj Bog, Gregor i j Mihajlovič, kaj je to ? So to sanje ali kaj ? Vi se odrečeta Tatjane, vi je ne ljubite več, vi sta se izneverili svoji besedi! Vi hočete to storiti, vi. na kogar sva se naslanjali ka kor ua kamenito steno? Vi? Vi?
i? Ti, Griža T..." Kapitolina preneha. 44Vi jo ubijate, Gregorij Mihajlovič", nadaljuje ona, ne čakajoča odgovora, in »olze se ji vlijejo v drobnih kapljicah po obrazu. 4 4 Vi ne gledate nanjo, kako se ohrabruje, vi veste, kakšne oudi je! Ne toži nikdar, ona se sama nikdar ne omiluje; zato je pa treba, da jo o milu jejo drugi. Zdaj mi pravi: 'Teta, ohraniti si moramo dostojanstvo T A kakšno je to dostojanstvo, kadar predvidim smrt... "
Tatjana zaropoče s stolom v srednji sobi.
Da, jaz že naprej vidim mart", ponovi še enkrat starka. 'In kako se je moglo to zgoditi? Ali so vas očarali, kali? Ji že dolgo niste pisali zaljubljenega pisma. In naposled, ali zamore pošten človek tako postopati? Vi veste, da sem ženska brez vsakih predsodkov esprit foi*S (jak duh); tudi Tanjo seim tako jila; oua ima svobodno dušo... " 4"Teta!" zasliši se iz sosedne sobe glas Tatjane.
In poltena beseda — to je dolžnost, Gregorij Mihajlovič, posebno za ljudi vaših in naših načel! Ako ne bomo prlaiavali dolžnosti, kaj nam bo še ostalo? Dolžnosti se ne smejo gaziti — čisto tako po svojevolji in ne oziraje se na to, kako to drugemu dene. To je brezvestno... da, to je... prestopek; kakšna svoboda!"
'"Teta, pojdi sem, prosim te!" se začuje zopet.
"Precej, precej, duša moja!" Kapitolina M ar kovu a prime Litvinova za roko. 44 Vidim, da se srdite, Gregorij Mihajlovič... "
"Jaz?! Jaz bi se srdil?!" se mu je hotelo vsklikniti, p«t mu je poprej jezik onemel.
"Nočem vas jeziti, gospod! Do tega mi ni! Ali prositi vas hočem: premislite si, dokler je še čas; ona vam bo še verovala. Griša, saj ti bo še verovala, še ni vse izgubljeno. Glej, ona te ljubi, kakor te ni-kdo in nikdar še ljubil ni! Zapusti to sporno mesto Badeu. pojdimo skupaj, samo idi iz tega oča-ranega kraja! Pred vsem ,pa u-
smili se je, usmili se je___"
Ali. tetka!" zakliče Tatjana nestrpljivo.
Pa Kapitolina Markovna je ni slišala.
"Reci samo: da!" je govorila Litvinovu. "Drugo bom vse že jaz uredila... No, kimni z glavo! Kiuini le enkrat, tako le...!"
Litvinov bi bil pripravljen u-mireti še to minuto, pa besede 4da' ni izustil in tudi ni kiranil z glavo.
Tatjana se bliža s pismom v roki. Kapitolina Markovna skoči hitro proč od Litvinova. obrni vsi lice na stran se nagne nizko nad mizo, kakor da bi pregledovala račune in listine, ki so ležale na nji.
Tatjana stopi bliže k Litvinovu.
"Evo", reče ona, "to pismo, o katerem sem vam pravila. Pojde-te precej na pošto, kaj ne?"
Litvinov vzdigne oči. Pred njim je v is t in i stal njegov sod nik. Tatjana se mu jo zdela vzvišena in Lepša. lice ji je zasijalo nenavadne krasote in izgledalo veličanstveno, okaunneno, kakor na kakem kipu. Nedra se ji niso več vzdigovala, kakor poprej pri njegovem pgledu, in haljina pri
Kapitolina Markovna se vrže na Tatjano ; ta pa se odtegne «Qe-nemu ob jet ju ter pobesi oči; rdečica se ji razlije po licu in i bse-dami: "uo, zdaj kmalo!" se vrne nazaj v srednjo sobo. Kapitolina Markovna je šencala za njo s po-bešeno glavo.
Na pismu, katerega je bila Ta-tjtana vročila Litvinovu, je stala adresa prijateljice v Drazdanih, Nemkinje, ki je ponujala v najem stanovanje s pohištvom vred. Litvinov spusti pismo v žep in pri tem se mu je zdelo, kakor da ba s tem kcNČekom papirja poveznil v grob celo svojo preteklost, eelc svoje življenje. Šel je iz mesta, dolgo blodil po ozkih stezicah med vinogradi. Kakor sitne, brenčeče letne muhe se ni mogel znebiti ču&tva preziranja samega sebe: pri zadnjem snkhi je igral ja-ko kukavno nalogo... Ko se vrne nazaj v gostilnko in čete nekoliko časa vpraša po ženskah, se mu je odgovorilo, da sta se dali precej po njegovem odhodu odpeljati na železnico ter se odpra-vili s prvim vlakom tneznano kam. Njune reči so bile že zjutraj pospravljene in račun poplačan. Tatjana je bila prosila Litvinova, da odnese pismo na pošto, da bi ga spravila od sebe. On vpraša vratarja, če nista pustili ženski kakšno pismo na njegovo ime. fa zanikuje in še začudi se. Videti je bilo. da se je tudi vratarju zdel čuden ta nenadni odihod in sumljiv, ker sta bili stanovanje za eeli teden najeli. Litvinov mu obrne hrbet in se zaklene v svojo sobo.
On ni šel iz nje do sledečega dne; večji del noči je sedel za mizo, pisal in zopet raztrgal napisano... Že je bila prisvetila zarja, ko je končal svoje delo — to je bilo pismo na Irino.
(Dalje prihodnjič.)
Karijera častnika.
Vse kaže, da ni splošno znano, da je general Sir William Robertson, načelnik štaba angleške armade, na kojega ramenih ležijo največje odgovornosti glede organizacije angleške armade, tako-zvani "self- made" častnik, ki se je povspel do sedanjega dostojanstva iz navadnega prostaka. Rojen je bil v Wolbourne, Lincolnshire, leta I860 ter je preživel svojo mladost na deželi.
Ko je bil star nekako osemnajst let, je sklenil vstopiti v armado in peš je odšel v London, kjer se je vpisal v 9. polk suličarjev (Lancers). V mladosti je bil deležen le površne izobrazbe in na zunaj je izgledal kot velik, robusten dečko z dežele. Dejanski pa je zasledoval odločen cilj. V svojih prostih urah se je neumorno učil in potem, ko je služil že skoro deset let, je prosil za mesto častnika. Prestal je zelo ostro skušnjo z vsemi odlikami in pridelilo se ga je kot častnika 3. dragonskemu polku.
To je bilo leta 1888. Leta 1892 je bil poslan v Indijo, kjer je služil z velikim odlikovanjem. Služil je nato v inteligenčnem depart mentu vojnega urada ter pozneje v Južni Afriki. Leta 1910 je bil imenovan poveljnikom armadnega štabnega kolegija. Ko je izbruhni la sedanja vojna, je šel v Francijo Sir John French-om v lastnosti generalnega kvartirskega mojstra in njegova sijajna služba ga je do-vedla do imenovanja na mesto načelnika generalnega štaba angleške armade.
posadi polet ebe.	j Ona preneha. Videlo se ji je, da'prosta in težka kakor hiten (gr-
4 Sodite t*. »i, Gregory Mihaj [je hotela zadušiti buno, ki se jejška beeeda, pri stanh Hehrejcih lovič", reče ona k Litvinovu, sto- bila zgodila v njenem srcu in po-lsuknja, pri Grkih plašč) je padla
jeeetnu čisto pobito pri dverih. — piti ji vskipe
"Prav ljubo mi je, da sem se š? tudi posrečilo.	I kor mrantorna tkanina k njenim
enkrat in zadnjikrat c vami sešlaJ "Čemu trgati rano, kise že itak'nogam, katere je zakrivala.
čaj zrn. pockušnjo.
-ji^psffiaa^sriHsi
nd v todjemh ali Jacnfc. poftljit* m <
b in prejeli boa
MOLLINGER
a
14
Vi nogradafstvo v Avstraliji
V	skoro vsakem delu New South Wales, izvzemši subtropičnega dela tep višjih delov gorskih vrhuncev, -jspeva trta ter prinaša obilno letino, ki je glede velikosti, zunanjosti in okusa slična evropskemu pridelku.
Glavni vinogradi, kjer raste grozdje za proizvajanje vina, se nahajajo v dolinah Hunter in Murrey rek. Prve doline so nekako 90 milj, od Sidneya, druge pa 250 milj.
Hunter vinogradi proizvajajo najboljše namizno vino v Avstraliji t*er so bela in rdeča vina enako izvrstna. Resnično dobro belo vino iz tega okraja se povsem lahko primerja z najboljšim renskim vinom ter je na glasu kot najbolj zdravo vino Avstralije. Bdeča vina pa so burgundskega tipa.
V	New South AVels se je tekom zadnje sezije produciralo nekako 600,1)00 galon vina, izmed katerih jih je bilo 500,000 claret-tipa. Več vine gradov v New South Wales ima zalogo do 500,000 steklenic vi na, starega do sedem let in manjše količine je dobiti stare do trideset let.
Avstralci cenijo bolj idadka vi na kot pa trda. Imenuje se jih po evropskem načinu kot port, sher ry, muškatelec in drugo. Avstralski vinski trgovci jemljejo evropska vina za standard tipe ter sku šajo svoja vina kolikor mogoče približati tem tipom.
V	zadnjih letih so se sladka vina zelo izboljšala, kar je pripisovati predvsem vinskim izvedencem v državi Victoria, katere izvedence se je poslalo v Evropo, da prouče najnovejše metode glede proizvajanja vina.
Že več let nazaj se je našlo dober trg za vina v Angliji in povečani eksporti kažejo, da so angleški odjemalci zadovoljni z avstralskimi vini.
Leta 1916 se je prevedlo iz New South Wales v Anglija 280,000 galon belega in rdečega vina. Pov-prašanje iz Anglije je bilo zelo veliko in to kljub dejstvu, da se tega vina ne more prodajati cenejše kot za šestdeset centov.
Vinski trgovski dnemnevajo, da se bo po končani vojni vršila ta trgovina v še veliko večjem obsegu. Najbolj delikatna vina prihajajo iz New South Wales, dočim proizvajata državi Victoria in South Australija velike množine težjega vina, ki gre skoro vse v inozemstvo.
Državi Queensland in West Au-tsralija proizvajata majhno množico slabega vina, kajti podnebje v teli državah ni ugodno za vinogradništvo.
Rokopis Bode.
Nevarnost aa arakoplovce.
Pasti in nevarnosti za zrako-plovce postajajo od dne do večje • in številnejše. Zraeno-obrambni topovi, postavljeni na hitre motor-
V japonskem mestu Matsue, prosinca Izumo, je živel priden izdelovalec opank, po imenu Jisuke.,1A	. . , - ,P , Nišitaai. Njegova družina je imela ™ZOVe.li.,!"J"JO ° dezel! n.<1?kr0& skozi davne generacije nek roke Za b0;,n0 crt0 "tptKBJ,)» s<-pis, kojega izvor je bil neznan. — Zgodilo pa se je, da je prišel sedanji lastnik rokopisa na misel, da bi bil morda res kaj vreden, Najprej ga je predložil cesarski univerzi v Tokio, ki je izjavila, da je to posve een budistički spis iz trinajstega stoletja.
preprečujejo \ražnim aeroplaonm in zrakoplovom, da bi se mudili nad sovražnim ozemljem. Te vrste baterijam se je zahvaliti za uničenje dveh nemških Zeppelinov na zapadno fronto. Ta iznajdba pa je bila tudi vzrok, da so Nemci opustili svo
je "kaznilne ekspedicije" proti
,	. .	1'arizu in deloma tudi proti Lon-
Jisuke so naročili, naj ponese donu.
rokopis k Niširen Seet zavodu J	--—
kjer so ga informirali, da je to o-j riginalen mannskript Niširen a.
Tajnik Lane je bolan. Washington, D. C., 19. oktobra. Tajnik Lane se je vrnil v pretekli moči v tukajšnje mesto ter trpi ,	.	močem prehladu. Vsled tega je
tako dragocenim, da so takoj ob-itudi odpovedal svoj govor, katerega je hotel imeti v prid drugemu posojilu svobode.
Govoril je še v Pliiladelphiji, a
ustanovitelja Hokke sekte, ki je spisal to listino v starosti 36 let, namreč leta 1260. Proglasili so ga
ljubili zanj $50,000.
Sekta Niširena je zanimiva ter uči, "da je bil le en resnični Buda, luna v popolnih nebesih, — dočim so drugi Bude le odsevi kot odsev lune v vodi."
es je stanje tako poslabšalo, da ni daljeval svojega potovanja.
Vse kaže, da bo moral ostati par dni izven urada.

KRASNA PONUDBA.
Doctor Sloan slavni Specialist X-žarkov nudi svojo službo v«em bolnikom in s tem da priliko vst-rn onim. ki so bili neusj^Sno zdravljeni od dragih zdravnikov in i>otroSili velike svote denarja ne da bi dosecli kake uspehe.
1
Ne plačajte za ne- | uspešno zdravljenje. '
Moj urad ima vse modeme priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen je ozdraviti vsakega bolnika in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnika, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami.
POSEBNO NAZNANILO.
Jaz hočem Vaše zauitanje. jaz hočem, da se z Vami pomenim o vsen težavah v vašem lastm-iu jeziku. Za j »omilite, da jaz nisem navaden zdravnik, aniKik Specialist z vet? let skušnje v zdravljenju bolezni kot je Vaša. take. ki so dru^l opustili, rimdalje ste bili bolni in čimbolj komplicirana je Va^a bolezen, tembolje volim, ker jaz želim storiti, kar so drusri poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vašega težko zasluženega denarja, dokler Yarn ne pokažem kaj znam narediti. Ni Vam potrebno izgubiti delavni čas in zdravljenje je prijetno brez vsakih boMn; torej razlir-no od vseli drugih. Jaz imam čudovite stroje za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili se boste. Ako me obiSčete, Vas bom oeebno zdravil z namenom, da vas (»zdravim v najkrajšem času. Moja popolna preiskava z rabljenjem X-farkov bo pokazala pravo Int-lezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne «»dlaSajte, ampak pridite takoj, ker nazadnje boste le priili, zakaj ne zdaj t Vabim za preiskavo in nasvete zastonj.
Govori se PROF. DOCTOR SLOAN	Nasproti
vaš Jezik. SPECIALIST	Kaufman Itaers prodajalni.
408 SIXTH AVENUE	PITTSBL RGH, PA.
Uradne nre: dnevno od 9. zjutraj do 8.	zvečer. Ob nedeljah od 9.30
p samo do 1. popoldne.	^
I

Priobčila sem teftki va4o odločbo,'ne da vee ozdnavitif" nadaljuje nj* je (fLeda&a naravnost in vprto najiuo vzajemno ow*ebo. Ona jejTatjana. "Prepustimo to času... pred seibe, le na Litvkiova ne, in disto najinih misli ter oddbrujej&e «no prošnjo imam do vas, Gre- njen pogled je bil moker in hla-Brez vzajemne ljnbezni j gorij Mihajlovič: bodite tako do- den, kakor pogled tib«. Y x*jem
" čital Litvinov awtf? tfribot P®-
vzajemno spoito-[feri, jaz vam dam to4o piano
oe-
Umetnost litografije je uvedel v Ameriko Henry In man, odličen slikar portretov, ki je bil rojen v Utiea, N. Y., dne 20. oktobra leta 1803.
Lhografija, to je umetnost proizvajanja slik na kamenu ter prenašanja teb slik na papir, je bila izumljena koncem osemnjastega stoletja od Bavarca Alojzija Se-nefelder.
Proces je imel svoj postanek v tem, da je Senefelder slučajno vodil zapisnik perila, katero je pošiljala njegova mati perici. Ta za pisnik je vodil na nekem gladkem kamenu ter ga hotel pozneje prepisati. Med tem je prišel na idejo, da poskusi učinek, če namaže kamen s tiskarskim črnilom tei vzame nato posnetek na papir. Senefelder je pome je celi proces patentiral ▼ različnih "»"Hrib drža-
yb.
VABILO na
VXLIXO ZABAVHO In
PLESNO VX8XZJC0,
katero priredi
DRUŠTVO S. N. P. J. ŠTEV. 330 v Marguerite, Pa., v soboto dne 27. oktobra t. L v prostorih šotor. Petra Pincoliča.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške $1; ženske so vstopnine proste. S tem se vljudno priporočamo in vabimo vsa bližnja društva v Baggaiev, Hostetter in Whitney, Pa., kakor tudi posamezne rojake in rojakinje ter brate Hrvate, da nas koiikor mogoče obiščejo na omenjeni večer ter aaui pomagajo k bolji blagajni V nasprotnem slučaju tudi mi ne bomo pozabili vrniti dobro za drago.
Fantje in dekleta, žene iu možje, pridite vat, ker aaigrali bodo tuun tamburaai vesele poskočniee, da se vsak lahko zavrti, ako mu prav ena noga fali. Za želodčne bolezni in druge potrebne stvari bo skrbel veseUčni odbor.
Opotninja ae vse člane Naprednih Bratov št. 330 S N. P. J., da se vsi vdeležijo veselice, da s tem napredujemo n« društvenem polju; kateri izostane, se bo ž njim postopalo, kakor je bilo sklenje ne srn mjk dne 7. oloUAwm.
Saj vem, kam jo bom mahnil,.. k Balkoveu, ker tam bom dobil prijatelja-
Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi za lepo urejena prenočišča za potnike, takrat je zmaga vedno na moji strni Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo doma/ro postrežbo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
/
>
/ v	r; >(f	/v
•i	^v-f' s V	s
^	3 1	o -- ^ r^a > /
i '.i> !! '
Js Ms Mtvo SHHWH mm Pandoro, sastavo, kape lt(L, ali pa kadar potrebujete ure, veritlee, \ kupite prej nikjer, da tndl nas as cms vprsiate. UpriBsajj Si bodate prihranili dolarja.
HMMI
GLAS
BLOYII8KO
1 1	i	l
podp. društvo	L® J	svate Barbare
i	Ek Jk	SI
	f	
ZKDINJENE DRŽAVE SE VESNE
0edei: FOREST CITY,
M XL hwji 1MB v M»1
#7
* v
GLAVNI URADNIKI:	r .
F. 8. TAUCHAR. «74 Ahaay Are, Bock Bprtngs, W** /
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, bo* 181, Brougbton. Po. / Tajnik: FRANK PAVLOVČlC. box 847 Forest City. Pa.	■ '
p<»«Cul tajnik: AVGUST GOSTI S A, box 310, Forest Cltj, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINClČ, 5806 St. Clolr Are_ Cleveland. Oblo. Fcaauknl blagajnik ln zaupnik: AXT. BOCHEVAB, RFD. Na 2 box 27.
Bridgeport, Obla.	^
NADZORNI ODBOR:	" J
Predsednik neds. odbora: JOSIP PETERNEL, box 98, WXQoefc, Pa, r L nadsornlk: JERNEJ HAFNER, box 65. Burdlne. Pa.	/
S. nadsornlk: IVAN GROŠELJ, 88S E 137tb 8L, Cleveland, Okla, /
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, IL Mineral, Kana. 1. porotnik : FRANC TEBOPClC, R. F. D. No. 3. box 14«. Fort Smith, Ark, 1 porotnik: JOSIP GOLOB. 1916 So. 14th St. Springfield, UL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP T. OBAHEK. 843 E. Oblo St.. Pittsburgh, Pa,	'
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, H. T.
Cenjena drnitra, odroma njlb uradniki ao naprofteni pofiUJatl too dopise direktno na glavnega tajnika ln nikogar dragega. Denar naj ae pa po-Rlja edino potom poitnlh, ekspresnlb sil bančnih denarnih nakaznic, nikakor ne potom privatnih čekov, na naslov: Frank PavlovčiC, Farmers A Miners National Bank. Forest City. Pa.
T slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenudoma naznanijo uradu slav. tajnika, da as samore napako popraviti
UMETNI JAHAČ
-s ROMAN .-
54	(Nadaljevanje).
—	George Bertrand! — je šepnila Melanija in sklenila roke. — PriM-gaui vam, da nisem vedela tega.
Par trenutkov sita oba molčala.
—	Povejte mi torej kontesa, vJed česa ste me tako strašno s»o vra/iii? j** r**k<rt po kratkem molku. — Samo to mi povejte, polnil bom ji« pomirjen in zadovoljen. — Toda ne, ne, za to nimam pravice, — Tega ne «m»'m vprašati.
Melanija je molčala.
—	.la/ vem, kaj >»m *4oril, in nadalje tudi vem, da smatrate to moje dobro delo za neča>tno. — .Jaz sem po dolgih letih slučajno
re> al svojega brata, ki j«' bil vsled mladeniakih razuzdanosti precej <*lalx>kn pa<b*l. — Vzel sem ga k sebi, ujega, njegovo ženo in njegovo h«-er. On mi je bil Irvaleže za to, njegova žena mi je pa pla-< >tla dobroto z nehvaležuostjo. In kar je glavno, izgubljenega sina >.t*m vrnil stari materi. -— To je torej po vašem mnenju nečastno. — In ker vem, da bi me tudi drugi ravno tako prezirali kot me jtrezi-late vi, rajše izstopam iz službe.
tirof Ciulf! — je vzkliknila Melanija in vrtrepetala po vsem telesu. — (Kr'i io se ji zasolzile, ko je pogledala v bled obraz in žive oči pouoaiiega moža.
lirof Gulf je mirno nadaljeval:
—	Tt /I . silno težko breme bi padlo z moje duše, če bi vedel, <la "»<• motim. Toda naj bo kakorkoli hoče, kontesa. — Mogoče bo pri»el enkrat « as, ko bo-*te sj>oziiali, <la je bil mož, ki je hrepenel ]h>
*aini in ki va» je neizmerno ljubil, mož poštenjak. — Pozdravljena! Prepričal sem se, da vam ni ljuba moja bližina. — Gospoda ministra bom počakal v predsobi.
Priklonil *e je grofiei in se hotel (tosloviti. Vdaj pa Melanija ni inogla več vadržaii. Grof Gulf! — je vzkliknla in razkrilila roke. — Grof, ali mi morete oprostiti?	i
Melanija! —- je šepnil grof.
Ona *e je oj>otekla k njemu, položila mu je glavo na prsi in za-šepetala:
—	Kako |k) krivici sem ranila do zvesto, plemenito srce!
—	Oho, oho! — j* v zkliknil tedaj «> smehom starec, ki se je bil medtem pojavil na pragu. — Neprestano sem si očital, da pustim grofa toliko časa čakati, zdaj pa vidim, da se prav uič ne dolgočasi. Kaj pa je to, zlodja, kaj pa je!
—	Ekacelenca!'
—	Oče — je odvrnila Melanija napol v smehu, napol v joku — ou me je prosti, da naj te pregovorim, da ga boš čimprej odpustil is službe.
—	Da, da to pa to. — I)a bi ga odpustil iz službe! — se je smejal starec. — Kaj pa pade v glavo gos|M>du majorju adaj zapuščati siuabo, ko jo je vendar kot ritmojster toliko let vestno vršili
—	Major! — se je začudil Gulf in debelo gledal veliko zapečateno kovarto, katero mu je bil iMrtisnil v roko minister.
—	Seveda, major. — JSaj menda znate brati. — Poglejte naslov. — Zdaj pa vprašam ,,-ospoda majorja, če v tem času, ko je ea kal, re* ni mogel ničesar drugega začeti, kot mešati glavo moje kčeref
—	Ekseeletica! — je jeeal Gulf v zadregi — vrjemite mi, da nr vem, k j« ni i drži glava, da sem presrečen, in da vas samo____
—	Da te prosiva tvojega bliagoslova, oče! — je hitela Mela-mja. Jaz sem bila slaba deklica,o ee. — Zelo slaba. — Veliko moram popraviti.
—	No, potem pa bodite blagoslovljena! — je reke! starec ves ftajen. — Vrjemite mi grof, da ste se mi zadnji Čas zelo priljubili. Smatral sem vas za čisto domačega, skoraj za člana svoje družine. Ali mati že kaj va o tem?
Melanija je odkimala.
—	Dobro, dobro. — K malo bo izvedela. — Zdi se mi, da slišim njetn glas na hodniku. — Gospod major, pa menda ne boste stali ves dan • tem spojim patentom v rokah? — Odložite vendar pismo.
—	Dragi oče! — je rekel Gulf.
—	Glej ga, glej, tako je prav. — Zdaj imam že tri, ki mi pravijo o
Tedaj je vstopila njegova Žena.
—	Tako — je rekel minister — tukaj ti predstavljam majorja ia te prosim, da pripraviš nocoj dobro veder jo. — Pri te j priče mu boš dobra ali 1«
OKT. 191?.
Iščem JOSIPA KAldČ in ANTONA BENČINA iz Novega Kota pri Prezidu in IVANA POJE iz Starega Kota. Prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi ga javi, ali naj se pa aami oglasijo. Moj naslov je: Valentine Chop, Box 57. Cornerville, Ark. (20-23—10)_
............ POZOR,
rojaki sirom Amerike,
posebno pa oni v Belleville in Mascoutah, 111., varujte se tu naslikanega malovredneža
MOŽJE.
Ako trpite od hude necvoznoetl. Izgubljene moči, živahnosti ln energije, na ielodco, ledicah, splošni oslabelosti, ako se potite ponoči, sko trpite od posledic preobile pijače ali jedil, potem vam bo naSa sadnja iznajdba
JUVJTO TABLETE
sestavljena ls najboljših čistih rastlin, ki rastejo v vseh krajih sveta, hitro in gotovo pomagala. Pošljite 1 dolar za eno Skatljo. Naslovite: JU VITO LABORATORY, Sooth HOL Branch S. PITTSBURGH. PA
OPOMBA: Dragevolje pošljem« vzo-ree in navadila kasurkati. ake ta zahtevate.
licem svoja dva prijatelja LOJ-ZA VALENČIČ, doma iz Jur-šič na Notranjskem, in ANTONA JERMAN. Prosim cenjene rojake, Če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani, ali naj se sama javita. — Martin Kresevich, Box 251, BeUefonte, Pa.
(19-22—10)
JOHNA KASTELIC, ki se tudi izdaja za Costello. Tukaj na Large, Pa., je ukradel meni podpisanemu svofo 100 dolarjev, Joe Grabnarju 254, Joe Strumbelju 20, John Severju 7 in Iiizie Brank 3 ter po»begiiil v Cleveland, od tam pa v MaReoa-tah, 111., tata se je zbral rojaka Založnika ter jo odkuril v Belleville, ni.
Pozna se ga lahko, ker mu manjka sredinca na desni roki. Doma je iz fare Hinje na Dolenjskem. Oblečen jc v modrikasti obleki, lase češe naaaj Ln prav rad laže. Torej čuvajte se ga in meni pa javite njegov naslov.
Prank Sever. Box 63.	Large, Pa.
VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO,
katero priredi Slovensko podporno društvo SV. BARBARE štev. 64 v Gaillatinu, Pa., v soboto dne 27. oktobra 1917. Začetek ob 6. uri zvečer Vstopnina za moške $1.25: dame so vstopnine proste. Urejeno je vse, da bo izvrstna nabava, kakor tudi dobra ^odba in najboljša postrežba. Zato vljudno vabimo vse cenjene ro j<ake in rojakinje ter posamezna društva, da se polnoštevilno vde laže te naše prireditve. Za abilen pose* se priporoča
Veselični odbor.
(20-22—10)
SLOVENKA,
ki zna slovansko in angleško korespondenco, dobi takoj dobro službo.
Crown Pharmacy, 2812 E. 79. St.. Cleveland, Ohio. (20-22—10)
tir
L
NA SVETU JE
VSEMOGOČE!
Kdor ne verjame; naj naroči knjižice:
VODIŠ KA JOHANCA..... 25c.
Rdeča škofova brošura POLK ŽENINOM IN
NEVESTAM ........... Ste.
Prva pove, kako je znala vo-diška Jolianea delati čudeže ti r lep« riti verno ljudstvo ter kdo ji je vse pomagal, natančno besedilo sodnijske razprave ln obtožbe.
Druga je pa namenjena ženinom in nevestam v pouk. Spisal jo je sam ljubljanski škof An t. Boneventura Jeglič. Vsak bi jo moral imeti.
Obe ste j ako zanimivi, zato sezite iki njima, dokler zaloga ne i*uide. Najboljše razvedrilo v «l<»lsih zimskih večerih. Z naroČilom pošljite tudi denar, znamke ali pa money order na:
L. BENEDIK, 2315 Madison St, Brooklyn, N. Y.
Jr====
Izšla je knjižica:
DVE ŠAL0IGKI.
Knjižica vsebuje dve Igri:
-ČAKLUEVA ŽENITEV in
TRIJE ŽENINF
ter stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati igre. naj jo hitro naroče, ker Izšla je r omejenem Številu.
Naročilom je treba priložiti denar ali znamke. V zalogi Jih ima:
L. BENEDIK. 2315 Madiaan St* Brooklyn, N. X.
Prosim rojake sirom Amerike, ako kdo kaj ve o mojem bratu ANDREJU TEKAVEC, da mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležen. Cul sem, da se je nekje v Coloradi ponesrečil. Če pa sam eita, ga prosim, da se mi jwtvi. — John Tekavec, 2257 Lasianer St., Denver, Colo.
(20-23—10)
Rad bi izvedel za svojega brata VALENTINA ČEL1GOJ in za svojega znanca MIKOLA PEN KO. Oba sta doma iz vasi Parje pri Zagonu na Krasu. Prosim eenjene rojake, ako kdo ve za nju naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ali pa naj se sama javita, kar bi mi biio še ljubše, na naslov: John Čeligoj, P. O. Box 43. Somerset, Colo.
(20 23—10)
Rojake v ruskem ujetništvu prosim, ako kdo ve o mojem bratu JERNEJU SLEVC, doma iz Stranij pri Kamniku na. Gorenjskem. Nahaja se nekje v ruskem ujetništvu. Zatoraj prosim cenjene rojak-', da mi kdo kaj naznani o njem, za kar mu bom jako hvaležen, ali naj se pa sam oglasi na sledeči na slov: Frank Sieve, Box 5, Wal-senburg. Colo., U. S. America.
(19-22—10)
Dr. Koler
€38 Pom Ave* Pifttskvfk. Pa
Dr. Koler Je najstarejši slovenski zdravnik, Specialist v Pittsburgh!!, ki ima 28-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni.
Zastrupljenje krvi zdravi s gla-sovitim 606, ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mozolje ali mehurčke po telesu, v grlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izCisUl vam bom kri. Ne čakajte, ker ta bolezen se naleze.
Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vam prenehuje zdravje, ne čakajte, temveč pridite in jaz vam gm, bom zopet povrnil.
Hydrocele ali vodno kilo ozdravim v 30 urah in sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, id povzročijo bolečine v križu ln hrbtu ln včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo.
Revmatlzem, trganj«, bolečine, o-tekiine, srbečico, ikrofle in drug« kožne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim v kratkem čara ln nI potrebno letati.
Uradne ure: vsakdan od 9. are zjutraj do s. zvečer; v petkih od 9. zjutraj do S. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne.
S pošto ne delam. — Pridite osebno. — Ne pozabit^ Ime In Številko!
Zdravim samo molke osebo.
€22 PENN AVE, P11THBLBGH, PENNA. Dr. Itnm nthsl, frartaHat bto»M. Akm
Imate kako bolezen ls kateregakoli vzroka, bolno kri, ate nervozni, bolan ftelodec, ledlca. Jetra, mehur, revmatlzem, maznlje ali kakorkoli drago bolezen, aprafiajte sa nasvet Dr. Rosenthala ln povedal vast bo da ata
osdravljivL
POSEBNA PONUDBA m kratek po aelo nizki ceni.
Dr. Bnaaalhgl rinil m Iadije. KtaJAa J«Baa Al

istai
; -
DELO DOBI
v mesnici mesar, ki je zmožen ži vino klati in v mesnici delati.,Plača po dogovoru. Katerega vfeseli, naj se precej oglasi, ali pa osebno pride.
Kem & Hummer,
Brewster, Ohio.
(19-22—10)
PRIPOROČILO.
Rojakomf v državi Kansas na-znanjamo, da jih bo obiskal nai rojak
Kr. OTTO PEZDDL
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo ali na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda"
HARMONIKE
povcavljui po —JaHflfc to
MODERNO UREJENA 1
Tiskarna Glas Naroda
Najuspešneje mazilo za iensko lasa. aa-kor tudi za motke brke In brado. Od tega mazila zrastejo v C tih tednih krasni gosti in dolgi lasje kakor tudi matldm krasni brki in brr-da in ne bodo odpadali in osiveli. Revmatlzem. kostibol ali trganje v rokah, nogak in t kriku, dneh popolnoma ozdravim, rana. opekline, bule. ture, kraste in grlnte, potne noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje sdravlla brez uspeha rabil mu Jamčim sa SS.M Pl«te takoj po cenik, ki ga takoj zastonj.
Krasni Sepnl KOLEDAR sa Ms 1*17
JAKOB WAH6I6, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Ganjenim rojakom ▼ »apadnfh državah, Wyoming, Utah, ▼ Coo-radi, nam« n jamo, da jih bo ▼ kratkem obiikal nai zastopnik
ki ja pooblaščen sprejemati naročnino sa "Glas Naroda" in irdfjMi tozadevna potrdila. On je pred lati že večkrat prepotoval driave, v katerih ao nail rojaki Tttljimi In jepovaoddohropoanaa. Vpmtii*
VBAKOVB8TNE TISKOVINE 2ZVB8UJS PO NIZKIH
DELO OKUSNO« m mm
BHOUlUJE PREVODE V DEUGE JEZIKE.
mwm	! :
UNUSKO ORGANIZIRANA. ■ ■■
POSEBNOST SO t
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE, CENIKI L T. D.
▼SA NABOČILA FOSUHK NAJ
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt St., Hew York, N. T.
Veliki vojni atlas
Tojsknjocih se evropskih držav in pa ko. § lonijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljeyidov. CENA SAMO ® CENTOV.
STENSKO KAPO CELE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI 2B-DINJENE DR2AVE IN NA DBTJOI PA CELI SVET, CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. —. CENA JE 16 CENTOV.	■. ?iXf
Naročila in denar poiljite na:
Slovenic Publishing Company
S2 Cortlandt Street,	New York, V. T.
SBBIZIMIMglZlglBiZIBEIBflB
CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST^ NEW YORK, N. 7.
fOVČNB KNJIGI (
Domači sdrarnlk r hrvatskem jeziku
Hitri računar nemško-angL m Poljedelstvo
Popolni na ok o Mdantro, rem Sadjerejz ▼ pogororlh ScblmpffoT nemSko-Blor. slovar Sler.-aagleai la dorar
oi m trteraja •lTtnoraJa Umni kletar Umni Tanki
f^M ml«
—.60
5—.40 f=M U-00
$1-25
klSO
Trojka	>—M
Vojna aa Balkana 18 srea |L8i Zsodorlna e. la k pefrolka It IT
s iiftiml Življenje na sretr. dvoru aH Smrt cesarjerlča Rudolfa (Tragedija t Mejerllngu)
KAZOLEDNICIl
Now j oiike o eretllcaml.
rlstičue, božične, DOTOieCu* la ▼ellkoooSna kn—sd pa	— M
ducat po	m-LSŠ
Album mesta Now Torka o Krstnimi ellkeml, maU
Zakoni in ukazi m Vojvodlnjo Kranjsko
UlifMI IN BAZNE KNACBi
Don a
Na krlTik potih
«UC F=J0
i—JO klOO rJO
^-JBO
Pod Bobom SL Večernlce In po«
Arstro-Italljansks vojna mapo
▲rstro-ogrskl velik vezan Celi svet mali Celi svet veliki ■vrope, vesaa Vojna sfensks mapa Vojni atlas
Zemljevidi: New Tork. Oolecada. Illinois. Kansas, Montana, Oblo, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wyoming la Wsgft Virginia m veeb druglb dziav po
Zdruienlb držav mall Zdruienlb držav veliki Zdruienlb držav stenski na drugI strani pa cell svet
t—.60 j—.10 t—.'iS —ao «3.00
iaboGajte di
NA "OLA8 NARODA". ▼