NOVI TEDNIK CELJE 1978 ŠTEVILKA 11 - leto xxxn - cena 4 DiNAR,rE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE že je tn dan, ko bosta Izletnikova avtobusa odhitela proti morju z naSimi sin. tirni izletnicami. Zapisati moram, da žreb pač ni mogel biti »dobrotljiv« do vseli, saj je po zadnjih podatkih prispelo preko 1.300 prijav. V uredništvu smo imeli s prebiranjem teh pisem res veliko dela, vendar smo bili veseli tolikšnega odziva. To pomeni, da je ta naš izlet resnično priljubljen in morda bomo nekoč ob jubileja uresničili zamisel, da bi popeljali k morju kar 20 avtobusov. Torej, jutri zjutraj ob 7. izpred zgradbe Slovenskega ljudskega gledališča — veselo na pot! MILAN SENICAR VOLITVE-ZMAGA ZAVESTI Po večmesečnih temeljitih pripravah smo t nedeljo zaključili drugi krog volitev delegatov v krajevnih skup- nostih, medtem ko smo prvi krog zarisali že v četrtek, ko svoje delegate voliU delavci, obrtniki, dijaki in štu- ••entje. Izidi, ki smo jih ob tem zabeležili na celotnem ^Us»kem območju, so razveseljivi. Naj najprej naštejemo •*ste, ki so rezultat volilne udeležbe delavcev, obrntikov, ^ijakov in študentov na četrtkovih volitvah. Od 95.349 de- ^vcev, kolikor jih dela na celjskem območju, je volilo ^'"je delegate v skupščine interesnih skupnosti in zbore Iruženega dela kar 90,7 odst. volilnih upravičencev. Po- atki za posamezne občine pa so takile: v celjski občini p na volišča v temeljnih organizacijah združenega dela "drugih delovnih skupnosti prišlo 89,2- odst. volivcev, v ^'enjski občini 88,9 odst., v žalski občini 92,4 odst., v laški "^>ni 93,0 odst., v konjiški 93,5 odst., v šmarski 97,1 odst., šentjurski 93,1 odst. in v mozirski občini se je volitev ""«ležiio 91,2 odst. delavcev. V nedeljo pa se je od 164.000 občanov v krajevnih ^'"Pnostih našega območja udeležilo volitev domala 150.000 /^jilnih upravičencev. Tako je v celjski občini volilo svoje ^•"'^^gatc 85,7 odst. volivcev, v laški občini 98,0 odst., v mo- odst., v konjiški občini se je volitev udeležilo ori volivcev, v šentjurski 96,9 odst., v šmarski 96,4 na*****^*^?' ^ velenjski 96,4 odst. in v žalski občini je prišlo y ^'|''šča 94,0 odst. volivcev. Ob tem je potrebno še po- žen da so v nedeljo volili svoje delegate v zbor zdru- Po kmetje, ki so se po vseh voliščih sirom bo""**^*^*^ območju v velikem številu udeležili volitev. Naj- jjj^^^Pa so se odrezali v celjski, mozirski in žalski občini. So ' "'f.P^Jšlo na volišča več kol 99 odst. vseh kmetov, ki volili delegate v zbore združenega dela. Rezultati o volilni udeležbi delavcev in občanov na če- trtkovih in nedeljskih volitvah, niso samo suhoparne šte- vilke, zapisane na bel papir. Nasprotno. Same po sebi pri- čajo o marsičem, kar je potrebno ob tem izpostaviti. V prvi vrsti so izraz naporov in prizadevanj vseh tistih de- lavcev in občanov, ki so se v času zadnjih mesecev aktivno vključevali v odgovorne predvolilne priprave. Ob tem bi veljalo izraziti priznanje številnim aktivistom v organiza- zaciji socialistične zveze in organizaciji sindikata, ki .so prav v procesu evidentiran,ia možnih kandidatov ter v procesh predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov opravili pomembno in zelo odgovorno delo. Nadalje velja poudariti, da so volilni izidi nedvomno iz- raz nove kvalitete, ki smo jo vnesli' v letošnje priprave na volitve. Le-ta se je kazala v široki demokratičnosti vseh vo- lilnih postopkov, ki so dali možnost vsakemu delavcu in občanu, da pretehta aktivnost in prodornost slehernega evidentiranega kandidata. In da ob tem oceni tudi delo, ki so ga v dosedanjem mandatnem obdobju opravili delegati in vsa delegatska telesa ter kritično ovrednoti njihovo so- odgovornost pri razvoju temeljne organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali občine. Volilni rezultati pa so nedvomno tudi izraz političnega razpoloženja vseh nas, ki delamo in odločamo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Kajti volitve niso bile samo akt, s katerim smo se izra- zili »za« ali »proti« nekemu možnemu delegatu. Bile so predvsem množični referendum, s katerim smo izrazili našo pripravljenost za sooblikovanje skupnega razvoja in odgovorno uresničevanje vseh nalog, ki smo si jih v naši družbi zastavili. DAMJANA STAMEJCIC LETOS V LAŠKI OBČINI A TE BODO MANJŠE če je izpad investicijskih naložb v lanskem letu bdi eden od bistvenih odstopov od resolucije o gospodarskem razvoju občine Laško, se le- tos uteg-ne to stanje popravi- ti. Malone vse večje gospo- darske organizacije predvide- vajo v letošnjem letu izgra- ditev ali začetek gradnje no- vih kapacitet. Ne gre za veli- ke investicijske naložbe, bolj za rekonstrukcije, izboljšave ter odpravo ozkih grl v pro- izvodnji. Tako predvideva »Predilnica« razširitev na- menskih zmogljivosti, dokon- čana in opremljena bo proiz- vodna hala Elektrokovinarja, v kratkem bodo odprli adap- tiran hotel »Jadran« v Rade- čah, začela se bo gradnja ve- leblagovnice MERX v La- ške^, TIM ima v načrtu no- va odpiralna dela v jami, raz- širitev proizvodnih zmoglji- vosti Za proizvodnjo hladil- nih stolpov. RekOTistri^iccije, predvidevajo še papirnica t Radečah, cementarna v Zida- nem mostu, ter Hidroizolaci- je v TIM. Nova skladišča bodo gradili v Boru, v TIM, Pivo- varni, medtem ko zdravilišče načrtuje ureditev okolja, les- na industrija Sopota izgradr- njo decimimice in embalaž- nice in gostinsko podjetje Sa- vinja začetek gradnje motela v Laškem. Negospodarskih naložb bo seveda manj, vendar obstoje- če pomenijo precejšnje vso- te. Gre za izgradnjo zdrav- stvenega doma in za začetek gradnje novega šolskega pri- zidka v Laškem. Seveda tudi v letošnjem letu predvideva- jo krajevne skupnosti nadalj- nje rekonstrukcije in moder- nizacije krajevnih cest, objek- tov družbenega standarda kot so vodovodi, elektrifikacija in nekatere druge naložbe. J. KRAŠOVEG "'ČIČ v CELJU Danes je na delovnem obi- sku v Celju pr£'dsednik re- publiške konference SZDL Mitja Ribičič. Ob 8.30 uri se bo sestal s političnim vodst- vom celjske občine, na kate- rem bodo predsednika sezna- nili z delovanjem delegatskih teles, s štiriletnimi izkušnja- mi delegatskega sistema, z odločitvijo o oblikovanju po- sebnih delegacij ter z vlogo družbenopolitičnih organiza- cij v samoupravnih skupno- stih. Ob 10. uri si bo gost ogledal tovarno Lib^la ter se zadržal v pogovoru s politič- nim, samoupravnim in poslo- vodnim vodstvom te celjske delovne organizacije. Ob 12. uri se bo Mitja Ribičič sre. čal še s kulturnimi delavci celjske občine ter se z njimi pogovarjal o aktualnih kul- turnih dogajanjih v občini. Po opoldanskem oddihu bo pred- sednik republiške konference SZDL nadaljeval delovne raz- govore v krogu vodstev kra- jevnih konferenc Socialistične zveze in krajevnih skupnosti ter se z njimi pogovarjal predvsem o uresničevanju de- legatskih odnosov v krajevnih skupnostih. Svoj obisk v Ce- lju pa bo tovariš Ribičič za- ključil z razgovorom na Teh- niškem šolskem centru ob 18. uri, ki se bo nanašal na pro'- blematiko usmerjenega izob- raževanja. D S KNEZEC: ODDOLZITEV VELIKANOMA Na nedavni tiskovni kon- ferenci, ki so jo v Šmar- ju pri Jelšah organizirali predstavniki občine sku- paj s predstavniki odbora za ureditev Kidričeve do- mačije na Knežcu na če- lu s Pavlom Zavcerjem, članom sveta federacije, so povedali, da bo obnov- ljena Kidričeva domačija odprta 9. aprila, ko bo tudi velika proslava. V hiši bo na voljo pet prostorov skupaj s črno kuhinjo, ki bodo funkcio- nalno urejeni, v njih pa bodo tri muzejske zbirke z vsemi sodobnimi avdo-vi- zualntmi pripomočki kot — diafilmi, magnetofonski ix>snetki v več jezdMh in< podobno. Dve sobi bosta namenje- ni delu in življenju velike- ga slovenskega slovstvene- ga zgodovinarja dr. Pran-, četa Kidriča, dve pa sinui Borisu, ki je precej časa: preživel ob revolucionar-- nem snovanju tudi na Knežcu. Na podstrešju lx> urejena stalna razstava NOB na Kozjanskem. Do otvoritve objekta bodo mi- tisnili tudi po«ebne v Kreft. MILENKO STEAŠEK 2. stran — NOVI TEDNIK št. It — 16. marec 1973 CELJSKI KULTURNI UTRIP ZA ILAHTNOST SEJANE KALI PRIZADEVANJA IMAJO SVOJ ODMEV. MANJKA DOSLEDNOSTI Pred leti smo 2a.pisali: in vendar se vrti. No, saj se je že prej, le nekoliko bolj umirjeno in potiho. In ker nismo mogli biti z obstoje- čim stanjem zadovoljni, smo se v občini odločili za stalno akcijo Celjski kulturni utrip, ki vsebuje vrsto vsebinskih organizacijskih in družbenih prvin, ki naj pripomorejo k čimboljšemu in hitrejšemu podružbljanju kulture. V ponedeljek je občinska konferenca SZDL Celje, ozi- roma njen svet za kulturo, organizirala posvetovanje o rezultatih in nadaljnjem po- teku akcije Celjski kulturni utrip, kar sodi v predkongre- sno dejavnost, saj gre v osnovi tudi za ugotavljanje, kako uveljavljamo kulturo kot sestavino združenega dela. 2e iz podanega gradiva, ki sta ga posredovali kulturna skupnost in občinska zveza kulturnih organizacij celjske občine je razvidno, da je pred dvema letoma začeta akcija Celjski kulturni utrip dobro krenila po zastavljeni poti. Najbrž ni tu mesto (pa tudi dovolj ga ni), da bi omenjali v primerjavo različ- ne številke, ki bi govorile o tem, koliko prireditev je bi- lo pred in po CKU in po- dobno. Bolj nas v tem tre- nutku zanima, kaj še ni bilo storjeno, zakaj ni bilo, kako načrtovati za jutri da nedo- rečene stvari najdejo ustrez- no družbeno mesto in kakšne so bistveme vsebinske naloge v kulturi, ki bodo vodile po vsebinski plati h kakovosti, po organizacijski pa v po- globljene samoupravne odno- se in širšo podružbljeno pot med takoimenovanimi ustvar- jalci in porabniki kulture. Morda bi začeli kar tu. Ob letošnjem posredovanju načr- ta dela kulturne skupnosti je bilo nekaj novosti, metodo- loško bolj ustrenzih kot prejšnja leta. Še vedno pa včasih preveč ločujemo ti dve danosti našega samoupravne- ga dejstva. Tako kot še ved- no preveč ločujemo termine kultura in izobraževanje in celo v Komimistu beremo, da šola ni prva pokhcana kul- turno vzgajati našega bodoče- ga samoupravljalca in da je to prvenstvena naloga kultur- ne skupnosti... No, pone- deljkov posvet je izobliko- val bistro mis€Q: predlog pravzaprav, da bi enkrat iz- obraževalna skupnost pripra- vila posvet na temo, kaj je bilo na njenem področju storjenega za kulturo! V prihodnjem obdobju bo- mo v Celju izoblikovali nov načrt za stalno akcijo Celj- skega kulturnega utripa.. Re- snici na ljubo je marsikdo ob njegovem rojstvu z neza- upanjem zrl v njegovo bo- dočnost, saj so se z njim slikale v naši viziji le nove naloge in dodatni finančni stroški in nove kadrovske za- gate. Vse dosle'j izpeljane akcije pa govorijo malo dru- gače — vse omemjene postav- ke niso tako pomem^bne, kot nekaj dobre TOlje, boljša organizacija dela in ne navse- zadnje zavest, da bo kultura le s svojo lastno odprtostjo bolj dostopna, bolj razumlji- va in seveda zato tudi bolj množična. To so s svojim delom pokazale številne po- klicne ustanove in amaterska društva, to navsezadnje vse bolj Čutimo v splošnem vzdušju, ki zadnje čase kaže sliko večje živahnosti večje zavzetosti, z zanimanjem to- rej čakamo nove načrte in možnosti izvajanja. Vpliv uporabnikov pa naj bi se zvečal tudi z obstojem sploš- nih delegacij, ki bodo imele sedaj izvrstno priložnost, da izmerijo svojo samoupravno temperaturo. DRAGO MEDVED ŠENTJURSKE INTERESNE SKUPNOSTI. POVSOD V NALOŽBE POTRJENI ZAKLJUČNI RAČUNI, TUDI NAČRTI Samoupravne interesne skupnosti so na zadnjih skup- ščinah pregledale dejavnosti v minulem letu, potrdile za- ključne račune in pripravile programe za leto 1978. • Največja naložba na pod- ročju izobraževanja bo stav- ba popolne osnovne šole v Dramljah, ki bo na novi loka- ciji pred sedanjo podprto in razmajano stavbo. Načrti so izdelani, predvidenih je ust- rezno število potrebnih učil- nic, telovadnica, večnamenski prostor, 2 prostora za vrtec jn vse, kar k sodobni šolski stavbi spada z Inventarjem vred. To bo predvidoma sta. lo okoli 20. mil. din. Druga pomembna investicija bo raz- širitev osnovne šole Gorica pri Slivnici. V njo so prešo- lani učenci višjih razredov iz Loke, Prevorja in od lani tudi iz Vinskega vrha v šmarski občini. Obe občini sta našli skupen jezik, da bosta do je- seni pripravili načrte in fi- nančno konstrukcijo prizidka. Ob združitvi amortizacijskih sredstev vseh šol v občini, bo- do uredih kuhinjo in jedilni, co pri osno-vni šoli Šentjur. Skupnost otroškega varst- va intenzivno širi mrežo predšolskih ustanov. Trenut- no dograjujejo k dosedanji stavbi v Šentjurju 4 igralni- ce, od katerih bo ena že v maju sprejela prve otroke, ostale pa bodo napolnili na jesen, saj čaka na vpis kar 80 predšolskih otrok. Za vrtec na Planini je v finanč- nem načrtu predvidenih in zagotovljenih 1,8 mil. din la- stnih sredstev za gradnjo dvo- oddelčnega montažnega vrtca, za manjkajoča sredstva v vi- šini 1,2 mil. dinarja so zapro- sili kredit pri republiški skupnosti otroškega varstva. Z izgradnjo varstvenih insti- tucij na Planini in Dramljah bo pri vseh popolnih osnov- nih šolah v občini zagotovlje- na predšolska vzgoja. Ce iz- mislimo, da je bil leta 1966 ustanovljen prvi oddelek vrtca in da jih bomo do kon- ca letošnjega leta imeli že 17 oddelkov, smo lahko teh uspehov resnično veseli. Kulturna skupnost je pri- čela z gradnjo kulturnih do- mov na Dobju in Šentvidu že lani in jo bo letos nada- ljevala, šentviški dom po- magajo graditi mladinske de- lovne brigade, finančna sred- stva za oba domova pa pri- speva občinska in republiška kulturna skupnost, na Dob- ju pa krajani s sredstvi sa- moprispevka. Po potresu poškodovani kulturni dom bodo zamenja- li z novim kulturnim domom, v kaerem bodo imeli svoje mesto tudi gasilci, saj je nji- hov dom tudi že odslužil. Sredstva zanj se bodo zbira- la iz naslova p>otr6sa, repub- liške kulturne skupnosti ter občinske kulturne in požar- novarnostne skupnosti. Dvo- rano doma kultumoprosvet- nih organizacij v Šentjurju so že sanirali. Stanovanjska skupnost bo pričela z gradnjo 50-stano- vanjskega bloka v Šentjurju in dveh 12 stanovanjskih blo- kov na Planini. Predračunska vrednost vseh treh objektov znaša okoli 26 mil. din. Zdravstvena skupnost ima že zagotovljena sredstva in pripravljene načrte za do- gradnjo zdravstvenega doma, kar bo znašala preko 14 mil. din. Dela bi naj bila kon- čana v letošnjem letu. Telesno-kultuma skupnost bo financirala pričetek grad- nje atletsk^a stadiona v Šentjurju, sofinancirala pa bo tudi gradnjo igrišča pri kmetijski šoli. Zemljiška skupnost bo pri- čela z melioracijskimi deli v Tmovcu, e.r. VELENJE: NOVI ČLANI MS ZKS Za nove člane medobčin- skega sveta ZKS Celje so bili na seji Občinske kon- ference ZKS Velenje iz- voljeni: JOŽE DEBELJAK, elek trotehnik, zaposlen v REK, VIKTOR KNEZ, visoko- kvalifioiran elektriikar, za- poslen v TGO Gorenje in ANICA KRISTAN, delav ka v TGO Gorenje. Dosedanjim članom Pa- niki Rifl, Jožetu Kovaču in Jožetu Žoharju se je za dosedanje delo v MS ZKS | Celje zahvalil sekretar ko- miteja OK ZKS Velenje Janez Miklavčič. TV TA TEDEN V ZIVO Četrtek, 16. marca ČR- NE GRADNJE — od 16.30 do 17.45. Pet«k, 17. marca, do- poldne NAGRADNA IGRA ZA POSLUŠAIjCE od &J.5 do 9.00. Ponedeljek, 20. marca VSE O DOBRNI — od 8.15 do 9.00. Sodelujete lahko preko telefonov: 22-309 ali 23-911 (ta številka samo dopold- ne). v stavbi drruzbcnopoli- tičnih organizacij v Slo- venskih Konjicah sem pred nekaj meseci zagle- dala nov obraz. Mlado m prijetno dekle, ki je hite- lo brskati po velikem ku- pu gradiva, je bila Mari- na Krajnc, nova strokov- na sodelavka organizacij SZDL, sindikata in ZK. Doma je iz Slovenskih Ko- njic, je absolvent sociolo- gije in po študiju je to njeno prvo delovno mesto. »Težko bi rekla, kako se počutim na mojem pr- vem delovnem mestu. Dela imam zelo veliko, saj nas čaka obilica nalog sedaj pred volitvami,« mi je de- jala ob najinem prvem srečanju, »Verjetno obču- ti vsak mlad človek tako veliko spremembo kot jaz sama, ko pride iz fakulte- te na prvo delovno mesto. Spremembo predvsem za- to, ker je razkorak med teorijo, ki jo študiramo na fakulteti, in prakso več kot očiten. Potem pa se prične proces usklaje- vnvia in prilagajanja, hi je za vsakega mladega člo- vel'n precej teSak.« »Vsm je fakulteta dala tisto znance, ki ga sedaj potrebujete ob svojem de- lu?« jo povprašam. »Ne bi mogla reči, da mi je dala vse, kar ob delu potrebujem. Nedvom- no pa mi je dala pred- znanje, s katerim se bom lahko spoprijela s prakso. Fakulteta nam da vse od- govore na vprašanje, ka- ko naj bi bilo v naši dru- žbi, praksa pa nam pove, kako v naši družbi resnič- no je.« Marina Krajnc je zagna- na in pridna delavka, ker jo delo strokovnega sode- lavca družbenopolitičnih organizacij veseli Kljub temu pa ne more izraziti v svojem delu vsega ti- stega, kar bi želela, saj je zaenkrat še pripravni- ca in zato nekoliko ome- jena pri delu. Vendar to Marire ne moti. »Pri mojem delu me moti predvsem nekaj dru- gega. Zdi se mi, da se o problemih, ki nastajajo, premalo posvetujemo 2 Ijtidmi. Gre namreč za to, da ostajajo črke, ki QBRAZI I jih pišemo na papir, po- gosto mrtve zaradi tega, ker ne poznamo dovolj in- teresov ljudi, njihovih že- lja in potreb. Tokovi in- formacij so še šibki, tako tisti, ki se stekajo iz dru- žbenopolitičnih organiza- cij k ljudem, kot oni, ki prihajajo iz krajevnih skupnosti in tozdov k nam.« Marina Krajnc nima ve- liko časa za razvedrilo in hobije. Njen delovni dan je namreč razpet med de- lom, družino in študijem, saj ravnokar zaključuje diplomsko nalogo. Pa za- to ni prav nič slabe volje. Vesela je. ker lahko dela in ker lahko s svojim zna- njem pomaga sooblikovati konjiški razvoj. DAMJANA STAMEJCIC Pravkar mineva trideset let odkar je takratno mini- strstvo za trgovino v republiki Sloveniji izvedlo uspe- šen tečaj pod imenom »Novi kadri v trgovini«. Zmaga socialistične revolucije je terjala korenite spremembe v družbi, predvsem pa nacionalizacijo sredstev za proiz- vodnjo ter trgovine. Jasno je bilo, da gospodarstva v družbeni, takrat državni lasti niso mogli voditi doteda- nji lastniki, zato je bilo v Sloveniji zbrano okoli 300 mlajših ljudi, predvsem iz vrst mladih trgovskih delav- cev, predvsem pomočnikov in vajencev, šestmesečna šola je bila tudi v Dobrni pri Celju. Tečajniki so prišli iz vseh krajev Slovenije. Zaradi intenzivnega učenja je bilo sicer prostega časa izredno malo, toda tečajniki so ga izpolnili s športom, kulturnim delom in celo s prostovoljnim delom pri odstranjevanju ruševin in ob- novi domovine. Namen šole je bil, da se mladi kadri v trgovini te- meljito naučijo poslovanja in trgovanja v novi sociali- stični družbi. Po šoli so bili tečajniki razporejeni na razna odgovorna mesta, predvsem v trgovski sferi go- spodarstva. Novi kadri v trgovini so bili tudi sicer uspešni. Mnogi med nekdanjimi tečajniki so danes profesorji, sodniki, doktorji, zelo veliko je direktorjev, trgovskih potnikov, poslovodij. Vsi ti so seveda doštudirali na univerzah drugih strok ali nadaljevali študij in izpo- polnjevanje v prvotno izbrani stroki. Veliko udeležen- cev tečaja na Dobrni je bilo po končanem šolanju za- poslenih na ministrstvu za trgovino, na okrajnih in občinskih ljudskih odborih, mnogi so v upravnih služ- bah še danes. Nekaj nekdanjih udeležencev tečaja na Dobrni je začelo altcijo za srečanje po tridesetih letih. V Celju zbira prijave s celjskega območja Viriko Verbič z Do- bojske ceste 15. Odbor za proslavitev 30. obletnice te- čaja »Novi kadri v trgovini« želi zbrati na proslavo na Dobrni, ki bo 15. aprila, čim več nekdanjih tečajnikov. Mnogi si bodo po 30 letih spet prvič segli v roke, CVETO PAVONC ŠENTJUR 493 DELEGATOV IZVOLJENIH V VSEJ OBČINI Predvolilna aktivnost se je tudi v šentjurski občini od- razila z visokim odsto-tkom udeležbe na voliščih tako na četrtkovih volitvah v tozdih, kot na 57-tih voliščih v nede- ljo, 12. marca. V občini Šentjur je 12.225 volilnih upravičencev in kar 96,94 odstotkov občanov in delovnih ljudi je v nedeljo izrazilo svojo ustavno pravi- co in dolžnost. Izvolili so 493 delegatov, in sicer 346 za interesne skupnosti, 122 za zbor krajevnih skupnosti ia 25-članski družbenopolitični zbor. Aktivisti socialistične zveze, člani volilnih komisij in zla- sti mladi iz posameznih os- novnih organizacij ZSMS so že v dneh pred volitvami ime- li polne roke dela z urejeva- njem in okrasitvijo volišč, saj so bila le-ta porazdeljena tako, da so imeli volilci kar najkrajšo pot do njih. Naj- več volilnih mest so imeli v krajevni skupnosti Ponikva, in sicer 11. Povprečno je bi- lo na volilni listi enega vo- lišča vpisanih okrog 220 vo- lilcev. Nekatera volišča v manjših in bolj odmaknjenih krajih pa so bila pripravlje- na le za okrog 50 volilcev. Le na volišču Šentjur-trg je bilo vpisanih nekaj več kot 800 volilnih upravičencev. Člani volilnih komisij so v večini primerov pričeli z delom že ob šestih zjutraj. Volitve so že od jutranjih ur potekale brez večjih problemov, kar se je odrazilo zlasti na tistih voliščih, ki so jih zaradi 100- odstobne udeležbe lahko zapr- li že v zgodnjih dopoldanskili urah. M. V. IZ TKS: OBMOČNE ZVEZE V ospredju intenzivnega dela TKS in ZTKO občin iz Celja, 2alca in Laškega, je ustanavljanje območnih športnih zvez za uspešnejšo organiziranost in skrb za razvoj vrhun- skega športa. Doslej so bile ustanovljene že območne šport- ne zveze za košarko, rokomet, smučanje in namizni tenis, v ustanavljanju pa sta še zvezi za nogomet in atletiko. Z usta- novitvijo teh zvez, združitvijo strokovnih kadrov in razvija- njem novega tekmovalnega sistema ter načrtnim delom S selekcijami, lahko pričakujemo v obdobju nekaj let pred- vsem kvaliteten premik v pionirskem in mladinskem športu, s tem pa tudi pri članih in članicah. V celjski občini pa so Izvedli tudi roditeljske sestanke na vseh osnovnih šolah s starši tistih učencev, ki so bili na osnovi testiranja motorič- nih sposobnosti izbrani v selekcije. Delo selekcijskih skupin za prednostne športne panoge in igre v celjski občini bo steklo še v tem mesecu. K. JUG ŽALEC: TRANSVERZALAITC Leta 1974 so mlaxlinske in sindikalne organizacije ITC pričeJe z izvedbo planinske transverzale ITC. Namen po- ti je bdi, da bi rekreativno in kulturno vplivala na čla- ne kolektiva, istočasno pa ne- govala tradicije NOB. Tran- sverzala je potekala v treh etapah, v vsaki pa je bilo potrebno obiskati deset pla- ninskih točk. Za prvih deset asvojenih točk so planinci dobiM bronasti znak preihoje ne poti, za drugih srebrni, letos pa bodo pohodniki pre- jeli zlate značke. V transver- zalo so bile vključene pianih" ske postojanke od Dolenjske do Gorenjskega. Transverzaia ITC je sedaj končana. Ko- ordinacijski odbor je skle- nil, da te pohodnike. ki jih je okrog sto, preiusmeri Savinjsko pot ter kasneje še na šaleško, koroško tef slovensko planinsko transver- zalo. §t. 11 — 16. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran S v četrtek in nedeljo smo imeli tudi novinarji s poročanjem o poteku volitev polne roke dela. Kljub naglici pa nismo prezrli drobnih utrinkov, brez katerih ob takih priložnostih seveda ns gre. Veliko smo jih kar sproti posredovali poslušalcem Radia Celje, ki se je — mimogrede povedano — v nedeljo oglasil s prvimi volilnimi poročili že ob sedmi uri zjutraj, mnogo pa jih je v naših beležkah še ostalo. Te posredujemo od tu in tam z željo da bi vam prikazali vsaj delček vzdušja, ki je v volilnih dneh vladalo po vseh občinah našega območja. SVETINA: AKCIJA USPELA Med priprave na volitve je poleg okrasitve volišč marsikje sodila tudi očiš- čevalna akcija. Lotili so se je mladinci, tudi pio- nirji in krajani. Tako so na primer v so- boto popoldne Svetinčani kar z gasilskim cevnai vneto spirali asfalt (koli- kor ga pač je na Svetini). »Da bodo volilci našli sploh do volišča«, so po- jasnevali. In kot kaže, je akcija dvojno uspela: vas je zdaj čista in tudi volil- ci so 100-odstotno oddali svoj glas. UBOJE: PRVA J VOLILKA Prva je bUa na volišču v Libojah najstarejša Li- bojčanka Fanika Podpe- čan, rojena 1888. leta. Na volišče je prišla že ob še- sti uri zjutraj. Pravijo, da je marsikoga presenetila, je j>a res, da lahko služi za zgled, če drugim ne, potem tistim, ki so na vo- lišče prišli nekaj minut pred 19. uro. Takšen je bil primer v Matkah. ŠENTJUR - TRG: OD VRAT DO VRAT V krajevni skupnosti Šentjur — trg je bilo naj- večje volišče (na volilni listi je bilo vpisanih več kot 800 volilnih upravi- čencev) v zgradbi skupšči- ne občine. Volitve so tu dobro potekale, saj so do 10. ure dopoldne zabeleži, li več kot 60-odstotno ude- ležbo. Volišče pa je bilo organizirano tako, da so v prvem prostoru volili dele- gate za samoupravne inte- resne skupnosti, v drugem delegate za zbor krajevnih skupnosti in v tretjem prostoru delegate za druž- benopolitični zbor. In za- to je nekdo v šali pripom- nil: »Na občini je treba hoditi od vrat do vrat tu- di na dan volitev ...« PREBOLD: PLANINSKI »VOLITVENI« POHOD Med prvimi so bili na volišču v Preboldu priza- devni planinci na čelu s predsednikom PD Adijem Vidmarjem. Skupina lju- biteljev planin, med nji- mi je bilo tudi pre- cej učencev osnovne šo- le, je nato odšla na po- hod, ki je bil organizi- ran v počastitev nedelj- skih volitev. Planinci so krenili na šmiglovo zida- nico, kjer bo spomladi proslava v počastitev 40- letnice prve konference KPS, od tam pa so kre- nili na volišče v Marijo R-eko, kjer so pripravili krajši planinski kulturni program. ZALEG: POSLUŠALI RADIO CELJE Skoraj na vseh voliščih v žalski občini so imeU radijske aparate, povsod pa so poslušali program Radia Celje ter vneto ča- kaU, da bodo slišali na radijskih valovih tudi po- ročilo z njihovega volišča. Marsikje so ga tudi doča- kali. TREMA PRED MIKROFONOM Verjetno največjo tremo na nedeljskih volitvah je imela tajnica občinske vo- lilne komisije Ivanka Kragl. Na novinar jo je komaj uspel prepričati, da je njen glas marsiko- ga presenetil. Mislimo, da bi uspela tudi kot radijska napove- dovalka. CELJE: VESELJA POVSOD DOVOLJ Krajani krajevne skup- nosti Lava so letos prvič volili v osnovni šoU Velj- ka Vlahoviča, ki je vse volilce navdušila s svojo lepoto. V njej je vladalo tudi temu primemo vzduš- je in dijaki, ki so poma- gali usmerjati volilce so bili zelo prijetni. Naval na volišče je bil v dopol- danskem času, pa tudi že zjutraj, dokaj velik. V krajevni skupnosti Ostrožno smo obiskali dva volišča. V ■ gasilskem do- mu in na volišču Lopata. Volilcev je bilo ogromno, plapolale so zastave m igrala je vzpodbudna mu- zika. Resnično pravo vo- lilno vzdušje! Obiskali smo tudi dve volišči v krajevni skupno- sti Nova vas, kjer je tako kot povsod drugje, tudi tu prevladovalo volilno raz- položenje. Prijaznost, strp. nost in razlaga volilcem, če česa niso razumeli. Najlepše okrašena vo- lišča pa so bila v osnov- ni šoli Ivana Kovačiča- Efenka, kjer so glasovali voUlci iz Dečkovega nase- lja. Vsa tri volišča te krajevne skupnosti so bi- la v šoli, kar pa volilcev ni oviralo pri volitvah. Bi- lo je veliko usmerjeval- cev, pretežno iz dijaških vrst, ki so pomagali lju- dem z nasveti. SENTJOB: DVE MUHI m MAH Vsa volišča v šentjurski občini so okrašena z ze- lenjem in zastavama priča- la volilce, ki so pražnje oblečeni in v skupinah pri- hajali na volišča. Mnogi iz oddaljenih krajev, vasi in zaselkov so se tako srečali na volilnem mestu in to priložnost izrabili za klepet o tem in onem. Vreme, poljska opravila, novice takšne ali drugač- ne ... Zakaj pa ne? Pri- ložnost je bila ravno pravšnja. STRANICE V Stranicah je volil pr- vi Martin Priložnik, naj- starejša volilka pa je bi- la Matilda Praprotnik, stara 86 let, doma iz Zei- burka. V Stranicah so imeU eno samo volišče, pa zato pri njem vpisar rdh kar 725 volivcev, med- tem, ko so imeli v Vita- nju kar 12 volišč. PETROVCE: GNECil Na volišču v Petrovčah je okrog desete ure doF>ol- dne vladala takšna gneča, da smo komajda uspeli najti predsednika volilne- ga odbora Franja KUnca. Niti slučajno ni bilo mo- goče pričakovati, da se bi lahko z njim izgovarjali v avli osnovne šole, kjer so ljudje volili, pač pa je bilo treba ven. To je bil tudi menda edini trenutek tja do dvanajste ure, ko ai je lahko Franjo Kline vsaj malce »odpočil«. SESCE: NOTER PA NE Ko smo hoteli na voliš- če v šeščah, nas niso spu- stili naprej. Malce smo bi- li sicer začudeni, pa. kma- lu ne več. 2e pred dva- najsto uro so namreč pre- stavili glasove. Udeležba je bila stoodstotna. MATKE: NAJSTAREJŠI VOLILEC Na volišče v Matke je že zelo zgodaj prišel tudi najstarejši krajan, sicer pa prvoborec Vinko Pote- ko. GORENJE NAD ZRECAMI V Gorenju so odprli vo- lišče ob 7. uri. Prvi je vo- lil Jože Jerat s Planine pri Gorenju. Kmalu 2» njim je volil tudi najsta- rejši volivec v krajevni skupnosti, Albin Malec iz Crešnove, Maistrov borec in borec NOV. LOČE Na volišču v Ločah v novem kulturnem domu je bilo navsezgodaj zelo živahno. Na trgu so mon- tirali zvočnike in priklju- čili nanje radijsko posta- jo, tako da so Ločani lahko E>oslušaU vedro glasbo za drobro jutro, poročila in kaj je novega v svetu, ter seveda naj- novejše volilne rezultate. NOVA VAS: ZBUDITE SOSEDE Stanovalci Travniške uli- ce v Celju imajo dobre so- sedske odnose, o čemer I»riča tudi dejstvo, da ob slehernih volitvah ali re- ferendumu pridejo sku- paj, v gruči na volišče. Letos pa je bil predsed- nik enega od volilnih od- borov na voUšču v Novi vasi tudi stanovalec iz te soseske. Ura je bila že de- vet in njegovih sosedov ni bilo še od nikoder. Pa je naročil neki tovarišici: Pojdi na Travniško in po- zvoni na hišah številka 5, 7, 9, in 11 in naroči mo- jim sosedom, naj brž pri- dejo na volišče. Kaj pa se to pa-avi, da jih Je oil ŠMARJE PRI JELŠAH: RAZGIBANO Prav gotovo so bile le- tošnje volitve najbolj raz- gibane volitve, kar jih je bilo kdaj v šmarski obči- ni. K temu pa lahko do- damo, da so občani najbrž tokrat tudi najbolj raz- pravi j ali o vseh aktualnih in perečih problemih ob- čine. Volitve torej niso bi- le le nekak odraz volje in želja ter hotenj, pač pa hkrati še nekakšna oblika medsebojnih dogovorov in mnenj. Da so bUa volišča lepo okrašena, je odveč govori- ti, pa tudi to, da so že navsezgodaj občani prišli izražat svojo voljo. Temu primeiTu so bili seveda tu- di rezultati. Okoli 9. ure so na sedežu volilne Ico- misije v skupščini občine Šmarje pri Jelšah, kjer je vrelo kot v panju, zabele- žili prve uradne rezultate. In že takrat je bilo polo- vico dela opravljen^a, okoli poldneva pa so ho- dili na volišča le še za- mudniki. Iz vseh krajevnih skup- nostih, iz vseh krajev v ob_ čini so poročali, da je vzdušje na moč slavno- stno, da se občani dosled- no zavedajo svojih pravic tn dolžnosti in da kakšnih posebnih težav ni bilo. Kot je že navada, so bili tudi tokrat rekorderji tam, kjer je voliti pravzaprav najtežje: v odročnih, hri- bovitih krajih. Tako se je s skoraj 90 % že okoU 9. ure lah- ko pohvalila krajevna skupnost Osredek, pridni so bili tudi v Bistrici ob Sotli, Kostrivnici, Koz- jem, Podsredi, Podčetrtku tn še kje drugod. Seveda pa je najbolj razveseljiv končni rezul- tat: 96%! BLAGOVNA: ZAUPANJE V DELEGATE V krajevni skupnosti Blagovna so za 822 volil- cev pripravili dve volišči eno v šoli na Proseniškem in drugo pri Guzej\x v Trnovcu. Na obeh so bih z udeležbo že od jutranjih ur zadovoljni. Struktura prebivalcev v tej krajevni skupnosti je kmečko-de- lavska. In ko smo na os- novni šoli, kjer je bik) prvo voUšče povprašali, kaj krajani prav2a,prav pričakujejo od volitev, so nam zaupali, da si naj- bolj žele, da bi izvoljeni delegati resnično dobro zastopali interese kraja- nov. Krajevna skupnost Blagovna sodi med naj- manj razvite v občini. Nujne so torej želje teh ljudi Po trgovini, urejeni šoli, telefonskimi zvezami, cestami in še marsikaj bo treba urediti, da se bo krajevna skupnost pribli- žala bolj razvitim. Naloge novoizvoljenih delegatov zares ne bodo majhne, a prav gotovo jih bodo ob podpori ostalih krajanov zmogli. MEDLOG: MLADI S TRANSPARENTI V krajevni skupnosti Medlog v Celju se nam je v sončnem nedeljskem do- poldnevu obetal lep po- gled. Tamkajšnji mladin- ci so namreč s transparen- ta dn s pesmijo na ust3h vzpodbujali občane, naj se čimbolj množično ude- ležijo volitev... PREBOLD: GREMO V HRIBE Predsednik voUlne ko- misije Milan Zabavnik, si- cer pa načelnik davčne uprave pri žalski občinski skupščini, se je najbolj razvnel v domu pod Reš- ko planino, kjer je bilo volišče za krajane s tega hribovitega zaselka. Ob pitju limonade, v lepem toplem vremenu in med veselimi ljudmi se je nam- reč zaobljubil, da bo v hribe še večkrat šel. Pred- vsem pa tja, kamor se lahko pride z avtomobi- lom. ŽALEC i IN OBRTNIKI Na četrtkovih volitvah je bilo prav gotovo med najbolje urejenimi volišča tisto, kjer so voUli obrtni- ki. To je bilo na združe- nju samostojnih obrtni- kov občine 2alec. Izkazali pa so se tudi s tem, da je večina glasovala do dvanajste ure. ŠENTJUR: 100% ZA17V0LISC Mnoga volišča so v šent- jurski občini lahko zaprli že v jutranjih urah in to predvsem tiste v manjših krajih in zaselkih Seveda je bilo na volilnih listah teh volišč vpisanih le 50 in tudi manj volilnih upravičencev. Dobro so se »odrezali« predvsem na volišču Ponikve, kjer so prav tako zabeležili 100- odstotno udeležbo, pa če- prav je bilo na volilni li- sti vpisanih kar 344 volil- cev. Prav je tudi, da za- pišemo, kje vse je bila še 100 o o udeležba. Že zjutraj so lahko za- ključili z delom na obeh voliščih v Straži in v Brez- ju. Njim so se priključi- la še volišča v šedini, obe volišči na Ostrožem, Dolgi gori. Slatini, Boletini, Okrogu, Jazbinah, Lazi- šah, Paridolu, Slivnici, Dobrini, Hrastju, Praprot- nem in Javorju. Povedano pod črto, je bilo v šent- jurski občini 100% kax 17 volišč. SLOVENSKE KONJICE Slovenske Konjice so bile svečano okrašene, tu- di godba na pihala se je že zgodaj zjutraj zbrala in krenila po konjiških ulicah, sedla nato v av- tobus in obiskala vse kra- jevne skupnosti. Z volit- vami so najprej končali la Resniku, na Zbelovski ?ori II, Breznu in Krav- jeku. GORNJI GRAD STANOVANJE. PARKIRIŠČA Prasjnično razpoloženje. Na volišču v zadružnem domu so morali volivce usmerjati, da so opravili delo v celoti. Tudi tu, kar mimogrede, beseda o nalogah, ki jih čaikajo. Ni jih velilco. Pa vendar pomembne. Deila pri gradnji nove osnovne šole oziroma prizidka le- po napredujejo. Tudi ta objekt je izraz občanske solidarnostne akcije — sa- moprispevka. Razen t^a težko čakajo na novo 02a- roma prvo bencinsko čr- palko. Tudi ureditev par- kirišč je v planu. In prav tako gradnja stanovanjske- ga bloka za učitelje In druge delavce. LAŠKO: GODBENIKI NA »TURNEJI« Laška godba na pihala, ki je v nedeljo zarana va- bila Laščane na volišča, je po opravljenem obhodu laških volišč odšla na »vo- lilno turnejo«. Najprej so igrali v Spoidnji in Zgor- nji Rečici, potem v Rim- skih Toplicah in na Sed- ražu, od tu so se odpelja- li v Jurklošter, od tam na Vrh, z Vrha v Breze in iz Brez v Tevče ter v Marijegradec. Brez dvo- ma so tudi oni pripomog- li k uspešnemu izidu vo- litev, saj so prinesli na volišče praznično in opti- mistično vzdušje. Na volišču v Dramljah, »Ko odraslem, bom tudi jaz volil!« Foto: MATEJA PODJED 4. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec 1&78 ŽELEZARNA ŠTORE TRAKTORJI - USPEŠr^O PROIZVEDLI NAJ BI 5400 TRAKTORJ EV železarna štore je minulo leto zaključila uspešno. Pro- izvodnjo so količinsko pove- čali za približno 4 odstotke, vrednostno pa kar za 22 od- stotkov. Ustvarili so milijar do in pol dinarjev skupnega prihodka, ob tem pa 75 mili- jonov dinarjev ostanka do hodka. Kljub ugodnim rezul- tatom je treba povedati, da je za razširjeno reprodukcijo ostalo le okoli 50 milijonov dinarjev. Lani so imeli največ težav v novi tovarni traktorjev, Ki je poslovala z 12 milijoni in pol dinarjev izgube. Povedati je treba, da je bila ta izguba pričakovana in v okvirih predvidevanj, saj je bila po- gojena z nižjo proizvodnjo v prvem letu poslovanja te to- varne. Namesto 2300 traktor- jev, kolikor so jih planirali lani, so izdelali le 1560 tak- torjev. To pa je le sedmina zmogljivosti tovarne, ko bo ta dosegla polno proizvodnjo. Vzroki za nižjo proizvodnjo so predvsem na straiii koope- rantov, ki kljub temu, 6ja hi po podpisanih pogodoah že lani morali redno isdobavlja- ti potrebne dele, proiz\'Odnje še niso v celoti osvojili m tu- di obveznosti niso redno iz- polnjevali. Z istimi razlogi je povezana tudi izguba v toz- du Livarne, oziroma v livar- ni strojne litine, ki dela ulit ke za traktorje. Tu je i^gMr ba presegla 6 milijonov di- narjev, predvsem aatx), ker so imeli težave s kakovost- jo ulitkov. Zaradi slabe kva- litete domačih livarskih pe- skov, ki so ix)vzročaii po- roznost ulitkov, je bil izme- ček tudi do 40 odstoten. V Železarni štore pa jih ne skrbi, kako bo letos. Sa- nacijska načrta za oba tozda v izgubi sta narejena in za- gotavljata možnosti za uspeš- no poslovanje. V livarni stroj- ne litine so s pomočjo Fiato- vih strokovnjakov že uvedh nekaj tehnoloških izboljšav, uporabljajo pa tudi uvoženi livarski i)esek, ki je mnogo bolj kakovosten in ki je omo- gočil, da se je izmeček zmanj- šal ixxi 10 odstotkov. V tovarni traktorjev temelji sa- nacija na zvečani proizvod, nji, ki riaj bi letos dosegla že vsaj polovično zmoglji- vost. Izdelali bodo 5400 trak- torjev, kar jamči uspešno po- slovanje. Ta plan je zane- siljiv in bo izpolnjen, ne gle- de na to, da odnosi s koope- ranti še vedno niso docela urejeni. Povedati pa je treba, da je na tržišču izredno za- nimanje za traktorje iz štor in da bi jih lahko prodali nekajkrat več kot jih izdela- jo, kar le priča o kakovosti obeh modelov štorskih trak- torjev. Ze letos bodo delež uvoženih delov zmanjšali, ta- ko da bo manj kot polovi- čen. 40 odstotkov traktorjev pa bodo izvozili. Povedati je treba, da izgu- ba v dveh tozdih Železarne Store kljub temu, da ni majh- na, ne zaskrbljuje. Večjo po- zornost pa nedvomno terja- jo kooperanti, torej vsi tisti, ki bi že pred letom dni mo- rali v celoti osvojiti proizvod- njo delov za štorske traktor- je. Problem je namreč v tem, da je uspešnost poslovanja tovarne traktorjev domala v celoti odvisna od slidnosti, pravočasnih dobav in kako- vosti dela kooperantov. V štorah se tega v celoti 2ave- dajo, zato delajo vse, da bi odnose s kooperanti postavi- li na čimbolj trdne temelje in si tako zagotovili uspešnost v poslovanju. .________... mANmssMmmo LIBELA: DOBRO GOSPODARILI v Libeli so minulo po- slovno leto zaključili us- pešno. Plan skupnega pri- hodka so presegU za 22 odstotkov in ustvarui 255 milijonov dinarjev. Uspeš- no so poslovali vsi tozdi, in tudi ustvarili dobršen del dohodka, ki ga bodo namenili razširjeni repro- dukciji. Kljub temu pa je treba povedati, da je naj- bolje posloval tOizd Teht- nice. Izredno dobri so bi- li isvozni dosežki, saj je Libela prvič presegla 2 mi- lijona dolarjev izvoza, in to predvsem po zaslugi iz- voza cestnih tehtnic v In- donezijo. Za letos v Libeli plani- rajo še mnogo boljše do- sežke. Tako naj bi ustva- rili 325 milijonov skupne- ga prihodka, in 185 mili- jonov dinarjev dohodka. Kljub temu, da imajo v začetku leta nekaj težav v proizvodnji zaradi šib- ke oskrbe z reprodukcij- skimi materiali iz uvoza, so v Libeli prepričani, da bodo sicer ostro zastavljen plan v celoti dosegli. Po- udariti velja, da se je v Libeli močno izboljšal us- tvarjeni dohodek na de- lavca, kar priča o rasti produkti-vTiosti in vse bolj- ši rentabilnosti proizjvod- nje. BS GORENJE MILIJARDA! TRETJINA VEČ KOT LANSKO LETO v vseh temeljnih organiza- cijah združenega dela velenj- ske tovarne Gorenje so po- slovno leto 1977 zaključili s pozitivnim uspehom. Na zbo- rih delavcev so v minulih dneh potrjevali zaključne ra- čune in razdelili ustvarjeni dohodek. Leto 1977 so zaklju- čili kot eno najuspešnejših v zadnjih treh letih. V letu 1977 so proizvodnjo povečali v primerjavi s pred- hodnim letom za tretjino, prav za toliko večja pa je bila tudi prodaja izdelkov za domače tržišče. Celotni pri- hodek so v tem letu povečali za 42 odstotkov, znaša pa 6,67 milijarde dinarjev. Lani so prvič ustvarili do- hodek v višini ene milijarde dinarjev, kar je povečanje v primerjavi z letom 1976 kar za 50 odstotkov. Cisti doho- dek so povečali za 44 odstot- kov, bruto osebne dohodke za 31 odstotkov. Bolj kot je po- rasel dohodek, so v tovarni zabeležili porast izločanja iz dohodka. Močno so se pove- čale obveznosti, namenjene za pogodbene, zakonske in dru- ge samoupravno dogovorje- ne obveznosti ter davki iz do- hodka. Znatno več sredstev kot pred leti je ostalo za ra^irje- no reprodukcijo. Sredstva akumulacije so dosegli v vi. šini 88,8 milijona dinarjev, vendar so del teh sredstev v znesku 21,8 mihjona din že izločili med letom za obvez, nosti po samoupravnih spora, zumih za izgradnjo luke, energetskih objektov, železni, škega omrežja ter cest. Torej je sredstev za razširjeno re- produkcijo v delovni organi- zaciji ostalo 67 milijonov di narjev. Skupaj s sredstvi amortiza. cije pa so dosegli bruto aku- mulacijo v višini okrog 180 milijonov dinarjev, kar je ven- darle samo 2,5 odstotka oovečaLa količi- na porabljenih sredstev, ki znaša kar 34 % več kot v letu 1976. Porast porabljenih sredstev izhaja predvsem iz težav, ki jih ima delovna organizacija Comet pri irvotzu surofvin za proizvodnjo svojih izdelkov. Cene surovin so namreč močno porasle, ob tem pa se je povečala tudi vrednost zahodnih valut. Vse to seveda pomeni, da so morali v Comc-tu za isto količino surovin odriniti v lanskem letu mnogo več sredstev kot leto I>oprej. Zaskrbljuje jih predvsenn dejstvo, da narašča- nje porabljenih sredstev pomeni posledično manjši ostanek dohodka. Zato se trudijo, da bi poiskali doma- če vire surovin za izdelavo umetnih brusov m se tako izognili uvozu, ki znaša 70 odstotkov vseh surovin, ki jih porabijo za proizvodnjo umetnih brusov. Tega bodo poskušali v prihodnje nadom^iti tako, da bodo poiskali možnosti za domačo proizrvodnjo brezalkalnih steklenih niti, ki so p>omembna sestavina umetnih bru- sov. V zvozi s tem se pogovarjajo s partnerji iz Gosti, varja, da bi s skupnimi vlaganji pKJstavih obrat za proizvodnjo teh surovin ter tako dokončno rešili pro- bleme, ki nastajajo zaradi prevelike vezanosti njihove proizvodnje na uvoz. Nenazadnje želijo s tem omogoči- ti tudi jasnejši raz\'Oj celotne delo-vne organizacije, ki je prav zaradi navezanosti na uvoz sedaj že nekoJiko oviran. DS ŽALSKO GOSPODARJENJE S PROSTOROM VODA ZA POLZELO i PONIKVO LETOS PRIČETEK GRADNJE CESTE LATKOVA VAS—TRBOVLJE v 2alcu so že naročili iz- delavo študije prilagoditve odvajanja odplak v Spodnji Savinjski dolini. To je hkra- ti tudi prvi korak pri priza- devanjih za izgradnjo dolin- skega zbiralnika odpadnih voda. še v prvi polovici tega leta naj bi zgradili zbiralnik v Levcu in ga povezali s ka- nalizacijskim sistemom Celje. Tu je nadaljevanje izgradnje kolektorja v Žalcu, na Vran- skem pa bo treba urediti ka- nalizax;lJo ter čistilne napra- ve, sicer pa letos načrtujejo še izgradnjo kolektorja v Levcu. Prece'j nalog so si zastavi- li pri varstvu človekovega okolja. Bolj bo treba upošte- vati sprejete sanacijske pro- grame v organizacijah zdru- ženega dela, v krajevnih skup- nostih pa bodo komisije za varstvo okolja pripravile ne- kaj akcij Očistimo okolje. Prvenstvena naloga je seveda izgraditev obvozne in pri- ključne ceste 2aiec, hkraU s tem pa tudi ureditev prome- ta v Šempetru. Z denarjem republiške cestne skupnosti bodo uredili cestne odseke Šentrupert—Ločica, Šentru- pert—Soteska, Ar j a vas—Ve- lenje in Ločica—Motnik. V re- soluciji za letošnje leto je le- tos predviden tudi začetek del pri asfaltiranju ceste Pre- bold—Trbovlje. Cesto bodo uredili z denarjem viška po- sojila za ceste. Iz tega na- slova bodo rekonstruirali še cestna odseka Zalete—Zabu- kovica in Petrovče—Liboje. K vsemu temu je seveda treba prišteti še številna ureditve- na dela na lokalnih cestah. Pretej nalog bo letos po trebno opraviti pri zagotavlja- nju pitne vode, ki je iz leta v leto bolj primanjkuje, pred- vsem zaradi pospešene stano- vanjske graditve ter padca podtalnice in zmanjšanja iz- datnosti vodnih virov. Naj- bolj kritično je seveda na Pol- zeli in na Ponikvi, pa tudi v Parižljah, kjer bo potrebno odločneje ukrepati. Sicer pa bodo letos pričeli s postopno gradnjo vodovodov tudi v hri- bovitih predelih kot so Kale, Studence ter Si>odnja Ponik- va. Letos bodo uredili vodno akumulacijo na Trnavci v Braslovčah, regulirali bodo povodje Bolske z odsekom Konjščice ter od Grajske va- si proti Gomilskemu. Na področju elektroenerge- tike predvidevajo izgradnjo dveh zidanih osem jambor- skih transformatorskih po- staj ter sedem transformator- skih postaj na A drogu. Ta dela bodo opravili v Žalcu, na Polzeli, v Dobrteši vasi ter v Libojah. JANEZ VEDENIK ^^^Žolnirjev^^ pa ni Od vscn počasnih mlinov je najbrž naj- počasnejsši tisti, ki melje opravila na med- občinski geodetski upra\i. Na seji občinske skupščine v Laškem so oni dan pripovedovali kar neverjetno pripoved. V radeškem koncu so pred 13 leti zgradili cesto. Zemljo so dali lunetje najpogosteje brezplačno, toda do danes ^ še niso z geodetske uprave prišli, da Wi opravili izmero in vnesli v karte novo j stanje. Že pred leti so Radečani opozorili ^ na problem, toda dio danes se ni še nič, premaknilo. Pa ni samo Močilno problem. Problem so vse spremembe namembnosti zemljišč zaradi jaimega interesa. Zgrajenih je bilo. že veliko novih cest, mnoge so bile rekon- struirane, razširjene, izboljšane. V vseh primerih kmetje navadno ne zalitevajo plačila za zemljo, radi pa bi vsaj to, da za zemljo, Id je postala cesta in obcestni pas. ne bodo plačevali davkov. »Žolnirjev« pa ni in ni. Na seji so sicer pojasnili, da geodet- sko upravo pestijo težave s kadri, da nimajo zasedenih vseh sistematiziranih de. lovnih mest. Toda problem se kaže že leta sem in med tem bi vendar bilo čas nekaj storiti, da se kadrovsko vprašanje uredi. Končno tudi študij geodezije ne traja neskončno dolgo, -cc. 11 — 16. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran S ALi JE CELJE m NAJPREJ GOSPODARSTVO, NATO... PRISPEVEK DIPL. INŽ. DRAGA ČEHA V zadnjih številkah Novega jetlnika ste pričeli z objavo jelo interesantne rubrike za nas Celjane »Ali je Celje tu- ristično mesto«. Dovolite, da prispevam k tej tematiki ne- Icaj svojih zapažanj iz polpre- teklega in sedanjega življenja našega dragega Celja. Ta tema dobiva svoje po- sebno obeležje prav v tem ča- su, ko ocenjujemo uspehe ozi- roma neuspehe zlasti v go- spodarskem življenju v minu- lih štirih letih in ko je po- trebno, da za novo mandatno obdobje sprejmemo načrt na- še gospodarske dejavnosti. Torej, tisti, od katere vsi ži- vimo in od katere je odvisen nadaljnji razvoj celjske skup- nosti. Ce pogledamo preteklo štiri- letno obdobje, ugotovimo, da je bil gospodarski razvoja Ce. Ija zelo klavni, neambiciozen in da smo napravili manj, kot bi lahko. Zato nas je stanje T regiji pripeljalo do tega, da Celje izgublja na pomenu, ki mu pripada. Ce izvzamemo štorsko železarno. Cinkarno in LIK Savinjo, ki so vsaj nekaj naredili ter v zadnjem času še AERO, se pri drugih po- djetjih zadovoljujemo z ugoto- vitvami, da so zgradili novo halo, nove poslovne prostore za skupne službe, novo kotlar- no in druge malenkosti, ki v proizvodnem procesu ustvarja- nja narodnega dohodka ne po- menijo nič. Moramo pa jih omenjati v naših dokumentih, ker druga^ ne bi imeli kaj ugotavljati. Pa še teh nekaj objektov, Id so bili zgrajeni, i je deležnih vsakodnevne kriti- ; ke glede onesnaževanja okolja itd. V časopisih pa ne zasle- dimo niti enega pohvalnega članka glede štorske tovarne traktorjev, ki pomeni za Ce. I 1J3 v perspektivi mnogo več, j kot si lahko zamišljamo. Kaj- ti tu so začetki motorne indu- strije, ki pomeni vrh v kovin- sko-predelovalni industriji. Ali I na primer, da je ta umazana i in od vseh medijev javnega I obveščanja prekleta Cinkarna I dala lani kar 50 odst. celjske- '. ga izvoza in zatem o naši to- varni EMO, ki se z nadčlove- škimi napori bori za svoj bolj. ši jutri. I Ce pa pogledamo v sosed- nje celjske občine, vidimo pov- ' sem drugačno stanje. Smelo in neustrašno razvijajo najraz- ličnejše proizvodne zmogljivo- I sti, od katerih bi marsikatera : lahko stala v Celju. Zato se I tudi strokovni kader iz Celja I seli v te nove lokacije. Stano- i vanja pa si zadržuje v Celju. \ Tako je bilo ob koncu lanske. ; ga leta zaposlenih v sosednjih občinah več kot 1.700 občanov Celja. To niso nekvalificirani I delavci, ampak v glavnem strokovnjaki z višjo in visoko strokovno izobrazbo ter viso- j kokvalificirani delavci. Vzroka I za odhod na delo v sosednje občine pa ni iskati v dejstvu, kot ga je 14. februarja v Delu navedla Romana Lončarjeva, češ, da gre za neugodno bi- valno okolje, ki lahko postane tisti dejavnik, ki bo lahko og- rozil vlogo Celja kot območ- nega središča in ga potisnil v vlogo umazanega industrijske, ga centra z močno migracijo prebivalcev. Vzroki za to mi- gracijo strokovnega celjskega kadra niso v občasnili koncen- tracijah žveiJlovega dioksida nad normalnimi povprečji v ozračju, ampak v tem, da se v bližnji in daljni okolici Ce- lja razvija zanimiva gospodar, ska dejavnost, Id je tudi per- spektivna, kar ni primer v sa. mem Celju. Dajanje takih na- potkov, češ, da se mora celj- ska industrija prestrukturira- ti, to je preiti na visoko pro- duktivno proizvodnjo z mini. malno porabo surovin in z ve- liko porabo umskega dela, je pri sedanjem stanju celjske.ga gospodarstva lahko samo sme- šna, kajti imislu potencial se nam lepo počasi in sistematič- no iz Celja odliva. Pa ne za- radi Cinkarne in štorsike že- lezarne! Vzroke za to bo tre- ba iskati drugod! Ce bomo v Celju še nekaj časa nadaljevali s takšno go- spodarsko politiko, bo verjet- no Celje že v bližnji prihod, nosti v resnici postalo turi. stično mesto in ne i>oslovno turistično, kar je danes. V Celju bomo potem lahko le prodajali spominlie in prire- jali vrtnarske razstave, turi- sti pa si bodo laliko ogledova- li, kaj je ostalo od tistega po- nosnega Celja, ki je bil v slo. venskem prostoru predviden za enega od nosilcev bazne in- dustrijske dejavnosti. Mislim, da je napočU zadnji čas, da v razvoju našega Celja hitro ukrepamo, da si začrtamo ja- sno pot razvoja, Id ne pozna nobenih sentimentalnosti. Zelja nas občanov Celja pa je, da bi delali in živeli v le- pem in čistem okolju, v sre- dišču cvetja in zelenja, da bi nas hodili obiskovat z vseh strani in se navduševat nad našimi gospodarskimi in dru- gimi uspehi. Veliki večini Ce- ljanov pa nam je jasno, da sa- mo od čistega zraka ter od prodaje spominkov ne bomo mogli nikdar živeti in se raz- vijati. Jasno nam je, da je sa- mo velika in vsestranska pro- izvodnja tista, ki omogoča so- lidne osebne dohodke ter ve- like sklade, s pomočjo kate- rih lahko financiramo nadalj. nji razvoj ter lepše in čistej. še okolje. MOZIRJE — CELJE SODELOVANJE SKUPNA RECEPCIJSKA SLUŽBA Niso samo fizi&ie integra- cije dveh ali več delovnih organizacij tiste, ki privedejo do skupnih nastopov, sodelo- vanja, povezovanja in podob- no. Do takšnih oblik skupne- ga dela, včasih celo več kot uspešnih, lahko pride tudi po drugačnih poteh, samo, če ljudje to hočejo, če spoznajo, da so tako močnejši, učin- kovitejši itd. Primer takšne poti je zdaj turizem v Gornji Savinjski dolini. Morda je pisanje o tem zgledu preuranjeno, ker še nima večjih skupnih rezul- tatov. Toda, če verjamemo besedam resnih tn odgovor- nih ljudi, potem ni več raz- logov, zakaj bi hodili vsak po svoji strani. O nujnosti večjega povezo- vanja je zlasti opozoril sred- njeročni plan razvoja mozir- ske občine. Prvi korak na tej poti je bil opravljen s potrditvijo pripravljenosti kolektiva gostinskega podjet- ja Turist v Mozirju po inte- graciji z Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo, čeprav, vsaj zaenkrat, do formalne integracije ni prišlo, so ven- darle gostinski in turistični delavci v teh dveh organiza- cijah začeli delati tako, kot da so združeni. To je bil prvi korak. Dru- gi pa je bil napravljen s po- govori med najodgovornejši- mi delavci v zadrugi in celj- skim Izletnikom. Izletnik ima namreč v mozirski obči- ni dve močni postojanki: Gol- te ter dom v Logarski doli- ni. Ne glede na težave, s ka- terimi se bori kolektiv na Golteh, je venarle treba s tema dvema točkama raču- nati. Zaradi turizma v Gor- nji Savinjski dolini, zaradi njegove enotnosti, saj ni mo- goče, da bi ga razbijali pod- jetniški plotovi, 2a.radi njego- vega nastopanja na domačmi in tujem trgu in podobno. Spoznanja so bila torej tu, hotenja prav tako. In tako je po sedmih letih prvih zaži- vela skupna recepcij ska služ- ba. V Izletnikovi pisarni t Mozirju. Služba torej, ki bo prodajala in vodila evidenco nad zasedenostjo vseh zmog- ljivosti v dolini in na Golteii. Prav tako v kmečkem tu- rizmu. Mimo tega so se odločili za nekatere skupne propagandne akcije, za izdajo prospekta (skrb je prevzel Izletnik), za izdajo Vodnika po Gornji Sa- vinjski dolini in še za mar- sikaj drugega. Pot je torej zastavljena. Pot, ki za enotnost turizma v Gornji Savinjski dolini ve- liko pomeni. Zastavili so jo ljudje, ki so to hoteli in ker se zavedajo, da ni moč hodi- ti po svojih in stranskih po- teh. Lepa in široka je le skupna cesta. Tudi ali zlasti v turizmu. ...... ...^^.^.M.^B£mSk RADIO CELJE VSE O JAZZU 24 ODDAJ MLADENA KENDE Včeraj ob 17.15 smo na na- šem radiu pričeli s predva- janjem serije 24 oddaj o jaz- zu. To je zvrst glasbe, ki je pri nas prav gotovo še dokaj abstraktna. Mnogi o njem vemo še bore malo in zapi- ramo radijske sprejemnike, ko je ta na sporedu. Zakaj? Eden vzrokov je prav gotovo ta, da jazza ne razumemo, ne vetno kako se je razvil, nje- gova izraznost nam je tuja tn zaradi tega ga težko posluša- Dio in nam ni všeč. Prav zaradi tega smo se ^di na našem radiu odločili in posneli serijo oddaj ojaz- zu, da njegov razvoj In izraz- nost z vrsto primerov in raz- lag približamo vsakomur in to glasbeno zvrst nare- ^mo mnogim razumljivejšo. Avtor oddaj je MladenKen- ^ iz Celja, ki sicer študira Ekonomiko podjetij v Grad- ^ je pa od rane mladosti strasten ljubitelj in spremlje- '^'ec jazza. Nanj se je nave- in ga vzljubil, ko je kot fO-leten fantič dobil gramofon ^n Prvo jazz ploščo — L. Arm- stronga. S tem se je začelo.Di- skotega se je množila z njo tudi zanimanje in znanje ^ jazzu. V gimnaziji je Mla- pisal seminarsko nalogo o jazzu to pa je bil tudi nje- gov začetek poglobljenega za- nimanja tn ukvarjanja z zgo- dovino jazza. Med študijem obiskuje tudi predavanja o zgodovini jazza na Glasbeni akademiji, redno pa piše kri- tike o jazz festivalih za Jazz Research, ki izhaja na Institu- tu za raziskovanje jazza v Gradcu. Treba je še povedati, da Mladen jazz tudi igra. Kla- vir se je pričel učiti v svo- jem sedmem letu starosti, od Bacha pa je kmalu presedlal na jazz. V Celju je že nasto- pil s svojo jazz slcupino — Inside Straight. Torej odslej bo 24 tednov vsako sredo Jazz na Radiu Celje. Pokrovitelj oddaj je Kovinotehna-Tehnomerca- tor TOZD Maloprodaja-T. V.R. MOZIRJE: RIBICI m ZBORU v soboto, 18. t. m., se bo- do na rednem letnem občnem zboru zbrali člani Ribiške družine Mozirje. Ocenili bodo delo v lanskem letu tn spreje- li program za leftos. To sreča- nje bodo izkoristili tudi za podelitev priznanj članom. Gre za družino, ki je lani odprla na začetku Savinjske- ga gaja svoj dom in gojitve- ni ribnik, za družino, ki se tu- di sicer lahko pohvali s šte- vilnimi delovnimi uspehi, zla- sti pa gojitvenimi akcijami. Zbor se bo pričel ob štirih popoldne v mozirski kinodvo- rani. LJUBNO OB SAVINJI: SE VELIKO DELA Na cesti pri osnovni šoli pravi vrvež. Se večji v pro- stranem večnamenskem pro- storu, kjer se je trlo ljudi. Iz zvočnika se je razlegala domača glasba. Pred šolo, na soncu, pa številne skupine domačinov in pomenki. O volitvah, pred- vsem pa o delu, nalogah .. . In tako je Franc Trbovšek, predsednik sveta krajevne skupnosti, povedal, da jih tu- di zdaj čakajo številne nalo- ge. Gre za ureditev pokopa- lišča, za modernizacijo več cest, kot Ljubno—Rastke, Ko- lovrat—Fludernikov most, za Mali gozd—Gozdnik itd. Prav tako jih čaka ureditev doku- mentacije za gradnjo nove avtobusne postaje in za uredi- tev parkirnih prostorov in še kaj. Na Ljubnem »o uspeli v akciji za modernizacijo cest že lani. Letos samo nadalju- jejo, ne pa končujejo. Dela je še velikou POHVALA PIONIRSKI HRANILNICI y ŠEMPETRU Prejšnji teden smo obiskali Pionir- sko hranilnico, ki deluje na pobudo tov. ■'^'•bičeve in Vebrove od 27. no- vembra 1973 na osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru. O delovanju te PH, ki poteka pod vodstvom mentorice Vi- de Naraks in ob veliki podpori vod- stva, zlasti ravnatelja Rudija Eberlinca, lahko izrečemo iskreno pohvalo vsem, ki delujejo na šoli in so uspeli pri- tegniti k varčevanju vse otroke na šoli. Pionirji na šoh morajo, primemo njihovi razvojni stopnji, sprejemati sa- moupravne pravice, dolžnosti in odgo- vornosti za svoje odločitve. Tako so dosegli lepe uspehe v zbranih sred- stvih, v razvijanju posojilne dejavno- sti tn uspeli, da tvori hranilnica vez med ''semi interesnimi dejavnostmi. Skupno razporejajo sredstva v naj- različnejše namene, kot so: brezobrest- na posojila učencem, krožkom ali orga- nizacijam. Odbor PH sestavljajo usluž- benci m delegati posameznih razredov ter mertorica Vida Naraks. Svet PH pa tvori odbor, mentor, predstavnik učiteljev, ravnatelj, pred.stavnik star- šev m predstavnik SIP. Odbor PH pripravi plan dela, v katerem so na- kazane določene naloge in njegova skrb je, da jih realizira. Tako so 29. no- vembra sprejeli med varčevalce 39 cici- banov, ki so prejeU hranilnike z začet- no vlogo 10 din. V mesecu oktobru so na temo »varčevanje« imeh razstavo, štirje najboljši likovni prispevki in štirje spisi na to temo pa so bih nagrajeni (to je bil interni razpis tek- movanja). Organizirajo tudi medrazredna tek- movanja, najboljši razred je dobitnik prehdone plakete Pikapolonice. Začeli so že z novo igro Pikapolonice in ob tej priliki povedali, (bi so simboli nove igrice zelo motivirali učence k varče- vanju. Uslužbenci PH so tudi sami ugo- tovili, da so nekateri učenci prenehali z večjimi individualnimi vlaganji zato, ker nimajo svojih individualnih obre- sti in to, seveda, obsojajo. Te obresti se namreč zbirajo v skupen fond PH in iz njih se črpajo: nagrade za različna šolska tekmovanja in igre, pomoč social- no šibkim učencem, nagrade najbolj varčnemu razredu na šoU itd. S tpm se seveda vzgajajo učenci k solidarnosti tn humanosti, saj vedno prevlada tovarištvo, pomoč in ljubezen do bližnjega. Vključili so se tudi v nagradno tekmovanje Ljubljanske ban- ke med pionirskimi hranilnicami. Tako je dosegla PH Šempeter v medobčin- skem tekmovanju lep uspeh — 5. me- sto. Povprašali smo tudi uslužbenke PH, kaj menijo o svojem delu. Predsednica SILVA ZAGORICNIK nam je povedala, da je delo organizi- rano tn ga zato rada opravlja. Večina učence\ je navajena na disciplino, naj- mlajši učenci so pogosto najbolj vest- ni varčevalci, kar je veUka zasluga tovarišice mentorice. ROMANA MASLO, ki je kot usluž- benka PH knjigovodja, pa je p>ovedala, da je večkrat tudi zelo pestro, zlasti če pridejo učenci, ki so izgubili hranilne knjižice tn zahtevajo dvige, a nimajo nobenih prihrankov. MAJDI RANDL, ki je knjigovodja, delo ugaja, in sedaj, ko se je dela navadila, nima nobenih problemov. ANDREJA GOLAVSEK je sicer učen- ka 7. razreda, a je uslužbenka PH že 3 leta in opravlja delo kartonovodje. OstaU uslužbenci PH so še: MOJCA VOH, IVICA ZOGORICNIK, TEDEJ CJORIC in UROS PIRC. Vsi so, kot smo slišah, zelo priza- devni in marljivi uslužbenci PH, zato cb koncu želimo samo še to, da bi laki ostali tudi vnaprej. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec 1978 ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA PODJETJE ZA PTT PROMET CELJE, GLEDE NAPELJAVE TELEFONSKE- GA OMREŽJA V KS HUDINJA CELJE Dostikrat smo se že srečali s podobnimi vprašanji, ki se sicer nanašajo na upravičeno zahtevo občanov gle- de zagotovitve telefonskega omrežja in priključka posa- meznikom. Zahteve in pobude so dajale tudi druge kra- jevne skupnosti in posamezniki, pri tem pa je pravilno, da se vsi zavedamo ustavnih pravic in dolžnosti. Vendar ustava pravi tudi to, kar pa se še posebej nanaša na delovne organizacije posebnega pomena, da se le-te ustrezno povezujejo, dogovarjajo znotraj le-teh, kakor z uporabniki njihovih storitev, da ekonomsko in smotrno uporabljajo družbena sredstva ter se o posa- meznih nalogah po njihovi predhodni usmeritvi ter opredelitvi sporazumevajo na osnovi pomembnosti in prioritete. To nas obvezuje, da moramo spoštovati tako splošne kot posebne interese občanov in institucij, V zvezi s konkretnim javnim vprašanjem KS Hudi- nja, dajemo naslednji odgovor in predlog ureditve tt omrežja: 1. Krajevno kabelsko tt omrežje naselja Hudinja je bilo obravnavano ob sprejemanju letnih poslovnih planov PTT podjetja Celje, že večkrat prisotno. Razlog, da še ni prišlo do realizacije, je bil vedno v pomanjkanju sredstev. Zaradi razmeroma velike od- daljenosti od obstoječe telefonske centrale do Hudinje, nastopa dodatni strošek 3 milijone din, za povezavo od Titovega trga. Za to povezavo nismo doslej uspeli zbrati denarja in tudi do danes niso bili pripravljeni intere- senti tega sofinancirati. 2. Glede na spremembe v zazidalni dokumentaciji bi prelaganje izgradnje telefonske mreže je bilo potreb- no popravljati tudi ustrezno inv.-tehnično dokumenta- cijo za PTT omrežje. V ta namen sta bila izdelana v l 1977 nova projekta, ki obravnavata ločeno zazidalna kompleksa Zg in Sp. Hudinje v skupni investicijski vrednosti 6.135.962.—din, brez povezave na obstoječo ATC, ob še dodatnih 3,000.000.—din, na kolikor je oce- njena začasna povezava na obstoječo ATC, bi veljal 1 tt, priključek, v kohkor obravnavamo 500 resnih Inte- resentov cca 18.000.— din brez upoštevanja vlaganj v centralo in medkrajevno omrežje. Ob navedeni soude- ležbi 3,500.— din ki jo ponuja KS Hudinja po intere- SKitu, iM ostalih 14.500,-din prispevalo podjetje za Pn Celje kar pa ob sedanjih cenah in majhnemu pro- metu iz zasebnih priključkov ni rentabilna naložba. 3. Na osnovi pravkar zapisanega predlaga PTT pod- jetje naslednjo rešitev: a) KS naj zbere vse možne interesente in postavi znesek soudeležbe 8.000.—din po priključku. S tem bi zgradili omrežje v Zg. Hudinji. b) PTT se obveže iz vseh možnih rezerv vzdolž Ma- riborske ceste, omogočiti že v letu 1978 vključitev 100 novih priključkov, ostale pa predvidoma v drugi polo- ■wci leta 1930. c) Gradnja v Sp. Hudinji se odloži, preko SIS ptt prometa pa se začne takoj namensko združevanje za priključke v Zg. Hudinji (nad 100) in ves kompleks Sp. Hudinje. 4. Krajevni skupnosti so vsi projekti, kot tudi vsa ostala razpoložljiva tehnična dokumentacija na voljo, kakor tudi ves strokovni kader PTT za razgovore o konkretni akciji. Direktor: DANE RINC KOMUNALNO PODJETJE ŠENTJUR PRI CELJU vabi k sodelovanju: 1. ADMINISTRATORKO 2. štiri ZIDARJE . 3. ŽELEZOKRIVCA in 4. TESARJA POGOJI: Za opravljanje del in nalog administratorke se lah- ko prijavi kandidatka, ki ima končano administra- tivno ali kakšno drugo šolo s strojepisnim tečajem. Pod točko 2 do 4 se lahko prijavijo delavci s kvali- fikacijo ali priučeni delavci z najmanj 2 leti prakse. Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Kandidati naj oddajo svoje vloge do 31. 3. 1978. j SIP ŠEMPETER — KRASMETAL SEŽANA NOVA TOVARNA BO! VELJALA BO OSEMDESET MILIJONOV DINARJEV Ni še dolgo tega, ko so obi- skali predstavniki šempeter- skega SIP in žalske občinske skupščine Krasmetal v Seža- ni, ki je po novem letu te- meljna organizacija združene- ga dela SIP Šempeter. Ob obisku so goste seznanili z dosedanjim razvojem te TOZD pa tudi delovne orga- nizacije kot celote, seveda pa so spregovorili tudi o bodo- čem razvoju. Pa si preberi- mo nekaj i)odatkov o tozd Krasmetal. V Krasmetalu bo- do poleg sedanjega proizvod- nega programa uvedli še pro- izvodnjo motornih kosilnic ter več vrst obračalnikov za seno. V Sežani načrtujejo pravzaprav gradnjo, lahko bi rekli, nove tovarne. Organiza- cijsko tehnološke priprave na proizvodnjo v novi tovar- ni so v polnem teku. Predvi- devajo, da se bo produktiv- nost dela v njej povečala dvakratno. Tovarna naj bi bila zgrajena do konca letoš- njega avgusta. Gre za 4000 kvadratnih metrov velike pro- izvodne površine ter 1000 kva- ratnih metrov drugih povr- šin. Ker bo oprema za novi objekt prihajala postopno, bo tovarna pričela obratovati s polno paro šele prihodnje le- to. Investicija bo veljala 80 milijonov dinarjev, SIP Šem- peter pa je zaenkrat soude- ležen s 320.000 dinarji. Nje- gova finančna udeležba se bo po potrebi povečevala. Ob tem ne gre p>ozabiti še enega zanimivega podatka. Maloob- mejni promet so registrirali na TOZD Tovarna kmetijske mehanizacije Sežana. Zanj ga bodo opravljale skupne služ- be, ki so deloma stacionirane tudi v Sežani. Hkrati s tem pa so že storili prve korake za pripravo obratovanja v prosti carinski coni, razmiš- ljajo pa tudi o možnostih za obratovanje v zamejstvu. Z združitvijo SIP Šempeter in Krasmetala je prišlo tudi do nekaterih sprememb. Po- zitivnih seveda. Prodajni služ- bi obeh bivših delovnih orga- nizacij se že spajata v eno. Zaradi postopnega prehoda na avtomatsko obdelavo po- datkov so računovodski služ- bi združili v eno, ki ima iz- postavo tudi v Sežani, pre- cej nalog pa je bilo potreb- no opraviti pri poenotenju dokumentacije ter na plan- sko analitskem področju. Za- nimivo je, da bodo odslej naš- le delo v proizvodnji v veli- ko večji meri tudi ženske. Predvsem zaradi bodoče no- ve opreme, tehnologije in or- ganizacije dela. Z dograditvi- jo novih obratov v Sežani računajo, da se bo celotni prihodek konec prihodnjega leta povečal v primerjavi s sedanjim skoraj za tri in pol- krat, dohodek za nekaj več kot tri in polkrat, čisti do- hodek pa naj bi se povečal z indeksom 449, zaposleno bo skoraj dvakrat več delavcev in njihovi povprečni osebni dohodki bodo porasli z in- deksom 144, dohodek na za- poslenega pa naj bi znašal 330.000 dinarjev, kar je sko- raj dvakrat več kot sedaj. JANEZ VEDENIK SOLČAVA IMAJO DISCO KLUB RAZGOVOR Z DRAGOM JELENKOM »Samoten leži ,na koncu sveta' ob državni meji z Avstrijo — Matkov kot« je ob zaključku opisa Zg. Sav. doline zapisal F. Planina v knjigi »Slovenija in njeni kra- ji', leta 1963. Ker ostajajo lepote Zgomje- savinjske doline še dobro de- setletje po tem zapisu skoraj neizkoriščene, gostinstvo pa v tej najslikovitejši pokraji- ni Slovenije na moč razdrob- ljeno, sem se napotila na upravo delovne organizacije GTP Turist, da pri njih iz- vem, kako načrtujejo gostin- sko-turistično dejavnost v bo- doče in kakšna bo njihova letošnja ponudba. Z Dragom Jelenkom, ki je bil pred kratkim imenovan za direktorja OZD GTP Tu- rist, sva bila kaj hitro v ,ognju' pogovora o proble- mih gostinsko-turističnega raz- voja Zgomjesavinjske doline. »Razdrobljenost gostinstva v dolini in možnosti njegovega raevoja so bile povod, da se OZD GTP Turist združi z Zgomjesavinjsko kmetijsko zadrugo Mozirje. Referendum za združitev je v naši delov- ni organizaciji zelo dobro uspel, zaostaja pa ZKZ Mo- zirje, ker zahteva reorganiza- cija ZKZ izdelavo novih pri- lagojenih samoupravnih ak- tov. Tako bomo začeli s skup- nim nastopom šele v drugi polovici letošnjega leta, ne pa že začetkom leta, kot je bilo prvotno zamišljeno. To povzroča težave pri vseh na- daljnih oblikah samoupravne- ga urejanja, imenovanja ko- misij itd.« je osvetlil trenut- no stanje gostinstva v občini Mozirje tovariš Jelenko. Kakšni so torej vaši načrti investicij na tem področju? »V elaboratu smo predvi- deli investicije v naslednje turistično-gostinske objekte: izgradnja depandanse hotela Turist v Mozirju, ureditev ob- stoječih gostinskih objektov, ureditev pivnice v hotelu Pla- ninka na Ljubnem, kegljišče v Mozirju, ki je že v grad- nji in izgradnja trgovsko-go- stinsko-turističnega objekta v Solčavi. Odločili smo se tudi. da se uredi Rinka v Solča- vi in odpre disco.« Kako i>a boste zagotoviU koordinacijo gostinsko-turi- stičnih ponudb, glede na pro- storsko razdrobljenost in več- je število privatnih turistič- nih ležišč? »Da bi bila zagotovljena ko- ordinacija med ponudniki go stinsko^;urističnih uslug, smo se dogovorili za enotno cent- ralno recepcijo, ki bo nudila gostinsko.turistične kapacitete obiskovalcem Zgomjesavinj- ske doline, kar pomeni, da bo imel receptor pregled nad vsemi razpoložljivimi kapaci- tetami v dolini. Tako želimo dolino turistično bolj odpre- ti in gostom nuditi vse ti- sto, kar od nas želijo in pri- čakujejo tako, da bodo za- dovoljni odšli s prijetnimi vtisi in željo, da se ponovno vrnejo.« Kaj naj zapišem ob koncu najinega pogovora? Da bi že- lje in načrti postali kmalu stvarnost. Da bi tisti stavek, F. Planine, ki sem ga napisa- la v začetku: »Samoten leži ,na koncu sveta'.., « ne držaJ več, tudi za Matkov kot ne. Nikakor pa ne smemo dopu- stiti, da bi se pomen tega stavka prenesel še po strugi reke Savinje navzdol. LIZA LIK MOZIRJE: VISOKA UDELEŽBA Dolina je sijala v soncu. Mogočna Raduha in raz- gibane Savinjske Alpe so se bleščale v snegu. Čudo- vita kuOisa. In povsod prijetno, ved- ro razpoloženje. Tudi ve- Uko glasbe. In zastave, in velika pripravljenost, da čimprej opravijo svojo dolžnost in pravico. VOiUtve. 2e prva poročila so bi- la raizveseljiva. V dveh urah se je od okoli 12.000 volivcev javilo na voliščih več kot 42 odstotkov, in potem se je stanje spre- minjalo iz ure v uro. Sko- raj tiho tekmovanje. Naj- prej so končali v šmihelu, zatem v Okonini, pa v Loki pri Mozirju, v Nizki, Šentjanžu ... Kmetje ko- operanti in lastniki gozdov niso hoteli zaostajati. Na posameznih voliščih so kmalu zaključevali delo. Ob dvanajstih se je od- stotek volilne udeležbe povzpel že visoko nad osemdeset. Končna in ven- dar še nepopolna poročila so govorila o 97.20 odstot- kih. Tako v desetih krajev- nih skupnostih. Kmetje so se bolj izkazali. Volitev .so se udeležili 99.15 odstot no! Delo je bilo končano. Veliko, Uspešno. Zaradi dobrih priprav, zaradi vi- soke zavesti. Zaradi odlo- čitve, da hočejo v delegat- skih odnosih korak na- prej. MB a — 16. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 7 STANOVANJSKI PROBLEM V CELJU DRUŽINA MiODRAGA CAREVIČA ŽIVI V NEMOGOČIH RAZMERAH prvižina Miodraga Carevida v neniogočih razarierah. 00 bo pomagal? jji še dolgo od tega, ko se Ig v niišem uredništvu ogla- ^ MIODRAG CAREVIO, na- jjlcar v celjski Pivnici. Po- j(j2ii nam je o problemu, ki tare njega, njegovo ženo in otroka. Miodrag že nekaj ča- ja živi v Celju, trenutno v jobici na Slandrovem trgu 7. gobica je tako majhna, da ^jo ne spravi niti najbolj potrebnih stvari. Tožil je o yg[ti, da mu nihče noče ix>ma- gati. Rad bi namreč dobil sta- 0ovanje, kjer bi lahko s svo- jo družino normalno živel, potem j« povedal še to, da so mu v Ciostinskem pKxijet- ju obljubljali, kako bodo stvar uredili. Bil je na spisku 29 dodelitev solidarnostnega jtanovanja, vendar zopet nič. Pred dne-vi smo ga obiskali T njegovem »stanovanju«. Mislimo seveda na majhno sobico, v kateri je majhna otrošita postelja, kavč, miza, hladilnik in štedilnik, na ste- no pa je pritrjena omarica, na kateri je televizijski spre- j«ninik, ki je bojda »crknil« laradi vlage. Kakšno je živ- ljenje, ki ga živi Carevičeva družina tu, sva si lahko s ko- ieg:om Dragom takoj pred- stavljala. Ko je hotel Drago slikati, sem moral iz sobe n& hodnik, ker mu drugače ne bi usi>elo. Človek si pravza- prav sploh ne more predstav- ljati, da laliko v tem majh- nem prostoru živi tričlanska družina. Takoj nam je po- stalo jasrK), da so bile Mio- dragove pripombe in tožbe utemeljene. Kdo le bi si mis- Bl, da lahko v Celju vidimo kaj takšnega. Zakaj Carevi- 6eva družina zaenkrat nima nikakršnega upanja za novo, primemo stanovanje? PovprašaJj smo v Gostinsko podjetje. JOŽICA NOVAK nam je povedala, da so s Ca- revičevim problemom sezna- njeni. Miodrag je pred leti prišel v Celje na delo in pre- skrbeli so mu samsko stano- vanje. Nikomur ni takrat po- vedal, da bosta za njim pri- šla še žena in otrok. Ko se je to zgodilo, so mu stanova- nje odpovedali in s posredo- vanjem Gostinskega podjetja je dobil stanovanje v nekem mlinu na Grobelnem, ki pa spet ni bilo primemo. Pre- selil se je torej na Slandrov trg. V Gostinskem ix>djetju vedo, da je Carevič v težkem položaju, vendar so morali pred t«m i>omagati še enemu i2!med delavcev, ki je živel v še neprimemejšem prostom. štiričlanska družina je nam- reč stanovala v post resni so- bici, še manjši kot je Miodra- gova. Povrnimo se spet v Carevi- čevo stanovanje. Družina upo- rablja stranišče, ki je na vo- ljo še petim strankam. Vodo lako dobe na hodniku, v so- bici pa je menda ni. Predno je dobil »stanovanje« na Slandrovem trgu, je bil nekaj časa takorekoč na cesti. Hčer- ka, ki bo sedaj dop>olnila dve leti, je bila zaradi bolezni v boLnici in to je bila še edina sreča. Kot je povedal Mio- drag, je bila v bolnici celo dlje časa kot je bilo potreb- no. Zaradi tega, ker rw imel stanovanja. Trenutno ni ni- kakršnih ir^ledov, da bi Care- vičeva družina dobila svoje stanovanje. Miodrag resno razmišlja, da bi se zaposlil na Bledu, kjer mu ponujajo tudi stanovanje. Pravi pa, da se je na Celje preveč nave- zal, da bi ga lahko kar tako zapustil. In tudi gostje v Piv- nici bi ga verjetno pogrešali, saj je dober delavec. In kaj naj dodamo mi? Dej- stvo je, da Carevičeva druži- na živi v nemogočih razme- rah. Res je tudi to, da je ce- lo nekaj primerov, ko žive še v slabšili pogojih. Morda je za probleme, ki tarejo Care- viča, res kriv delno tudi sam. Nikakor i>a to ni in ne sme biti izgovor za to, da bi Mio- drag s svojo družino vsaj še leto dni živel tam, kjer živi danes. Ce zaradi drugega ne, potem prav gotovo zaradi hi- gienskih razmer ne. Pa pusti- mo vnemar točkovanja, vpra- šanje laio je kriv za nastali položaj, pozabimo na predpi- se, denar, vrstne rede . .. Vča- sih imamo nehote občutek, da ob vsem tem pozabljamo na odnos do sočloveka. V pri- meru CAREVIC, pa je težlco kogarkoli prepričati, da se ne da ničesar storiti. Ce di"u- gega ne, potem bi lahko po- skusili vsaj z zamenjavo sta- novanj. Tekst: JANSZ VEDENIK Foto: DRAGO MEaDVED Sobica kot nalašč za skromnega študenta. V njej pa živi tričlanska družina, ki upa ... Nihče ni prerok v domačem kraju! Ta latinski izrek velja kot pribit. Nekje moraš stanovati. In ker stanuješ, je to nekje v neki krajevni skupnosti. Vseeno v kateri. Krajevno si pristojen in podrejen. Tu ni šale. Zlasti hudo je, če si krajan v kraju od malih nog. Tu so tvoji vrstniki iz šolskih let, tu so spoštovanja vredni strici, sosedje, tu so mladostni znancr in njih priženjenci z mularijo vred Ni ravno narobe, da si z vsemi na ti. Ti je bese- dica, ki izraža toploto bližino, skoraj usodno poveza- nost in prepletenost. Toda izraža tudi podvrženost, ne- usmiljeno zahtevo; naš si, naš! Ce si zdravnik, boš hodil okoli sosedov brisati nos vsakemu majčkeno prehlajenemu smrkavcu. KOZERIJA NAS SI, NAŠ, KRAJAN Cp si davkdr, bi moral svojim dragim sokrajanom, <5e že ne čisto oprostiti, pa vsa} hudo zmanjšati daja- tve. Ce si duhovnik, bi moral svoje sovaščane še tople spraviti v raj. In kaj vse je nek krajan? Lahko je predsednik občine, lahko je učitelj, profe- so'", ki deli milost in nemilost po razredu, lahko je karkoli si moremo zm^sliti. Toda najprej si krajan ... To krajevno strahovlado sem občutil oni dan kot kovinar. Ker ni bila moja krajevna skupnost posebej ^^enjena. ob desetinah in desetinah boljših, sem se nazobal. da sem se nemudoma pobral v zapeček P^ed televizor in si dal duška nad prostranstvom in širino domovrne in sveta. JURE Naša napoved, da se bo žalski umetnik ADI ARZEN- ŠEK iz Petrovč kmalu poja- vil v Tofovem butiku v Ne- deljskem, se je uresničila. Slavni Tof je Arzenška sicer prekrstil v Ojsterška, kar pa seveda ne spremeni vrednosti njegovih del. Zal. pravijo ne- kateri. Ni še dolgo od tega, ko smo lahko na skladiščnem prostoru šempetrskega SIP opazovali množico njihovih izdelkov, na ograji pa je vi- sela tabla z napisom VSE PRODANO. Sipove izdelke lahko občudujemo tudi sedaj, vendar brez table z omenje- nim napisom. Kdor ob tem pomisli na najhujše, seveda nima prav. Vsaj tako zatrju- je generalni direktor POLDE RAJU XXX Direktor žalske Name in podpredsednik občinske skup- ščine DOLFE NARAKS, ki poleg tega opravlja še celo vrsto odgovornih funkcij, se je pred dnevi močno razbu- ril. Nekdo je namreč odprl okno v njegovi pisarni, ki gleda naravnost na avtobus- no postajo. V hipu je tudi v njegovi pisarni zavel duh. kot vlada na postaji. Ni rav- no prijeten. Vonj, ne Dolfe! XXX Vodja domačega zabavnega ansambla BORIS TERGLAV iz Šempetra se zadnje čase pritožuje, da na Radiu Celle vrte premalo njegovih posnet- kov. Nekateri pa res ne zna. jo ceniti uslug prijateljev... Pisatelj m učitelj DRAGO KUMER iz Gotovelj je imel v literarni oddaji na Radiu Celje zgodbico o učitelju VA- NEKU. Napisal jo je pred leti. Predlagamo nadaljevanje. XXX V glasilu OZD SIP Šempe- ter smo lahko prebrali tudi članek z naslovom VSI BO- MO FUNKCIONARJI! Cestu tamo! XXX Pred dnevi je tekstilna to- varna Prebold pripravila sprejem za svoje poslovne partnerje. V programu za go- ste je bil tudi nastop slači- punc, ki je močno razburil direktorja IVANA ŽAGARJA. Kako tudi ne! Ena izmed estradnih umetnic je z en- kratnimi gibi s sebe zmetala jeans obleko ter nogavice z oznako črne mačke. Uspešen program razvoja ter višja stopnja predelave in fhializacije v ŽELEZARNI ŠTORE narekuje poti-ebe po sodelavcih, zato vabimo k sodelovanju: TOZD mehanske obdelave — več KV strugarjev, rezkalcev In orodjarjev TOZD vzdrževanje — več KV strojnih ključavničarjev, stru- garjev in instalaterjev TOZD livarna — več KV livarjev ter — več delavcev za priučitev v livarstvu Tovarna traktorjev v izgradnji — več KV avtomehanikov, strugarjev, ključavničarjev in — več delavcev za priučitev na obdelavi in montaži TOZD jeklarne In valjarne — več KV vaijavcev, ključavničarjev in strugarjev ter — več delavcev za priučitev v valjarstvu in jeklarstvu TOZD energetika — 2 dipl. elektronika za merilno službo DSSS — dipl. ekonomista za kadrovski sektor — dipl. ekonomista za finančni sektor — dipl. stroj. inž. za sektor za novogradnje Vabimo vas, da se zaposlite na astreznem delov«> nem mestu, kjer se boste lahko osebno izpopolnili tn uveljavili. Pred zaposlitvijo si lahko ogledat« obrate, kjer do- bite tudi vse potrebne Informacije. Zglasite se lahko osebno vsak dan aH pismeno, v kadrovskem seJB> torjn Železarne Stare. 8. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec 15 O RAZDALJAH, KI JIH NI Prejšnji teden, v četrtek, je obiskala Celje delega- cija pesnikov iz Sovjetske zveze v spremstvu sloven- skih pesnikov. Delegacija se je mudila v Sloveniji več dni. Četrtkov obisk sta v Celju organizirali kulturna skupnost občine in celj.ski Aero, ki je bil tudi pokro- vitelj obiska. Tako je ta delovna organizacija znova konkretno pokazala dobro voljo, razumevanje in .svojo načrtnost pri izvajanju, kultuine p<,ilitike v OZD. Dopoldne so si člani šestčlanske .sovjetske delegacije in štirje slovenski pesniki ogledali tovarno Aero in ne- katere celjske kulturne znamenitosti, popoldne pa je bil ob 17. un v Pionirskem domu literarni večer, ali boije rečeno literarno popoldne. Pred polno dvorano pred vsem mladih poslušalcev, Icar je zelo vzpodbudno, so se predstavili pesniki: vodja delegacije in sovjetski pesnik Andrej Dementev, moskovski pesnik Nikolaj Staršinov, ukrajinski pesnik Mihail Tkač, gruzinska pe- snika Karlo Kaldze in Aleksander Gomiašvili ter lat- vijski pesnik Lajmonis Vaczemniek, .slovensko poezijo pa. so zastopali Tone Pavček, ki je prireditev tudi po- vezoval, Marko Kra vos, Janez Menart in Ciril Zlol^ec. čeprav je literarno srečanje trajalo domala dve pol- ni uri, ni niti za trenutek zavladala v prostoru moreč- nost dolgovezja, ampak je nepretrgoma bilo piisotno prijetno vzdušje. Tisto vzdušje, ki ga ustvari umet- ni.ška beseda, ne glede na to. v katerem jeziku je bila govorjena. Že uvodoma si je pridobil vse simpatije gruzinski pesnik Karlo Kaladze, ko je v svojem jeziku govoril z njemu značilno gorečnostjo. Sploh so vsi gostje iz Sovjetske zveze pokazali izreden dar posredo- vanja svojih pesmi. Med slovenskimi a\'torji je največ odobravanja požel Janez-Menart s starimi epigrami in pesmimi iz Semaforjev mladosti in časopisnih stihov. Na četrtkovem srečanju so sovjetski gostje izročili tudi darilo slovenskim pesnikom in sicer faksimilirano prvo izdajo pesmi Tarasa Sevčenka. D. M. DVA KONCERTA Jutri bosta ob 19.30 dva koncerta v Narodnem do- mu in sicer najprej kon- cert moškega pevskega zbora iz Šentjurja F>od vodstvom Edija Goršioa, nato i>a ixxi istim umet- niškim vodstvom .se kon- cert mešanega pevskega zboi-a France Prešeren iz Celja. Kot je znano, bosta oba omenjena pevska zbora nastopila tudi letos na republiškem pe\'skem tek- movanju odraslih zborov v Mariboru. VIII. SREČANJE SLOVENSKIH LUTKARJEV PRAVO DRUŽBENO MESTO! NAČRTOVAN TUDI RAZMAH LUTKARSTVA V CELJU' Tri dni je bilo Celje gosti- telj slovenskih lutkarjev, toč neje, .šestnajstih skupin, ki združujejo, oziroma predstav- ljajo najboljše dosežSce slo. voskih lutkarjev. Osmo sre- čanje v Celju pomeni tudi določeno prelomnico v njiho- vem delu, saj se je spreme- nila dosedanja praksa. Gre namreč za to, da bodo od slej na takšnih srečanjili so- delovali vsi -— odrasle sku- pine skupaj s pionirskimi. Za- to je tudi letošnje srečanje v Celju menjalo svoj d^jseda- nji naslov (Srečanje lutkov nih skupin Slovenije) v Sre. čan.)e slovenskih lutkarjem*. Vsekakor se zdaj postavlja vprašanje odmevnosti tega srečanja v Celju, ki se je od- vijalo v Pionirskem domu m v SLG. Prav gotvo je i,o sre- čanje v Celje prineslo nov, svež veter, prineslo je poiec, ki je rodil bogat sad. Na Pe- dagoškem šolskem centru v Celju so se lotili deJa resno in pripravili lutko-vno igrico Medvedek Trdoglavče'^. Prvič so se lotili takega dela in uspeli. Osnutke lutk ter sce- no je zasnoval akademski sli- kar Milan. LorenčaK, vodja predstave je bila Alenka Ta- col, glasba je delo Krana Cip- cija, lektor je bila Milenka Kajtner, tehnična izvedba pa je bila v ro'Kah Ivana Kra- merja. Sodelovali so Marija Repenšek, Branko Korbar, Vera Koprivšek, Janko Po- žežnik in Milojka Jevnišek. Predstave pa si ne bi mogli zamisliti brez izrednega men- torskega dela Tineta Varla in Brede Vari — pod njenim strokovnim vodstvom so na PŠC izdelali lutke sami. 2^etek je u.spešen zato, ker je republiška komisija za lutkarstvo pri Združenju gle- daliških skupin Slovenije predlagala na 6. skupščini slovenskih lutkarjev, da bi celjska predstava zastopala slovensko lutkarstvo na le- tošnji republiški Naši besedi, ki bo v Kopru, Piranu in Por- torožu. Predlagali so omenje- no predstavo tudi za televi- zijsko snemanje. Ta izi-ed«n uspeh lutkarjev Pedagoškega šolskega centra v Celju ne gre pripisovati samo strokov- nemu vodstvu, temveč tudi srčnosti, brez katere ni bil nihče — od dijakov, do vseh, ki so kakorkoli pomagali predstavi na »noge«, čeprav bi tu bil primernejši izraz za roke. Kaj nam govori ta pred- stava: je konkretno delo ne kega mladinskega kulturnega dru.štva v šoli, je prva res- nejša lutkovna postavitev v : ;,i z lastnimi silami m jo Igramo zato gledati kot prvi diagoceni sad na širokem kulturnem polju, ki ga Celje ima. To je obenem tudi ob veznost, ne samo šole, ampak ZKO in kulturne skupnosti. Zveze prijateljev mladine in Izobraževalne skupnosti, da bi lutkarstvo doživelo kore- ni te jši razmab na našem ob močju in da bi Celje konč no dobilo stalno lutkovno gledališče, kajti zakMja 'ma očitno dovolj, saj so bile zdaj te tri dni gledališke dvorane dobesedno nabito polnd. V tem trenutku je primemo, da se spomnimo besed preJ.sed- nika sveta za kulturo pri OK SZDL Celje, Slavka Pezdirja, ko je ob otvoritvenem govo- ru na začetku srečanja med drugim dejal: »Ne moremo reči, da ce- ljski delovni ljudje, ki kn jo kulturno politiko v i, tunii skupnosti, nimaio volj čuta za lastne ku'tu potrel>e in potrebe celo družbe. Priznati i>a mora; da že vrsto let prav na p ročju kulturne E)onMdbe mlade in najmlajše z.t.)sti mo za potrebami . . . /ai .srečanju lutkarjev ne \ifl; enkratne akcije, ampak ji pistijemo veliko večji pju Plamen, ki ga prinašajo lutkarji iz Slovenije, ne 1 ugasniti, prenesti ga ivo:-i v vzgojno mrstvene ust aru šole, v mladinska ':cu.in društva in kulturna aruj v krajevnih skupno.?tih organizacijsko in niaterii zagotoviti stalno in ka^cov no lutlcarsko dejavnost.« DRACtO MED-v V LAŠKEM ZA PRAZNIK ""'^^ ZDRAVILIŠČE — NOVO KULTURNO ŽARIŠČE če izvzamemo koncei*te godbe in obeh pevskih zbo- rov, se v Laškem na odru po javijo samo .še šolarji, člani šolskega prosvetnega društva, ki izpMDlnijo prenekatero vr- zel v družbeno-kultumem živ- ljenju v Laškem. Kot vsako leto so tudi le- tos pripravili člani šolskRga prosvetnega društva čudo^i-, to prireditev ob prazniku že- na. Na prireditvi je navzoče, predvsem žene in matere, top- lo pozdravil predsednik kra- jevne konference SZDL Vla- do Blatnik. Otroci so z reci- tacijami, pevskimi točkami, plesi poželi toplo priznanje vseh navzočih. Priznanje .si vsekakor zaslužijo tudi vsi prosvetni delavci, ki so v pri- pravo tega programa vložili veliko truda. Ce je takšna prireditev, ki najbolj pristoja otrokom, p>o- tem je to gotovo dan žena. Bolj prisrčnega praznika jim nihče ne bi mogel pripraviti. Proslavo dneva žer^ s pri- reditvijo so imeli tudi v la- škem zdravilišču, kjer je na. stopila operna pevka Bogda- na Stritarjeva ob spremljavi pianista Hinka Haasa. V programu je sodelovala še književnica Pavla Rovanova in recitatorka iz Celja Sonja 2e- vartova. Zdravilišče v Laškem posta, ja novo žarišče kulturnega življenja v občini Laško. Ne gre samo za dostojno prosla- vitev pomembnih spominskih dni in praznikov. Načrtujejo tudi likovne razstave, zani- miva poljudna predavanja, nastop manjših kultumih skupin, predvsem pa glasbe nikov in pevcev. Ena takšnih prireditev bo razstava akademskega slikar ja Janeza Kovačiča iz Cerk- nice. Mladi vunetnik je sicer vsestranski, vendar v njegovi tehniki prevladujeta olje in akril. Likovna razstava bo v starem salonu laškega lišča od 15. do "£2. xm JURE KRAŠOl LIKOVNI ŠOŠTANJ Osrednji kulturni dogodek v Šoštanju, rojstnem kraju narodnega heroja in parti- zanskega pesnika Karla Destovnika-Kajuha, je traosnetek in sed- li v pisarno, kjer smo po- skušali izvedeti še kaj več o tem, zakaj so nas predstavni- ki Mesnin poklicali, da jih obiščemo. Kmet Stanko Amon je na svojem območju brez dvoma med najnaprednejšimi; Če že ne najbolj napreden. Ukvarja se samo z živinorejo in vi- nogradništvom. V šali prista- vi: »Saj to gre skupaj, kajne? Meso in vino!« 1970. leta je ziačel obnav- ljati hlev, kjer je danes pro- stora za sedemdeset glav ži- vine! Hlev je tako največji v Jugoslaviji! Je popolnoma mehaniziran, tako da en de- lavec potrebuje zjutraj tri in prav toliko tudi zvečer ur, da vse »porih ta«. Stanko Amon pa je poleg tega že dvajset let kooperant Hmeza- da, TOZD Mesnine Celje. Janko Straus je zaposlen v Hmezadu, kmetijstvo Šmarje: »Takšnih kooperantov bi mo rali imeti vsaj dvajset pa ne bi bilo nobene mesne krize ali bi bila vsaj ublažena.« Štefan Dobršek, referent za nabavo: »Moram reči, da smo s kvaliteto njegovih pitance/ res zadovoljni. Ce prikažemo izplen teh desetih komadov pitancev, ki jih je pripeljal, 3 arih še ne eno leto, da so tehtali živi 5152 kg, od teh ija Je J090 kg v toplih polo- vicah To se pravi, da je iz- plen 59,97 odstotkov. S tem lahko trdimo, da so le redki primeri, ki lahko dosežejo takšen uspeh v privatni reji. Njega lahko prištejemo med najnaprednejšega proizvajal- ca ne samo na Kozjanskem, ampaik na vsem našem ob- močju. Takšnih kmetov bi moralo biti čimveč, da bi na- domestili pomanjkljivi stalež goved iz hribovitih predelov, kateri so ostali prazni zara- di težkih delovnih pc^ojev« Stanko Amon odda vsako leto Mesninam v Celju okoh 40 glav živine, za katero pra- vijo, *da je »visoke A kvalite- te«. »Veste, če hočete imeti dob- ro živino, ji morate tudi da- jati dobro hrano. Živina ne sme stradati. Tile bikci, ki sem jih danes pripeljal, bi bih stari eno leto šele kon- cem aprila, pa poglejte kakš- ni so! Drugi pa redijo bikce po dve leti. To ni v redu.« Stanko An>on odda vsak dan tudi po 100 litrov mleka, 70 litrov dnevno pa ga zadrži za teleta. Slednja ne »ostane- jo« pri kravi po porodu niti en sam dan, ampak jih takoj »porine« v posebej priprav- ljene bokse. Kaj lahiso rečemo o na- prednem kmetu Stanku Amo- nu iz Olimja? Lahko se sa- mo pridružimo mišljenju de- lavcev zaposlenih v Hmezar du, da bi bilo odlično, če bi bilo takšnih kmetov še več, mi pa damo tudi Stanku prsnv, ko je rekel: »Ce že imam visoko kvali- tetno živino, bi bilo dobro, da bi za to bil tudi ustrezno nagrajen, Nek^a posebnega stimulansa zaenkrat ni. Pa še te različne cene na nekaj kilometrih razdalje ...« Ni nam bilo žal, da snio se srečali s Stankom Amo- nom in ljudmi v Mesninah. Izvedeli smo veliko novega in spoznaU, da če je človek pripravljen delati, lahko do- seže tudi lepe rezultate. Amo- nov hlev si je ogledalo že veliko ljudi, ki jih zanima preusmerjanje kmetije v ži- vinorejo. To zanimivo »Čudo« pa bi moralo dobiti čimprej čimveč konkretnih posnemal- cev. žal je zaenkrat samo en Stanko Amon s takšno kapaciteto živine v sodobno urejenem hlevu. Tek-st in foto: TONE VRABI. ZA 8. MAREC TOKRAT PRU6AČE Praznovanje mednarodnega dneva žena so tovarišice. ki delajo v enotah uprave javne varnosti na celjskem območju, pra- znovale na svojstven način. Na svojstven način v tem smislu, da so svojim delovnun tovarišem fceraaile Željo in predlagale, naj bo ta dan deloven kot vsak običajen delovni dan, organizira pa naj se politična ura, v kaU-ri bi sc Širše seznanile o družbenoekonomskem položaju žene v Jugoslaviji in Sloveniji danes. - Želja tovarlšic je bila Izpolnjena in prijetno so biie presenečene, saj je razgovor po predlagani temi vodil predsednik Občinske konference SZDL t Celju tovanS Jo« JLULFASm. ......._______.___________....._______________-...... ^_ .....- .___^. ____________■_________^..... Komisija za podelitev nagrad »PRIZNANJE SAMOUPRAVUALCU« pri občinski skupščini Celje razpisuje v skladu z 2. členom odloka o Priznanju sar moupravljalcu (Ur Ust Sored, bi moralo imeti rezervne dimnikarje, kar pa trenutno ni izvedlji- vo. Pomanjkanje dimnikarjev zaradi občasnih izostankov z dela nadomestimo tako, da drugi dimnikarji delajo več ur, če je to potrebno. Včasih tudi do 18. ure. Menimo, da bi se pisec članka lahko dogovoril z di- mnikarjem za čiščenje v po- poldanskem času, kar je di- mnikar tudi predlagal. Kot je videti iz razlage pi- sca, bi moral dimnikar vse svoje delo na določeni dan opraviti do enajste ure, do- kler še stranke ne zakurijo kurilnih naprav. Ker je ob- hod dimnikarja k posamez- nim strankam enkrat meseč- no in to po v naprej določe- nem razporedu, bi vendarle koristniki uslug na ta dan poskrbeli, da bi omogočili di- mnikarju čiščenje. Dinmikar ima namreč reizpored dela dnevno za najmanj osem ur in ni mogoče, da bi vse stranke obiskal do enajste ure. Glede plačila dimnikarskih storitev pa tole pojasnilo: Za neopravljene storitve po kriv- di dimnikarja, ne zaračuna- vamo nobenega prispevka. Neopravljeno delo po krivdi dimnikarja i>a je, če dimni- kar k stranki ne pride, če odkloni delo ali če ne zahte- va od stranke, da opravi či- ščenje ali pregled kurilnih in dimovodnih naprav. Primer, ki ga navaja pi- sec pa ne smatramo za kriv- do dimnikarja. Zato so stran- ke v takih primerih dolžne plačati prispevek kot da je dimnikar delo opravil. Dimnikarsko podjetje »DIMNIICARSTVO« CELJE OB ROB DHEVU ZENA V VELENJU Lepa je bila proslava, na kateri smo se zbrale delav- ke Gorenja in Velenjčanke za osmi marec v Rdeči dvorani. Prav takšen je bil program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole »Antona Ašker- ca«. Tudi govor je bil lep. Mnoge je pvotem navdušil nastop »Meteorjev« in napo- vedovalca. Toda, zakaj nam niso napovedovali v sloven- skem materinem jeziku? To se sprašujem! Tudi razglasitev rezultatov najboljših tekačic je bila v srbohr\'aščini. Napačna je bi- la predstavitev zmagovalke iz Švice. škoda za tako lep dogodek. Verjetno nisem edina, ki mi to ni bilo všeč. MIRA BRITOVŠEK, Hrastovec, Velenje LEP POZDRAV Vsem v uredništvu Novega tednika želim obilo uspehov ter zadovoljstva. Želim, da bi ostali še naprej tako priza- devni za naš tednik, ki je ze- lo pester in zanimiv. Radiu Celje tudi vse priznanje. Zato vsem hvala, ki se tru- dite za nas, da se razvedrimo. Zvesta bralka in poslu- šalka ANICA BEVC z družino Podgorje 20. Velenje GOSPODINJE SE JEZIJO Da, in to v Smartnem ob Paki zaradi dimnikarskih sto. ritev. Dimnikarje smo v naši vasi videli okrog novega le. ta, od takrat pa ni nobenega več blizu. 2elimo, da bi se kmalu zglasili in opravili svoje de- lo. Čudno pa je to, da dim- nikarsko podjetje pobira pri- stojbine tudi takrat, kadar dimnikarji dela ne opravijo! Le kako je to mogoče?! Mar ne velja pravilo, da bi morali dimnike očistiti vsaj enkrat na mesec? ZORKO KOTNIK UREDNIŠTVO. Spet ena na račun dimnikarjev. Pred krat- kim so se nad njihovim de- lom pritoževali ljudje iz Ce- lja, zdaj prihaja pritožba iz Šmartna ob Paki. Seveda, ta ne velja za isti kolektiv. To. da, kot kaže, so navade iste. Zato prosimo podjetje, ki skrbi za čiščenje dimnikov v Šmartnem ob Paki, da v tej rubriki odgovori, kako je z delom in kako s plačevanjem storitev za nedelo. ISKRENE ČESTITKE Sprejmite iskrene čestitke k prazniku žena! Obenem do- sti uspehov pri izdajanju va- šega oziroma našega priljub- ljenega prijatelja. Novega te- dnika. Lep ix>zdrav od vaše redne bralka FANIKE ŠKORJANC iz Vojnik% NASA SOLA BO! Tudi krajan z Lepe njive, katere pismo smo objavili v prejšnji številki Novega ted- nika, nam j d poslal zapis o gradnji šole na Lepi njivi. Takole nam je med drugim zapisal: »Končno smo le zvedeli, da na Lepi njivi šola bo. Smo v upanju, da gre tokrat za res. Obljubljena nam je bila na zboru skupščine občine Mozirje in na posvetu dele- gacije pri samoupravni inte- resni skupnosti v Mozirju. Zdaj smo prepričani, da se bodo obljube vendarle uresni- čile. Potrebna pa je bila ve. lika prizadevnost nekaterih krajanov.« isammmmmmmmmmmmmmm LAŠKO: POKAL ZA 8. MAREC. Zveza telesno kulturnih dru- I štev občine Laško je letos za i praznik žena pripravila pre- ' senečenje. Sedmega marca je organizirala v telovadnici os- novne šole Primoža Trubarja v Laškem tekmovanje ža ekip v treh panogah ini pikado, skok v daljino sta, odbojka. Presenetljivo je bilo lo ekip, saj se jih je pr kar dvanajst, tako da j« movalo šestinosemdeset leženk. Ekipe so se ui po sledečem vrstem rd Partizan Laško, 2. OOJ SPORED OD 16. DO 22.3.1978 Četrtek, 16. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.30 V ŽIVO — ČRNE GRADNJE (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 17. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V 2IVO — NAGRAD- NA IGRA ZA POSLUŠALCE, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.45 Zabavni glo. biis, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. Sobota, 18. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslučalci čestitajo in pozidravljajo, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Nedelja, 19. 3.: 10.05 Poročila, 10.15 Javna radijska oddaja iz Kozjega, 11.30 Obvestila, 11.45 Predstavljamo vam, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in po2)dravljajo, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Zabavni globus, 15.30 Kmetijska oddaja, 16.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 20. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — VSE O DOBRNI, 9.00 Zaključek dopoldanskega spore- da. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.50 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 Športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 21. 3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sreča- nja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavnih melodij, 17.39 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. Sreda, 22.3.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Naši poslušalcd čestitajo in po- zdravljajo, 16.45 Zabavni globus, 17.00 KronU;a, 17.15 Vedri zvoki, 17.30 Aktu^hlO, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zak:^«ček sporeda. FRANC mM šele zdaj, ko ga nt več v naše uredništvo, ko ni tistega drsajočega koraka in pokašljevanja, ki ga je mučilo zlasti zadnje mesece, smo spoznali, da smo izgubili dobrega in zvestega prijatelja, na vsak način pa človeka, ki je del svojega življenja prav tako posve- til našemu tedniku. Da, Franca Arnška ni več. Umrl je v 83. letu. Franca Arnška, Celjana in Gabrčana, čeprav se je rodil v Po- savju. Njegova življenjska pot ni bila lahka. Več tmjev kot cvetic. Pri stricu se je izučil za čevljarja, toda spo- sobnosti so ga gnale drugam. Tudi v svetu. Tudi v Ameriko in mnoge zahodnoevropske države. Zlasti tu je spoznaval življenje delavcev, njihove boje za osnovne pravice. Pridružil se jim je in tako se je v letih med prvo svetovno vojno in zlasti po njej pridružil celj- skemu naprednemu delavskemu razredu v boju za bolj- še delotme in življenjike pogoje. Toda, v tej bitki ni bil spremljevalec. Bil je med tistimi, ki so to gibanje usmerjali, še posebej v okviru naprednih delavskih prosvetnih organizacij, kot so bile »Naprej«, »Svoboda« itd. Nekaj let je bil celo predsednik celjske Svobode. Prav tako je aktivno sodeloval pri organizaciji prvega zleta Svobod v Celju in pri mnogih drugih akcijah. Bil je organizator in aktivni poustvarjalec. Dolga leta je bil član moškega pevskega zbora Svobode. Tako vse do 1960. leta. Na svoji delovni poti je bii najdlje član kolektiva celjske bolnišnice. Tu je tudi pred petnajstimi leti pri- čakal upokojitev. Kot rečeno, je živel tudi za Tiaš tednik. Ze tedaj, ko je bil Celjski pa Savinjski tn še posebej pri Novem tedniku. ImeU smo ga za svojega stalnega sodelavca. Večkrat je prinašal kakšne zapise, spomine, veliko pa je naredil tudi za razširitev časopisa. Ni bilo možnosti, da bi mu posebej rekli hvala, če- prav ni delal za to. Zato naj bo tudi ta zapis skromna oddolžitev za tisto, kar je napravil. Tega pa je veliko. M. BOZIC m Znani slovenski — žal je prezgoda dolgoletni predsei Celju navadno vod Imel pa je nav davanju kratko in Janja, s čimer je ono in tako spodi Ob neki prilož planinstvu urednil ski planinec, takr Orel. Toda, ni še začel riniti izpred dini Narodnega di so ga vprašali: »Tine, kam pa Tine pa se je skozi vrata. Le to so še la kuril po stopnical »Ne bi rad po! Med okupacijo Štajerskem štiri I obnovljen pouk v V petem razre Albin Podjavoršel učencem čim pri vesele domislice, dote in podobno, jah do solz. Le ' del deček, ki je koli ni nasmehni motril in vprašu; gledal, si je misl Nekega dne, ^ za mizo in neK klopi in se priblJ in rekel: »Vam pa se U »Kako pa to?« Deček pa je o »Ker ste tako OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RiNKE DO SOTLE - OD qTLH - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE », 3. Partizan Rimske To- !, 4. Partizan Papirnica La- 5. OOS »Dušan Poženel« :o, 6. OOS »Anton Aškerc« ske Toplice, 7. OOS ravstveni dom« Laško, 8. > Zdravilišče Laško, 9. ; VCMR Rimske Toplice, DOS Merx Laško, 11. OOS nož Trubar Laško, 12. OOS ) Radeče. VIDA ŠPENDL n celjski kulturni delavec profesor Ivo Svarc, je kot inje Ljudske univerze v lavanja na tej ustanovi, po vsakem končanem pre- onovil predavateljeva izva- jalce opozoriti še na to in iskusijo. tel zanimivo predavanje o ga vestnika, znani sloven- ji J celjske gimnazije Tine i^l svojih izvajanj, že se je 'to polne dvorane po sre- zhodu. Prijatelji pri vratih Ali ne boš počakal?« ašen še ozrl in se zrinil prijatelji, preden jo je od- 1 ^ predavanja ...« Esn ■ '■- -- - m ■I ^ ' d ] ' ^^enska šola na Spodnjem Takoj po osvoboditvi je bil leziku. ^^ovne šole v Celju je učii I'^^1 pouk in da bi napravi? je vpletel v učno snoi "pesnice, domiselne anek Zato zelo pogosto nasme ' pred katedrom, je .se cuden obraz in ki se ni šalam. Le kritično ga je ^Kadarkoli ga je učitelj po- tale deček smešen!« '^moru, ko je učitelj sede] i M stopil deček iz svoje ^^lonil se je na kateder J?SRiejati!« ^ začudeno učitelj. NilŠ KRM PREBOLD: 120 PLANINCEV NA STOL Tudi Planinsko društvo iz Prebolda je pričelo uresničevati naloge, ki si jih je zadalo ob začetku leta. V planinsko organizacijo so že sprejeU precej .šnje število pionirjev, pred kratkim pa se je na žvajgo podalo 45 najmlajših iz vzgojnovarstvenega zavoda. Strmine Žvajge so premagali kljub visokemu snegu. Z njimi je bil vodič Vlado Krajnc, ki je najmlajšim pripovedoval o življenju planincev, o obnašanju v go- rah ter o spoštovanju do narave. Na Žvajgi so okrasili tudi partizanski grob ter tam pripravili krajši kulturni pro- gram. Ob koncu so skuhali še čaj iz stopljenega snega, nato pa so se polni doživetij vrnili nazaj v dolino. To je tu- di dokaz, da namenjajo preboldski pla- ninci mnogo pozornosti tudi delu z naj- mlajšimi. Letos so pripravili planint'i Iz Prebolda tudi turno smučanje ckI Mo- zirskih planin do Smrekovca, ki se ga je udeležilo 15 članov, 40 članov pa je bilo na poti Pohorskega bataljona, ki je z Osankarice vodila na Rogljo. 120 planincev pa že nestrpno čaka na ^adicionalni p>ohod na Stol, ki bi n\<> tal biti že v začetku februarja, pu je laradi obilice snega v Karavankah ta- crat odpadel. -IILAN SUŠAK ŠENTJUR: PO PARTIZANSKIH POTEH Mladi pri Občinski konferenci Z.SAiS Šentjur se pripravljajo na tradicionalni pohod po partizanskih pK)teh, pri če- mer jim pomagajo zlasti člani terito- rialne obrambe in Zveze rezervnih vo- jaških stai-ešiin. Na dvodnevni pohod bodo mladini J; šentjurske občine krenili 18. marca, nji- hova pohodna enota pa se bo imenova- la po Cvetki Jerinovi in Du-šanu Lahu Tudi letos vlada med mladimi velik j zanimanje za ta pohod, saj se je zanj -prijavilo že okoli 130 mladincev. V ve- liki večini bodo svoje moči na pohodu pomerili bodoči brigadirji in prostovolj- ca za partizanske enote. Mladi bodo v dveh dneh obšli m^Mgo manjših krajev, vasi in zaselkov znanih iz NOB. Ob spomenikih in obeležjih se bodo poklonili spominu padlih in po- slušali spomine na partizanske dni iz ust krn;anov in borcev NOB. Na L\f nikvi si bodo ogledali razstavo oiažja, pripravljajo pa tudi kviz z zabavnim progi-anaom..____.....MP SMABTNO 03 PAKE: KRI SO DC.ROVAU Prvo soboto v tem mesecu je ekipa celjske transfuzijske postaje organizi- rala v kraju prostovoljno krvod.ajalsko akcijo. Vsega so pregledali 161 IjutU kri pa je dalo 150 krajanov. Za ta uspeh je treba pohvaliti od- bornike krajevne organizacije Rdečega criža v Šmartnem ob Paki. Letos so le najbolj« izkazali krvodajalci iz to- rame Keramika iz Gorenja. To je t'iIrvir, da je bil dosežen tako lep us- )eh. Krajevni odbor Rdečega križa v hnarfcnom ob Paki se poleg krvodajal- cem zahvaljuje tudi kmetijski zadrugi in kolektivu podjetja »Vino«, ki sta tudi letos brezplačno odstopila prosto fo za izvedbo humane akcije. ZORKO KOTNIK LETOŠNJI NAČRT Resolucija o politiki izvajanja druž- benega načrta občine Velenje v letoš- njem letu predvideva v šmartnem ob Paki naslednja dela: izgradnjo krajev- ne ceste Hudi potok, ureditev šport« nih garderob, izgradnjo tribun na uo- pometnem igrišču ter ureditev njegove okolice. Prav tako je v programu izde- lava zazidalnega načrta za športno re- kreacijski center, zatem rekonstrukci- ja cetse 2erjav—šabec, vzdrževanje krajevnih cest, zelenic in nasadov v >-a- Belju Šmartno, gradnja vodovoda Šo- štanj—Šmartno ob Paki, nadaljevanje regulacije Pake v šmartnem, gradnja novega pokopališča v šmartnem ob Paki, adaptacija kulturnega doma in ureditev pralnice za avtomobile. Bogat načrt. Ga bo moč uresničiti? Za dela, ki že imajo zagotovljena sred- stva, bo lažje, težko pa bo tam, kjer še ni nič prc^lvidenega. Tako bodo naj- brž težave z novim pokopališčem, ker Se do danes ne vemo, kje naj bi bilo. Veliki stroški bodo tudi z adaptacijo kulturnega doma. Samo Šmartno tega ne bo zmoglo. Morda pa bo le prišla potrebna pomoč od drugod, posebej še za športne objekte. ZORKO KOTNIK BREZE ZA 8. MAREC Breze je kraj, v katerega pelje pred dvema letoma na novo zgrajena cesta. In po njej prevaža avtobus delavce na delo v Šentjur, štore in Celje. Hribo- vito območje, zdrav, svež zrak. Tudi k nam prihaja že skoraj cvetoča po- mlad. Da, prav ta pomlad je stopila tudi v šolski razred, v katerem so nam uči- telji in učenci pripravili proslavo os- mega marca. Nadvse lepo so recitira- li, igrali, peli ob spremljavi harmonike in kitare. Sodelovali so tudi mladi iz krajev ne mladinske organizacije. Fantje in dekleta so zapeli in nam zaželeli vse najlepše za praznik. Bilo je lepo doživetje, ki nam bo ostalo v najlepšem spominu. Za vse njihove lepe odnose do naj kmečkih mater, se vsem iskreno z» hvaljujemo. Tudi za zabavo, ples in pogostitev v mladinskem klubu. Starejše matere, nad 75 let, pa je organizacija Rdečega križa presenetila z darili. TONIK.\ MAROT, gospodinja v Brezah PREBOLD: PRIPRAVE ZA ODPRAVO Priprave za prvo jugoslovansko ja- marsko odpravo v tujino so v polnem teku. člani odprave kot tudi drugi čla-^ ni Jamarskega kluba »Črni galeb« v Preboldu se namreč dobro zavedajo, da bo uspeh odprave odvisen od pri prav. Odgovornost pa je toliko večja, ker gre za prvo raziskovanje kraškega sveta v zgodovini slovenskega in jugo- slovanskega jamarstva na izvenevrop- skem območju. Trenutno posvečajo največ skrbi zbi- ranju denarnih sredstev, saj bo odpra, va stala okoli 55.000 din. Doslej so us peU zbrati več kot polovico sredstev. Poleg tega si člani odprave nabira jo kondicijo ter se uvajajo v novi na- čin raziskovanja brezen s tako imeno vano vrvno tehniko. Ta je v svetu do- bila primat že pred leti, medtem ko je pri nas šele v povojih, čeprav smo de- žela, kjer se je rodila jamarska dejav- nost. Pri vsej tej aktivnosti pa ne pozab Ijajo na raziskovalno delo. Že letos sc dosegli nekaj novih uspehov. Prebold ski jamarji pa so aktivni še na dru- gih področjih. To velja predvsem za sodelovanje na mladinskih športnih ig rah, na občinski orientacijski ligi, zs tekmovanje v malem nogometu, na po hodih obujanja tradicij NOB itd. Se veda pa bodo ta čas namenili še pred vsem pripravam za odhod v Argentino« DARKO NARAGLAV ROGAŠKA SLATINA: O ZAKONU V zdravilišld dvorani v Rogaški Sla- trni je bilo pretekli ponedeljek posveto- vanje z delovnim naslovom Samouprav- no ur>j anje varstva pri delu v tozdih, predaval je dr. Vladimir Korun, re- publiški svetnik pri pravni fakulteti v Ljubljani, ter Bistvene značilnosti za- kona o delovnih razmerjih, o čemer je predaval Pavle Gantar, republiški se- kretar za delo. Pos>'etovanje je organiziralo društvo varnostnih inženirjev in tehnikov Ce- lje, slušatelji pa so bili delavci s širše- ga celjskega območja, in sicer pravniki, varnostniki, delavci kadrovskih služb ter samoupravnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela. JOŽE MIKLAVC Tudi v najbolj urejenem stanovanju se vedno najde taj takšnega, kar še manjka. To lahko trdimo tudi za sodobno razvijajoče se rudarsko Velenje, ki v zadnjih letih doživlja izjemno hiter razvoj. V blokih so velika, svetla stanovcinja, ob njih igrišča, zelenice, vzgojnovar- stvene ustanove... Ceste so asfaltirane, prireditev je dovolj, satelitska naselja se širijo... Žal pa je še vedno kaj takšnega, kar občani Velenja pogrešajo in bi radi imeli. Kot recimo ... MARIJA SKORMŠEK, zaposlena na Občinski kon- ferenci ZKS Velenje: »Za vse zaposlene v Velenju manjka recimo večja sa- mopostrežna restavracija s pestro izbiro jedil. Po- grešam tudi boljšo založe- nost obstoječih tr^vin. Zakaj recimo lahko kupi- mo samo dve ali tri vr- ste sira, ko pa vemo, da jih obstoja več. Da ne go- vorim o drugih artiklih, ki so ntijno potrebni, že- lim si tudi trgovino v Pe- sjem, kjer živi že 22O0 ob- čanov, trgovine pa še ni- mamo. SIJVVKO KORENIC, za. )OSlen pri Občinski konfe- .■enci SZDL, Velenjčan od rojstva, pred leti eden naj- boljših kotalkarjev: »Kaj nam manjka? Recimo pro- .storov za mladino in pa takšnih ljudi, ki bi znali animirati mlade pri raznih akcijah in zabavi. Osebno si želim tudi obnovitev kvalitetnega kotalkanja v Velenju, po katerem smo bili pred leti znani tudi izven meja naše domovi- ne. Zdajšnji prostor za ko- talkanje je dotrajal, saj iz betonske plošče že po- ganja trava. Upamo, da bomo s skupnim delom in prizadevanji to kmalu odpravili.« FRANC DOBNIK, upo- kojeni rudar iz Pesja pri Velenju: »6. marca ob 11,20 je buldožer končno zaoral v zemljišče, kjer bo sta- la trgovina, na katero ča- kamo že več deset let. In- vestitor tega prepotrebne- ga objekta je velenjska ERA. Mladi v naši krajev- ni skupnosti pogrešajo re- cimo igrišča, športna se- veda. Žal vedno zmanjka denarja vsaj za nakup potrebnega materiala. Se- veda so še druge stvari, ki jih iX)grešamo. vendar če bi vse našteli, bi zmanj- kalo prostora. Res je, ve. liko smo dobili, vendar še vedno ne vse in med tem so žal tudi zgoraj omenje- ni prepotrebni objekti.« DARINKA ŽIBERT, za- poslena kot telefonistka v REK v Velenju: »Osebno pogrešam mlečno restav- racijo. V Velenju je veliko mladih ter takšnih, ki so bolni in katerim bi takšna restavracija s pestrim iz- borom mlečnih jedil in napitkov prišla še kako prav. Moti me tudi slaba založenost s kruhom in mlekom zlasti ob koncu tedna, torej ob petkih po- poldne in sobotah. Kdor je zaposlen — 'še posebej tudi ob sobotah! — ta dva prepotrebna artikla zelo težko dobi. In če\'ljar! Ga nimamo! Edini, ki redno popravlja čevlje je v Na- mi, tam pa je takšna vr- sta in še vse ostalo, da komaj prideš na vrsto. MAKS ŠVENER, rudar in prostovoljni gasilec: »Pogrešamo boljše zdrav- stvene usluge pa čeprav v zdravstvo veliko vlagamo. Kljub temu, da imamo do- volj trgovin, bi te lahko bile bolje založene. Dobro urejene trgovine pogreša- mo tudi v obrobnih zasel- kih in je tako treba po vsako stvar v mesto. Moti me neurejen odvoz smeti iz stanovanjskih blokov. Ni prav, da hišni sveti do- voljujejo odlaganje smeti v kletnih prostorih in pri- de lahko potem do poža- ra. Takšne primere smo že imeli.« Torej? Velenjčanom ne preostane drugega, kot da — ta.ko kot pri ostalih akcijah — stopijo skupaj in si uredijo tisto najnujnejše, česar še nimajo. Skoraj pre- pričani pa smo, da če bomo podobno malo anketo ponovili čez leto ali dve, izvedeli zopet za »nove« stvari, ki si jih občani želijo. Kolo se vrti. Takšni pač smo! Ne samo Velenjčani, cmpak tudi drugi. Želimo več in bolje. S skupnim prispevkom bomo imeli vsak dan Teč. TV-Foto: LOJZE OJSTERSEK -OTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RSNKE DO SOTLE — 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 11 — 16. marec 1978 COŠ v LOKI PRI ŽUSMU OBISK V ŠOU »SOLIDARNOSTI" »ZADOVOLJNI SMO — POGREŠAMO LE ŠE TELOVADNICO« Loka je majhen kraj, a pri- jeten že na prvi pogled. Zar radi slabe ceste, ki pelje v kraj, se zdi, da je Loka pre- cej daleč, vendar v resniCi, gledano po kilometrih, ni ta- ko. Tudi marsikaj se je tod ▼ zadnjih letih spremenilo v prid krajanov. In kraj še ved- no spreminja svojo podobo. Po potresu je v iKjlki zraslo lepo, sodobno montažno na- selje in morda prav to daje zdaj kraju nov, svojevrsten pečat in vtis, da je to mlad kraj. Tudi trgovina, ki jo zdaj gradi celjski Ingrad, bo veliko pripomogla, da bo živ- ljenju tu lažje, lepše. Mi pa smo se nedavno tega ustavi h v šoli Solidarnost 74. Razve- seljivo je, da učenci do četr- tega razreda (šola je nižje- razredna) obiskujejo celo- dnevni pouk. »To je velika pridobitev za kraj«, nam je kar na začetku povedala vodja šole Poldka Zendzianowsky. Ko smo kramljali o šoli in življenju v njej, je takole pripovedova- la: »Prej smo životarili v do- trajani graščini. Ta šola pa je zrasla po potresu. Ker pa je šola prostorna, smo imeli se- veda vse pogoje za uvedbo celodnevnega pouka. V šti- rih razredih je povprečno 20 otrok in delo z njimi je pri- jetno. Zelo zelo pa pogreša- mo telovadnico in kot kaže. jo bomo še nekaj časa mo- rali pogrešati. Moram F>ove- dati še to, da smo mi prav- zaprav podnižnična šola sliv- niške in da so vsa sredstva šla za gradnjo tamkašnje te- lovadnice.« Na šoli je zaposlenih šest učiteljev, vendar živijo le tri- je v kraju samem, ostaii tri- je pa so »vozači«. To se ve- da otežkoča marsikatero stvar in zato sd vsi želijo, da bi bdi ta problem čimprej rešen. Seveda nas je zanimalo, ka- ko so s celodnevnim poukom zadovoljni učenci in njihovi starši ter kako poteka delov- ni dan na šoli. »Otroci so se hitro vživeli v novo obliko poučevanja in radi obiskuje jo celodnevni pouk. Malo te- že je bilo v začetku s starši. Precej nasprotnikov smo ime- li sprva, ampak zdaj z vese- ljem ugotavljamo, da smo vsi zadovoljni. Naš delovni dan je karse- da pester in zanimiv. Otroci iz Dobrine in žusma se pri- pel ja j o k pouku s šolskim avtobusom. Po treh rednih ■ urah pouka sledi rekreativni odmor. Popoldansko redno uro imajo otroci po kosilu, nato pa sledi samosto.ino uče- nje. Veseli smo, ker smo s celodne\-nim poukom dosegli boljše učne uspehe, pri učen- cih pa opažamo, da so zelo »Ko bOm velika, bom uči- teljica«, pravi Cvetka samostojni in da si kaj kma- lu pridobijo delovne navade. V največji meri pa smo se- veda razbremenili starše. Ko- nec koncev pa je vse, kar sem naštela namen celodnev- na šole. No, resda nam kakšna stvar še manjka za boljše de- lo, predvsem nekatera učiia, Sk ?endarle mislim, da smo lahko z usp>ehi zadovoljni.« Mimogrede beseda nanese Še na življenje v kraju. Pold- ka pove, kar smo na začet- ku tudi mi oi>azili, da se je kraj zelo spremenil zlasti po potresu. Ko bo zgrajena še trgovina In gasilski dom s prosvetno dvorano, bo živ. Ijenje v LoM morda še bolj prijetno. Mladi, precej jih je sicer zdoma, so zelo aktivni. Vsi, prav vsi. si želijo bolj- ših cest tn upajo, da bo sča- sonia tudi do tega prijetne- ga kraja stekel asfaltni trak. Tudi Aerov obrat v bližnji Dobrini je med krajani do- brodošel, saj je v njem naš- lo zaposlitev 20 ljudi, med njimi 18 žensk. Učiteljica bom Da bi še bolje six)znali de- lo in življenje ria celodnevni osnovni šoli, smo kramljali z učenko 4. razreda Cvetko Žlender. Marsikaj zanimivega smo zato izvedeli tudi od dek- lica, ki je smelo zatrdil, da bo, ko odraste, učditeljica. — Ti je všeč v celodnevni soli? »Zelo rada prihajam k pou- ku. Veliko se naučimo in tudi nalog nam ni treba pisati do- ma. Vse naredimo tu. Tudi šolskih torbic ne prenašamo več od doma do šole. Zares prijetno je tu.« — Kaj pa drugo leto? Boš pogrešala celodnevno šolo-? »O, pa še kako!« —- Kaj najraje delaš? »Vse. Pri pouku nimam te- žav in tudi dovolj časa imam za izvenšoiske dejavnosti.« — Imate na šoli velilko krožkov? »ICar precej jih je in vsak- do lahko najde kaj zase. Nad našo šolo ima patronat Telmoimpes iz Ljubljane, s katerim imamo stalne stike. Za 8. marec pripravljamo za njihove žene kratek program, pri pravih pa smo darUa za- nje.« — Si želiš, da bi se na šo- li kaj spremenilo?« »Vsi si želimo, da bi bila ob šoli še telovadnica.« Bilo je prijetno, ampak treba se je bilo posloviti. Od- hajali 1» smo s spoznanjem bogatejši. Celodnevna šola, čeprav majhna in v majhnem kraju, je velika pridobitev za učence, ki v njej zbirajo zna nje in izkušnje ter delovne navade. Tekst: MATEUA PODJED Foto: DR\O0 MEDVED Delo v celodnevni šoli je prijetno, pravijo učenci in učite!.ji CELJE PROSTOR MED IGRAČAMI KOLEKTIV TKANINE KOT IZVOZNIK IGRAČ Ni naključje, če se je ko- lektiv trgovskega podjetja Tkanina, oziroma njen izvoz- ni oddelek v okviru Temelj- ne organizacije združenega dela Veleprodaja, letos odlo- čil za sodelovanje na med- narodni razstavi igrač v Niirn- bergu. Prvi korak na tuje tržišče so napravili lani, ko so sode- lovali na mednarodni razsta- vi v BudinKpešti. Letos, feb- ruarja, pa jih ,ie pot vodila v zahodnonemški NUmberg, kjer se vsako leto vrstijo naj- večje komercialne razstave igrač v zahodni Evropi. Takiinina se je že doslej pojavila, kar zadeva igrač m tudi drugih izdePkov, kot uvoznik. Njene ambici.ie pa so dosti večje. Zlasti izvoz Zato se je tokrat predstavila v svetovnem merilu. Da bi opozorila nase in na tiste pro- izvajalce, ki jih je predstav- ljala, ozid-oma zastopala. Bazm^roma majhen raz- stavni prostor je vzbudil ve- liko pozornost. »Čeprav je zdaj težko oce- njevati komercialni uspeh na- šega sodelovanja na tej raz- i stavi«, je poudarila Majda Meštrov, »lahko brez zadrege povem, da smo uspeli. Spre- jeli so nas kot pomembnega dejavnika na tem področju. Zatx) tudi veliko vprašanj in veliko zahtev, da pošljemo svoje ponudbe. Takih smo sprejeli kar petinpetdeset. To ni malo. In prišle so z nfaj- različnejših koncev sveta.« Prvi korak je napravljen. Ni pa edini. Tega se pri Tka- nini dobro zavedajo. Tudi so- delovanje na medr-arodni ko- mercialni razstavi igrač v Niimbergu je potrdilo, da gre na takšnem tržišču najprej za uveljavitev imena m prav tako za cene. Tkanina je bila v obeh teh pogledih novinec. Ime si prisvaja oziroma ga sprejemajo že dnigi. Paseb- no pc^lavje pA so seveda ce- ne. Udeležba na tej razstavi je namreč pokazala, da bo treba cene znižati, da smo predragi s svojimi igračami na tujem tržišču, da bo ^osameznik za prej navedene uspehe oeiroma pornembne do- sežke. S tem razpisom vabi komisija za nagrado »Slavka Slandra« delovne in druge samoupravne organizaci- je, družbenopolitične organizacije, društva in občane, da iKšljejo predloge z utemeljitvijo za podelitev nagrad »Slavka Slandra« za leto 1978 najkasneje do 30. aprila 1978. — Komisija za nagrade »Slavka Slan- dra« pri skupščini občine Celje. »TKANINA« CELJE TOZO VELEPRODAJA Odbor za delovna raaonerja objavlja prosta dela oz. naloge 1. VODJE PRODAJE — KOORDINATORJA P(XllOJ — VIS — ekonomske smeri in — 3 leta delovnih izkušenj POSEBNI POGOJ: — komercialno-strokovne, komunikacijske m or^ nizacijske sposobnosti — znanje tujega jezika 2. FAKTUeiSTKE POGOJ — SS — ekonc«nske ali upravno-administrativne smeri 3. BLAGOVNEGA KNJSGOVOOJE POGOJ: —- SS — ekonomske smeri Za opravljanje del oz. nalc^ pod zap. št. L in 2., se delo združuje za nedoločen Čas. pod zap.. Št. 3. pa za določen čas. Za vsa dela oz. naloge se zahteva 3-mesečno poskus- no delo. Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira- nost in kadre »TKANINE« Celje, Prešernova 10/IV, v roku 15 dni od objave. Delavski svet TOZD — CENTER MEDICINA DELA CELJE — Zdravstveni center Celje razpisuje prosta dela in naloge za opravljanje sledečih delovnih opravil: 1. PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLO- VODNEGA ORGANA POGOJI: — da izpolnjuje poleg splošnih, z zakonom določe- nih pogojev še naslednje: — da ima visoko izobrazbo medicinske smeri — da ima 5 let prakse v stroki in vodenju — da je s svojim dosedanjim delom dokaasal spo- sobnosti razvijanja samoupravnih socialističnih od- nosov — da predloži program svojega dela 2. PREDSTOJNIKA DELOVNE ENOTE OBRATNE AMBULANTE POGOJI: — da ima viscdco izobrazbo medicinske smeri — da ima 5 let prakse v stroki — da je s svojim dosedaaajim delom dokazal spo- sobnosti razvijanja samoupravnih sociahstičnih od- nosov 3. GLAVNE SESTRE TOZO POGOJI: — da ima višjo izobrazbo medicinske smeri in po- ložen strokovni izpit — da ima najmanj 2 leti lataišenj vodenja na podob- nih delih — da je s svojim dosedaajim delom dokazala, da ima .sposobnosti za razvijanje samoupravnih sociali- stičnih odnosov Rok prijave velja 15 dni po objavljenem razpisu. Kandidati bodo o izbin obveščeni v 15 dneh po po- teku roka razpisa. 11 — 16. marec 1978 NOVI TEDNIK stran 13 MLADI PRESENETILI SMO TOVARISICE leto.^njem o-smeni marcu smo pio- ^ijji in mladinci osnovne šole Bistrica ob (^11 prijetno presenetili tovarišice, Id de- jjo na naši šoli. Ko so prišle v razred, jjier smo se zbrali, je vsaka dobila rdeč nagelj, učenci pa so jih pozdravili z buč- gini ploskanjem. pripravili smo kratek, a prisrčen pro- gram s prizorokom, recitacijami in pesmi- ci. Veseli smo, da se nam je ta akcija po.srečila. CELJE: RAZVESELILI SMO UPOKOJENCE V šoli smo sklenih, da bomo za osmi marec razaeselili naše matere in pripravili Icultumi program. Prvič smo nastopali za ienske krajevne skupnosti Dolgo iiolje, ta- tem pa so nas povabili upokojenci. Veseli imo bili njihovega vabila. Najprej je nastopil otroški pevski zbor naše Prve osnovne šole. Presenečeni smo bili. kako zavzeto so poslušale našo zborno recitacijo Mileta Klopčiča »Noč«. Nasto- pile so tudi učenke nižjih razredov, ki so zaplesale. Ker se ves varovanke doma niso mo- gle udeležiti proslave. Smo jih obiskali v njilio\'ih sobah. Podarili smo jim na- geljčke. ki jih je kupil Rdeči križ. Bile 90 zelo vesele, da smo se spomnili tudi nanje. EVA ŽUNTAR LA&^.0: OBISKALI SNOJIH Pionirji odreda osnovne šole »Primož Trubar« 7 Laškem so se domenili, da bo- do za dan žensk pripravili humano akcijo. Obiskah so stare ženice m jih obdai-ili i cvetjem. Tako sta Ivica in Romana obiskali staro Laščanko, ki živi z možeir. Ker sta oba bolna, jima naši pionirji večkrat po- magajo. Natalija in Karmen sta obiskah ženico, ki skoraj negibna leži na postelji. Obiska je bila zelo vesela. Marta in Regina sta obiskali ženico, ki živi sama na Šmi- helu. DarcvaU sta ji šopek spomladanskih cvetic. Stanka in Jožica sta obiskali do- brodu.šno mamico. Sprva jima je bilo lerodno, a so se kmalu spoprijateljili. Za šopek in veselo družbo se je lepo zahva- lila. Pa tudi fantje so se dobro odrezah. Pavle in Miha sta obiskala najstarejšo ženo. Poleg šopka sta ji podarila še risbo. Roman in Marjan pa sta pripomogla, da je akcija stekia. Prikrajšane pa tudi niso bile mlajše mamice, saj so si lahko ogledale prosla- vo, ki so jo pripravili pionirji naše šole. Da tudi ta ni bila kar tako, dokazuje, da le v prepolni dvorani kar odmevalo od številnih aplavzov. K.\TARINA MARIC GIMNAZIJA ZA 8. MAREC Na celjski gimnaziji so se ves pretekli leden in se .še odvijajo proslave v čast C, marca. Dijaki so se namreč odločili, da tudi praznik žena počaste na poseben način. Tako je pripravil proslavo vsak razred zase in nanjo povabil mame ter profesorice. Pri pripravljanju so skušali biti organizatorji proslav kar najizvimejši. Tako so v nekaterih razredih organizirali pravcate koncerte, na katerih so se pred- stavili dijaki, ki v prostem času obiskuje- jo glasbeno šolo. drugod so se oprijeh klasičnega recitala, a so ga postavili v zanimivo scensko akcijo in tako dalje. Skratka, vsi so hoteli pripraviti mamam čim lepše in čim večje presenečenje. V mnogih razredih so vzporedno s prosla- vami orgaj.izirali tudi razstave na različne teme. Porekod so dekleta predstavila ročna dela, drugje so predstavili kmečko ženo, partizanko. znane ženske v zgodovi- ni in podobno. Mame so razveselili tudi s šopki cvetja, ki so jih nabrali na bliž- njih travnikih. Starši, profesorji in sošolci proslave zelo toplo sprejemajo. To je tudi najprisrčnejša nagrada za trud, ki ga imajo dijaki s pripravljanjem proslave. Do konca tedna se bo tako zvrstilo okoli 30 predstav. Vsaka izmed njih je svojevrsten dogodek — za gledalce in nastopajoče. Tako se v razredih še bolj krepi kul- turna zavest, ob organiziranju proslav se vzgajajo in zore kulturni animatorji, ki nam bodo morda oblikovali naš kulturni Hgtri NADA KUMER AMD Šlander v Celju, s svojimi prostori na Ljubljanski 37, je drugo najmočnejše tovrstno društvo v Jugoslaviji, saj ima tre- nutno kar 7500 članov! In vsi ti člani ter seveda tudi ostali, ki to niso, lahko pa postanejo, bodo od danes dalje vsak teden imeli v Novem tedniku kotiček, kjer bodo informacije društva. Določene informacije bo možno poslušati tudi na Radiu Celje in to vsako soboto popoldne med redno oddajo »naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo«. AMD ŠLANDER žeti pomagati vsakemu vozniku in tistim, ki bi vozniki radi postali! AMD ŠLANDER je prostor, kjer dobite vse! Vozniki in tisti, ki bi to radi postali! To je avto šola, kjer stane ura praktične vožnje samo 110 din!* ČAKALNEGA ROKA NI, saj lahko vzporedno tečejo dva ali tri- je tečaji za nove voznike v sodobno opremljenih predavalnicah! Za vaše vozniško znanje bo poleg ostalih poskrbelo tudi 20 pro- fesionalnih inštruktorjev! Pri AMD ŠLANDER poučujejo v dveh izmenah, saj so se prilagodili združenemu delu! Torej od danes dalje v vsaki številki Novega tednika NOVICE AMD ŠLANDER Celje! DOBER VOZNIK JE (AMD) »ŠLANDROV« VOZNIK! • Tečaj iz cestno prometnih predpisov za kategorije B, A, kolo z motor- jem in traktor se prične v ponedeljek, 20. marca 1978 ob 16. uri. Vpis v turi- stičnem uradu AMD Šlander je možen osebno ali preko telefona. 14. stran — NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec I975 ŠMARJE PRI JELŠAH , " ^^^^^^ ^^^g^^ ^ VELIKI RAZVOJNI NAČRTI ŠMARSKE TRGOVINE Trgovsko podjetje Jelša je kljub negodovanju občanov v posameznih krajih šmarske občine vendarle naredilo v zadnjih letih opazen premik pri zadovoljevanju pot 3b potrošnika, a kot je že na- vada vsem po vrsti ustreči ni mogoče, ali pa vsaj na- enkrat ne. Tako nekako je izzvenel moto našega nedav- nega pogovora z direktorjem šmarskega trgovskega podjet- ja, Milošem Klanjškom. V Rogaški Slatini, ali na- tančneje povedano, v Ratanj- skl vasi, te dni že nestrpno pričalcujejo, kdaj bo vendar, le nared njihov supermarket, z 800 m' površine, z bifejem s specialitetami na žaru in menda tudi s privlačnostjo, ki jo bo stavba nudila. Po besedah Miloša Klanjška bo supermarket sprejel prve go- ste spomladi, vsak čas pa bodo zasadili prve lopate za gradnjo podobnega objekta v Mestinju, na katerega tako prebivalci Mestinja — čakajo z upanjem že nekaj let. Me- stinjski lokal bo nekoliko manjši od ratanjskega, 480 m' bo premogel. V Zibiki so tr- govino že zgradili, nimajo pa še tehničnega pregleda (mor- da so ga medtem, ko to pi- šemo, že dobili!). Trenutno so v Zibiki brez trgovine, če se seveda ni kaj spremenilo. V Šentvidu gradi trgovsko podjetje Jelša skupaj s TOZD Kmetijstvo Šmarje kmetijsko trgovino, ki bo vsak čas na- red za prve potrošnike, v Ko- striTOici pa delajo skupaj s kraje^Tio skupnostjo, kar je edinstven primer (Miloš Klanišek: »To je naša prva skupna investicija z obča- ni!« 1. V stavbi bosta še kul- turni in gasilski dom, kar bo v celoti zadovoljilo ob- čane v tem prijetnem kraju, ki bodo imeli na razpolago tudi bife. Po zagotovilu, ki smo ga dobili v Šmarju, bo objekt zgotovljen do spom- ladi, oprema pa že čaka. Nekoliko drugačna je si- tuacija v Bistrici ob Sotli. Za trgovski center v tem kraju je že določena lokaci- ja, naročena pa je tudi grad- bena dokumentacija pri celj- skem razvojnem centru. Pri tej velikopotezni investiciji bodo sodelovale p>oleg trgov- skega podjetja še Ljubljan- ska banka in pa PTT iz C!e- Ija. Objekt bo velik okoli 800 m\ v njem pa bodo trgo- vina, banka in pošta. Z novostmi pa se podjetje ukvarja tudi doma.' Prav te dni obnavljajo domačo pos- lovno zgradbo, z lastnimi sredstvi, četudi je bil objekt močno poškodovan v potresu. Posebno poglavje v načrtih šmarskih trgovcev pa je grad- nja šmarskega trgovsko turi- stičnega centra, o katerem zlasti veliko govore v letih po potresu, saj danes Šmar- je pri Jelšah kot občinsko središče in kot kraj, ki se naglo razvija, nima primernih kapacitet. Projekt za to grad- njo bo po vsej verjetnosti že gotov v marcu, izdelavo pa so v Šmarju zaupali Sloveniji projektu. Investitor bo trgov- sko podjetje Jelša, graditi pa bodo začeli takoj, ko bo ure- jeno vse potrebno glede sred- stev. V prvi fara bodo ure- dili mesnico Li Hi^sttnski del, trgovski del pa bo prišel na vrsto pozneje, gradiU pa bo- do v več fazah. Za gradnjo bodo bržikone dobiU več vrst posojil, tako s strani tistih, ki so zainteresirani za turi- zem in liostinstvo, kot vseh ostalih, Iri bodo dobili zato- čišče v tem gostinsko trgov- skem centru Šmarja. Po pred- videvanjih trgovcev naj bi bil objekt dokončan do leta 1980. Seveda pa imajo v Šmarju še nekaj načrtov. Najprej naj bi prišla na vr- sto gradnja bifeja pri avto- busni postaji v Šmarju, za- tem pa razširitev bifeja v Le- sičnem, kjer nameravajo pri- zidati posebno gostinsko so- bo in pa kuhinjo ter adap- tirati dosedanji trgovski ob- jekt. To je za Lesično vse- kakor zelo nujna investicija, saj je dosedanja zgradba mnogo premajhna za nara- ščajoče potrebe. Omenimo le še zaliteve pre- bivalcev Rogaške Slatine p>o trgovini s tehničnim blagom pa bo naš zapis o dejavno- sti trgovskega podjetja Jelša vsaj približno zaključen. V Šmarju o teh zahtevah že premišljujejo in menijo, da bodo Slatičanom v najkraj- šem času lahko ustregli. MILENKO STRASEK VITANJE: GORSKI STRAŽARJI Planinsko društvo iz Vi- tanja je v okviru Savinj- skega meddruštvenega od- bora organiziralo tečaj za gorske stražarje. Na šmo horju se je zbralo 48 pla- nincev iz devetih planin- skih društev, poleg njih pa še taborniki iz Sloven- skih Konjic. Udeleženci so poslušali predavanja iz varstva narave, geologije, aoologije, botanike ter o odnosih v naravi. čez mesec dni bodo na vrsti izpiti, tisti, ki jih bo- do opravili pa bodo pre- vzeli moralno odgovornost za stalno skrb varstva na- rave. FRANCI JEŽOVNIK 10 »Tedaj boš ti revež, Tevž, tebi ne ostane nič več«. »Revščina ni najhujše.« »Najhujše ne, gotovo ne. Hujša je sramota. Zaradi mene je vseeno. Ali da boš ti zaradi mene ob dobro tme, to, to, to me strašno boli.« Tevž je prijel očeta za roko in rekel prisrčno: »Pomirite se, oče! Zdaj se bova po pameti zmenila. Kaj pravite, kaj bi bilo ko bi Juriju, krojaču, vse pove- dala in lepo vse z njim uredila?« >rNlkar, nikar!« se je branil stari. »Se v oči bi mu ne mogel pogledati, kaj šele svoj greh priznati. Saj bi tudi nic ne pomagalo, nič, nič...« »Jurij Je dober. Morda bi se dalo z njim tako napra- viti, da bi bilo na vse kraje prav.« »Tega ne bo mogel, ne bo. Otroka ima: sina finan- carja i. revno plačo in hčer. Ze zaradi otrok ne more nič popustiti.« »Poizkusiti bi mogla.« »Ne, ne! Prosim te, Tevž. Od sramu bi me bilo konec, ko bi me Jurij pogledal s svojimi velikimi očmi.« »Kaj boste potem, oče?« »Na sodnijo pojdcni in jim vse povem. Sodnija bo že napravila, da bo prav.« »Potem se bo vendar razglasilo in ljudje bodo vse iz- vedeli.« »Moj bag, saj drugače ni mogoče! Da mi le z Jurijem samim ni tr.-^ba govoriti! To bi mi bilo najstrašnejše.« Zopet sta umolknila. Tevž je stisnil obrvi in napeto premišljal. Potem je rekel odločno, skoraj osorno: »Pred sodnike ta reč ne sme priti, oče!« »Mora, mora,« je stokal stari. »Dovolj sem trpel vse življenje. Na večno ne morem trpeti, na večno ne« Sin je nekoliko preudarjal, nato pa spregovoril: »Poslušajte oče. Nikomur ni treba o tem nič vedeti. Midva sama bova vse uredila.« »Kako? Kako?« »Prepisali mi boste domačijo« »Seveda tebi. Komu pa? Dekleti sta svoje dobili, vsa- ka petdeset tisoč. Izplačani sta.« »Potem vzamem jaz vso stvar nase. Odslej je to mo- ja zadeva. Cujete, oče? Moja! Vi ste je odrešeni.« »Kaj ti? Ti? Ti hočeš..'. Toda Jurij mora priti do svoje pravice.« »Vse mu povrnem, še pare ne bo utrpel« »In povedal mu ne boš, dokler bom živ?« »Ne, dokler ste živi, in tudi potem ne. Nikoli.'« »Kaj praviš, Tevž? Kako se boš tega lotil?« »Zaupajte mi, oče, in nič ne sprašujte! Ze vem, kako« »In za goljufijo ne bo nihče zvedel?« »Nihče, nikoli! To vam sveto obljubim« »Tevž! Tevž!« je kriknil oče. Iznenada je sklonil glavo na sinovo ramo, krčevito se ga je oklenil, iz prs mu je zahroplo. »Oče, kaj vam je?« se je sin prestrašil. Pol minute je stari še hropel in strmel v sina s ši- roko odprtimi očmi. Potem si je globoko oddahnil m za- šepetal: »Moj Bog, zdaj sem mislil, da bom umrl. Srce mi je obstalo in pred očmi mi Je bilo vse temno.« Naglo je potegnil sin iz žepa steklenico žganja. »Nate, oče, pijte!« Stari je malo goltnil; videti je bilo, kakor da bo začel bruhati, čez nekaj časa je dejal: »Hvala bogu, zdaj mi je odleglo.* »Da bi le doma že bila'« si Je v strahu želel sin. »Ne, Tevž domov ne pojdeva. Peljala se bova v mesto k dohtarju. In še neki drug opravek imam.« »Preveč vam bo, oče« »Ne, navzdol grem laže kakor navzgor.« Sin mu je pomagal, da je vstal, in ga nekaj pota podpiral, potem pa je šel oče sam do vasi. V krčmi »Fi j)ošti« je pojedel skodelico tople Juhe in popil kupico trini To ga je okrepčalo, da se je brez težav pripeljal v mesto Tu sta takoj šla v bolnišnico k zdravniku. Ta ga je skrl ^no preiskal in dejal, da ima hudo srčno napako, ki jo f dobil ali od prevelikega napora ah pa od prevelikega rdi burjenja. Naročil mu je, da se mora zelo varovati, ne srK hoditi v hrib, niti po stopnicah ne, da še pripogibati J ne sme. Zapisal mu je neke kapljice, ki naj jih jemljt kadar ga bolezen huje napade. Tevž je zdravniku že na licu bral, da za očeta ni ve mnogo upanja; to ga Je močno potrto. Stari pa se ni pra nič zmenil. Od zdravnika sta šla k »Dalmatincu« in se krepčala. Nato je hotel oče v samostan. Tu je šel k neki mu staremu patru v celico in ostal pri njem več ko en uro. Ko se je vrnil, je bil videti zdelan, oči pa so mu gl< dale mnogo buij vedro ko prej. »Tevž,« je zašepetal, »zdaj mi je lahko. Kakor da I mi bil vzel mlinski kamen s srca, tako se mi zdi. Kajru Tevž, nate se smem zanesti?« »Popolnoma, oče. To je zdaj moja reč. Na svojo vei sem jo vzel, oče.« »Da. priden si, Tevž, hvala Bogu! Bog ti bo povrni Tevž!« Zvečer sta se vrnila. Težavna Je bila pot od Podkra] v hrib. Čeprav sta vsakih deset, dvanajst korakov počivala je starega vendarle tako dajalo, da sta hodila dve tols uri do doma. Tu je očeta zopet hudo prijelo, toda zdra\ nikove kapljice so mu hitro pomagale. Odslej je ostajal Tevž večidel doma pri očetu. Ta W je dal vse listine, da jih je sin uredil, in spisal testamen Za čudo se je počutil zdaj stari Dvornik mnogo boH' Dolgo pa to ni trajalo; konec meseca kolovoza ga je čelo zopet huje grabiti okoli srca in starec je zelo oslabi Tevž je še zmerom upal, da bo zdravnik mogel 1^ pomagati, in je še večkrat šel v mesto k njemu. Ta pa i rekel, da se čudi, da. bolnik še živi; kajti tako hude srČ^ napake ni več mogoče pozdraviti, jedva če je mogo^ olajšati bolečine. Zato je prav, da je vsak dan pripravlja na smrt. ^16. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 15 TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA CEUE »Dober dan!« In potem pot mimo pr- vega gostinskega prostora s točilno miao do prijetne restavracijske sobe. Prijet- ne v pravem pomenu be- sede. Zaradi ljudi in tudi zaradi okolja. Les, ki pre- vladuje v opremi, deluje pomirjajoče, toplo ... Lepo pripravljene mize. »Želite, prosim?« Ob vprašanju tudi pri- jeten obraz. »Kaj si želim? Hm. Ves- te, kaj, neik^ takega, kar drugod ne dobim. Vas spravljam v »adrego?« »Se malo ne. Potem vam lahko pHDstrežem s palačin- ko »Hudinja«, morda s ploščo »Hudinja«, če že- lite tudi s kmečko pojedi- no, za konec pa ob dobri kapljici morda slane aU sladke sirove štruklje ali celo orehove štruklje ... To torej nekaj posebnega, da vsega drugega ne ome- njam!« Presenečenje. Prijetno presenečenje. ........ Tako se je začelo. To je bil prvi stik, ki ostane v spominu. Zaradi ljudi, za- radi postrežbe, zaradi oko- lja. In kje? V komaj tri mesece sta- ri restavraciji »Hudinja«, v lokalu, ki ga je zaradi tamkajšnjih ljudi in zanje odprl kolektiv celjskega Menca. Upravlja pa ga se- veda kolektiv Mencove te- meljne organizacije zdru- ženega dela gostinstva in turizma v Celju. Restavracija »Hudinja« je sredi istoimenskega sta- novanjskega naselja, tik ob Mencovem marketu, v središču soseske, ki šele prav začenja živeti. Toda, življenje v tej restavraciji je steklo. Dobro. Z veUki- mi načrti. Ne gre samo za gostin- ski lokal v običajnem po- menu besede. Gre za dos- ti več. Za tisti prostor, ki naj da svoj ustrezni delež v življenju te soseske. V njem kolektiv, ki ga kot poslovodkinja vodi Marija Belina, pripravlja vsak dan topel dopoldan- ski obrok, že zdaj ga ko- ristijo mnogi kolektivi in posamezaaiki. Zmogljivosti j kuhinje so pa takšne, da 1 lahko sprejmejo še več go- \ stov, stalnih in priložnost- i nih. \ Pomembna je vloga v 1 pripravljanju kosil. To je ; priložnost, ki razveseljuje zlasti zaposleno ženo. Tu je njena razbremenitev. Olajšanje. Vsak dan dva i menuja! Lepi restavracijski pros- tori nudijo tudi možnosti za srečanja s poslovnimi I>artnerji, prijatelji, znan- ci. V tem okusno ureje- nem kotičku je prostora za okoli štirideset gostov. Točilna miza v bifeju je dolga, velika. Zato dovolj prostorna za vse, ki se jim mudi. Sicer pa so za goste v tem delu tudi mi- ze in majhni ločeni pros- tori. Prav iako vabljivi. Lepi, prijetni. In ko bo vreme nekoli- ko toplejše, bo zaživel zni- nanji prostor. Letni vrt. Večji del je pod streho. Za- to presenečenj, ki jih lah- ko prinese dež, ne bo. Tu pa bo prostora za okoli sto gostov. Restavracija »Hudinja« je odprta vsak dan. Prav ste pn-ebrali. Tu počitka ne poznajo. Lokal je torej od- prt ob delavnikih, nede- ljah in praznikih. To si velja zapomniti, še zlasti, kadar so v mestu zaprti mnogi lokali, pa človek ne ve, kod in kam. Odgovor — na Hudinjo. Tu ne bos- te naleteli na zaprta vra- ta. Seveda v času od sed- mih zjutraj do desetih zve- čer. In ne samo na zaprta vrata. Tudi kolektiv je tak, ki hoče napraviti nekaj več, kot samo postreči. »Začeli smo tako in ta- ko bomo tudi nadaljevali — hočemo zasloveli po do- bri in solidni postrežbi v pravem pomenu besede. To je naše puravilo. Zato se zavzemamo, da se gost do- bro počuti in da se bo po prvem obisku še vrnil in vračal. Odločili smo se za delo brez prostega dne. To je zahtevno, toda, za- radi ljudi, ki tu živijo ali delajo, ki semkaj prihaja- jo, smo prevzeli tudi to obveznost. Zato delamo v izmenah,« je med drugim poudarila poslovodkinja, Marija Belina. Takšna je najmlajša enota v okviru Merxove te- meljne organizacije zdru- ženega dela gostinstva in turizma v Celju. Poudar- jamo v Celju, kajti pri Mencu dela še ena takšna temeljna organizacija, ki pa ima svoj sedež v Rav- nah na Koroškem. Celjsko TOZD gostinst- va in turizma vodi Edo Podpečan. Sicer pa vklju- čuje ta kolektiv poleg naj- mlajše enote, poleg resta- vracije »Hudinja«, še se- dem enot. V njej je zapo- slenih sto delavcev. Poleg tega imajo trideset učen- cev. »In katere so enote, ki jih vključuje vaša temelj- na organizacija združene- ga dela,« smo vprašali Eda Podpečana? »Tu gre za hotel Merx ob Ljubljanski cesti, za Espresso na Ljubljanski cesti, ki ga večina pozna pod imenom »Pigalle«, za- tem za gostišče Stari grad, za Espresso v Šentjurju, za Sladico v Šentjurju, za Lovski dom blizu Šentjur- ja oziroma kar v Šentjur- ju ter za gostišče »Zarja« v Slivnici. Gostišče na celj- skem Starem gradu ter Lovski dom v Šentjurju Imamo v najemu.« Gre torej za veliko eno- to, ki pa ima prav takšne načrte. V tem delu je se- veda na prvem mestu ta- ko imenovana druga faza hotela Merx ob Ljubljan- ski cesti. Gre za gradnjo objekta, ki bo funkcional- no povezan s sedanjim tn ki bo imel okoli sto no- vih postelj, ustrezne ku- hinjske in zlasti restavra- cijske prostore, konferen- čno dvorano, rekreativni del s kegljiščem in še mar- sikaj drugega. Espresso ob Ljubljanski cesti bodo le obnovili, na kakšno povečanje pa zara- di pomanjkanja prostora, ni moč računati. Gostišče na Starem gra- du je seveda odvisno od splošnih vzdrževalnih del grajskih ostankov, od ure- jevanja okolja itd. V Šentjurju je na vidi- ku gradnja motela z 28 ležišči, avtomatskim ke- gljiščem itd. To pa seve- da ni konec. Gre še za druge načrte, ki zajemajo tudi nekatere nove grad- nje. Tako tudi restavracijo v soseski Nova vas v Ce- lju itd. Marija Belina: Želimo, da se gost pri nas dobro poču- ti. 16. stran NOVI TEDNIK St. 11 — 16. marec 1m PIŠE DR. MILAN BEKČIČ NASTANEK NOSEČNOSTI Nosečnost je brez dvoma pomem- ben dogodek v življenju žene in nepo- učenos' žene ima lahko hude posledice: splav, sterilnost, ginekološke in druge bolezni, invalidnost žene in otroka, lah- ko celo smrt matere ali otroka. Spočetje je kompleksno dogajanje v telesu ženske in nastane pod vplivom vrste aogajanj, ki se ponavjajo v ena- kih časovnih obdobjih. Pogoj za nasta- nek nosečnosti pri ženski so zdravi spolni organi in redna ovulacija. Moški, telesno in duševno sposoben za nor- malno spolno življenje, zbrizga ob kon- cu spolnega občevanja v nožnico sper- mo. Spermatozoidi — semenčice se hi- tro premikajo skozi maternično votlino do jajcevodov. Tu se združi z jajče- cem, k; je po ovuHacijo prispelo v jaj- cevod. V jajcevodu prične razvoj za- metka. Oplojeno jajčece se pomika po jajcevodu in to potovanje traja približ- no pet dni. Maternična sluznica se pripravlja, da postane sposobna, da sprejme oplojeno jajčece in da plodu ugodne možnosti za nadaljnji razvoj. Prvo in najbolj splošno znamenje je izostanrk rednega perila — menstruaci- je. Ce ta izostane več kot 14 dni, mora- mo pomisliti na nosečnost in je naj- bolje, da ženska pride v posvetovalni- co na pregled in preiskave. V vsakem primeru pa to mora storiti najpozneje, če sta od zadnjeag perila minila že dva meseca. Včasih pa se pojavi menstrua- cija, ki je dosti slabotnejša tudi v prvem in drugem mesecu nosečnosti. Razen izostanka perila je še nekaj znamenj, vendar so vsa nezanesljiva. Lahko ugotovimo nosečnost po izostan- ku menstruacije z laboratoriisko pre- iskavo. Z nosečnostjo se začne obdobje, ko se mora ves organizem prilagoditi tej novi nalogi. Na telesu nastanejo spre- membe, ki so med nosečnostjo nor- malne. Navadno že v prvem mesecu se dojke pričnejo večati in postanejo boli trde, organizem se pripravlja na aojenje Koža na dojkah se spremeni, bradavice in kolobar pa potemnita. Po obrazu včasih zasledimo med no- sečnost., o pege. Medtem, ko je v prvih treh mesecih maternica v medenici, lahko od začetka četrtega meseca dalje zasledujemo njeno rast na trebuhu. Zdarvstveno varstvo nosečnice je tesno povezano z mtenzivno vzgojo žene v tem obdobju. Bodoče matere se sezna- nijo posvetovalnicah za nosečnice pri dispanzerjih za žene in na gineko- loškn-porodniških oddelkih o načinu življenja med nosečnostjo, ki bo kar najbolj ugodno vplival na njeno zdrav- je in na zdrav razvoj ploda ter na ugoden potek nosečnosti in poroda. To znanje v zvezi z materinstvom žena nujno potrebuje in se vse nosečnice načrtno in sistematično seznanjajo, kar morajo o nosečnosti in porodu vedeti. Vsa naša osebna, družinska in družbe- na prisadevanja morajo imeti cilj — rojstvo zdravega in želenega otroka, ki ima vse možnosti za pravilen telesni, duševni in socialni razvoj. ŽELEZARNA STORE: OKVARA ELEKTROPIAVZA V Železarni Store imajo nemajhno te- žave zaradi težje okvare elektroplavža. Že januarja je namreč pregorel pečni eiektro- transformator in odtlej elektroplavž »sto- ji«. V Železarni pričakujejo, da bo zaple- tena okvara popravljena že v prihodnjem tednu, tako da bo pred koncem meseca proizvodnji, elektroplavža normalno ste- kla. Težave v Železarni so predvsem zato, ker zaradi okvare elektroplavža ne pro izvajajo specialnega surovega železa, ki ga potrebujejo za posebne litine, katerih edini proizvajalec v Jugoslaviji so. Poma- gajo si z uvozom. Dodatna težava pa je Se zaradi izpada proizvodnje plavžnega pll- na» Id nastaja kot stranski proizvod v elektroplavža In ki Je za Železarno po- memben energetski vir, saj nadomestuje ^ 10 ton tekočega naftnega plina dnevno. V Železarni upajo, da bo okvara od. pravljena v predvidenem roku in da bo normalna proizvodnja spet stekla. "----- *l ALPINISTIČNI KOTIČEK .. f:3vi VZPONI CESTA V LOGARSKI PREVOZNA DO PLESNIKA Izgleda, da se je zima ho- tela odkupiti z lepim vreme- nom prav na koncu. Razmere v Alpah so za turno smuko, pristope na vrhove in tudi za plezalne vzpone v snegu na- ravnost idealne. Pri tem se- veda ne smemo pozabiti, da previdnost ni odveč — na južnih pobočjih je v opol- danskih urah še nevar- nost plazu, posebno če pri proženju z nepravilnimi prečenji še sami pomaga- mo. Tudi snežne strehe še presenečajo, predvsem nad severnimi in vzhodnimi stena- mi. V zadnjih dveh tednih smo vnesli v kroniko precej zimskih vzponov, med njimi celo nekaj prvih zimskih. 4. in 5. III. je Pranček Knez sam opravil zimske vzpone v vzhodni steni Križa (Samot- na smer). Celjsko smer v Mrzli gori in Diehlov žleb v Mrzli gori. V Mrzli gori sta plezala še Aco Pepelnik in Vlado Kušar. 11. in 12. mar- ca pa je bilo v stenah Savinj- skih dobesedno vse živo in je pomanjkanje zimskih sob na- kazalo problem, ki postaja kritičen. Na Klemenškovi in na Okrešlju se je zbralo naj- manj 50 plezalcev iz Štajer- skih odsekov in precej Za- savcev. šoštanjska naveza je v dveh dneh opravila prvi zimski vzpon v severni steni Planjave, nad Okrešljem pa je bila najbolj obiskana Mrzla gora. Knez in Pepelnik sta pleza- la prvič pozimi smer »Y« v Mrzli gori (V), Cicovo pol v isti steni (V) in drugo zim- sko ponovitev Pustne smeri v Mrzli gori. Še isti dan sta Knez in Zupan izplezala prvenstveno zimsko v vzhod- ni steni Turške gore (40 do 450 _ 500 m). Aleš Dolžan in Zoran Kramer sta prečila masiv Mrzle gore od Hudega praska do Savinjskega sedla v 8 urah. V nedeljo, 12. sta Knez in Pepelnik F>onovila Direktno v Mrzli gori, Jože Zupan pa je sam ponovil Samotno smer v Križu. Ostali so izkoristili iz- redno vreme za krajše in laž- je vzpone proti Savinjskemu sedlu Ln Hudemu prašku v Mrzli gori. Cesta v Logarski prevozna do Plesnika. Sneg drži od do- line do vrha, priporočamo de- reze in dobro varovanje. Vi- šina snega: Plesnik 30 cm, Slap Rinka 120 cm, Okrešelj 200 cm, Savinjsko sedlo 250 centimetrov. Na sliki: nova zimska smer v vzhodni steni Tursk« gore CIC Ml IN ZDRAVJE (1) KRIZPOTJA PREHRANE PIŠE: DR. FRANC PLANINŠEK Bolj ko spoznavamo zgrad- bo in delovanje človeškega telesa, bolj moramo občudo- vati njegovo smotrno uredi- tev in vzdržljivost. Ta čudo- viti živi stroj mora nenehno in pravilno delovati povpre- čno že kar sedem-deset let ter v svoji dolgi življenjski dobi opraviti ogromno delo. Na človekovo zdravje, delorao sposobnost in na dolgost živ. Ijenja vplivajo številni notra- nji in zunanji dejavniki. Med najpomembnejše dejavnike iz človeškega okolja, od katerih je odvisen telesni in duševni razvoj, sposobnost za oprav- ljanje dela in zdravje, sodi prehrana. Ui>oštevati pa mo- ramo tudi dejstvo, da pri lju- deh ni prehrana samo navad, no vprašanje potrebnih koli- čin živil v usta, temveč da je to tudi pomembno opravi- lo, ki daje človeku obču- tek zadovoljstva, varnosti in splošnega ugodja ter je te- sno povezano z različnimi na- vadami vsakdanjega življenja v družini in družbi. Tako so nekatere oblike prehrane po- stale del našega družbenega življenja in dobrih medseboj- nih odnosov. Hrano sestavljajo hranil- ne snovi, ki se nahajajo v živilih. To so beljakovine, ogljikovi hidrati (škrob, slad- kor), ma.ščobe (mast, marga- rina, maslo, olje), rudninske snovi (kalcij, fosfor, železo, jod in ditigo), vitamini in vo- da. V nekaterih živilih je sa- mo po ena od navedenih hranilnih snovi, večina jih vsebuje po več, ali celo ;^se (n.pr. mleko). S hrano mora dobiti telo vsak dan določe- ne količine vseh hranilnih snovi, kar moramo pri se- stavljanju jedilnikov in pri izbiri živil upoštevati. Osnovne naloge hrane v na- šem telesu so: — daje snovi za rast telesa v dobi razvoja in za nado meščanje porabljenih ali poškodovanih tkiv pri od. raslem človeku; — dajanje sile za delovanje notranjih organov v tele- su; — daje moč za opravljanje mišičnega in drugega dela; — daje silo za proizvajanje toplote v telesu in za nje- no vzdrževanje na potreb- ni višini; — daje odpornost telesu pro. ti boleznim in drugim škodljivim vplivom. Vrednost hrane glede na njeno sposobnost zadajanja sile označujemo s kalorijami. Dnevna potreba po kalorijah v hrani je odvisna od veliko- sti telesa ter od teže dela m drugih nalog. Pri odraslem moškem znaša pri lahkem delu 3000 kalorij dnevno, pri srednje težkem 3600 kalorij dnevno in pri zelo težkem de- lu 4200 in celo več kalorij. Poleg kalorične vrednosti je v hrani prav tako pomembna biološka (življenjska) vred. nost hrane. Ta je odvisna od njenega pravilnega sestava, posebno od količine beljako vin živalskega izvora, rudnin- skih snovi in vitaminov. Zanimivo je obnašanje in samoobramba telesa, kadar ne dobiva s hrano vseh po- trebnih snovi v zadostnih ko- ličinah. Pi splošnem pomanj- kanju in nezadostnem vnaša- nju hrane začne telo najprej uporabljati zaloge maščobe za p>okrivanje energetskih po- treb telesa. Kadar nastopi pri stradanju tudi veliko poma.nj- kanje beljakovin pri hrani, prične telo uporabljati svoje lastne beljakovine, katerih največja zaloga je v mišicah, da z njimi p>okrije potrebno beljakovino, ki jo rabi za tvorbo hormonov, protiteles, prebavnih sokov in drugih za delovanje telesa življenjsko pomembnih snovi. Za delovanje notranjih or- ganov (za osnovno presnovo) porabi telo skoraj polovico kalorične vrednosti hrane, medtem ko se za pokrivanje sile za opravljanje dnevnega dela porabi poprečno samo 10 do 20 % kalorične vred- nosti hrane. Glede na velik pomen hra- ne za telo mora ta ustrezati naslednjim osnovnim zahte- vam: — da je uravnovešena. Kar pomeni, da mora vsebova- ti vse hranilne snovi v pra. vilnem razmerju, ki ustre- za starosti človeka ter dru- gim njegovim življenjskim p>otrebam; — da je zadostna v količin- skem in kakovostnem ozi- ru, kar pomeni, da mora pokriti vse človekove po- trebe po energiji in zaščit- nih snoveh; — da je pravilno razdeljena na dnevne obroke; — da je primemo topla in okusno pripravljena; — da ne vsebuje strupenih, okuženih ali kako drugače zdravju škodljivih snovi. DneATia količina hrane naj bo razdeljena na posamezne obroke tako, da bo zajtrk pri- merno močan, dovolj močna malica, glavni obrok kosilo ob koncu delovnega časa in nekoliko lažji obrok večerja, ki pa naj ne bo tik pred spa- njem. To je E>osebno važno za otroke in stare ljudi. V prehrani prebivalstva Slovenije so količine hrane poprečno zadovoljive ter na splošno ustrezajo kaloričnim in energetskim potrebam, manj zadovoljiva pa je šesta- va naše hrane glede na belja- kovine, rudninske snovi in vitamine, to pa pomeni pre- cej več, kot da nas hrana sa- mo nasiti. (nadaljevanje prihodnjič) PRIPOROČA Pomlad je na vratih, zato vam v vj blagovnici t oddelek obutve nudi boc izbiro ženske, moške in otroške oh[ vseh vrst, modnih oblik in barv. ^ 16. marec 1978 NOVI TEDNIK — stran 17 pRO KLUB CELJE PREGLED DELA MLADI PREMALO AKTIVNI Tred začetkom nove sezo- ■ ^ imeli člani celjskega Iciuba redno letno kon- %oo, kjer so ocenili lan- £ielo in sprejeli prog- za letošnjo sezono, za tero želijo, da bi bila še Lajislio delo je kritično oce- j predsednik Aero kluba Vi- j^ajnc in omenil, da so jub temu da niso bili kaj ggbno aktivni člani ZSMS, ^ in nekaterih komisij, zaradi nekaterih osta- , članov dosegli začrtan jji. Za to sta dokaz tudi ^dkova plaketa in mala ^eta JLA za uspešno delo ^ športnem in vzgojnem po- ^in. Lani so člani kluba .^leteli 1452 ur in 15199 km jadralnimi letali, 895 ur z ptomimi in opravili 448 pa- ilslrih skokov. Izšolali so ;em novih pilotov jadral- ji letal, pet padalcev in tri Jote motornih letal. Sodelo- ^li so na vseh državnih in piiblišldh prvenstvih. Pa- lici so se udeležili medna- )dnpga prvenstva Francije, jadralni piloti in akrobati pa balkanskega prvenstva v Bolgariji. Zastavljeni program dela za letošnjo letalsko sezono se bistveno ne razlikuje od lan- skega predvsem zato, ker si- stematsko reševanje letalske dejavnosti kot dejavnosti po- sebnega družbenega pomena še vedno ni končano. Na sku- pščini so podelili priznanja za dolgoletno uspešno sodelova- nje na tehničnem področju Juretu Pestotniku, Francu Gajšku tn Francu Mimiku. Cinkarna TOZD Grafika pa je prejela priznanje za pomoč pri popularizaciji letalske de- javnosti v Celju. Tudi oh Ictofaiijcm dnevu žena so velenjski atletsk; delavci pripravili zdaj že II. mednarodni tek žensk z moCno mednarodno udeležbo, saj so nastopile tekmovalke 12 desetih evropskih držav. Prireditev si je ogledalo nekaj tisoč ljudi. Tek je bil po velenjskih mestnih ulicah s ciljem v Rdeči dvorani. V osrednji disciplini — teku članic na 300 m -—so slavile tuje atletinje, saj je bila najboljša do- mačinka Andreja Sverc šele deseta. Slabi uvrstitvi je botrovala utrujenost in pa verjetno tudi malce treme pred domačim občinstvom. Med člani so slavili Celjani Ukic, Lisec in Žuntar, med mladin- kami tudi Celjanka Bunderla in v pionirski siaTeti prav tako Celjani. Foto: LOJZE OJSTRSEK. ROKOMET ZDAJ PROTI KANDIDATU ZA NASLOV PRVAK/ Nekaj tedenski »hudi« tre- nutki, ki so jih preživljali celjski rokometaši, so dobili dva obliža, in to v obliki dragocenih zmag nad beo- grajsko Crveno zvezdo in za- grebškim Medveščakom. Res je, da v obeh tekmah mladi celjski igralci dopolnjeni z nekaterimi rutiniranimi soto- vaniši niso pokazali neke prav blesteče igre, vendar v tem trenutku to sploh ni pomemb- no. Bolj pomembno je to, da sedanja ekipa, na katero pred začetkom letošnjega pr- venstva v lanski jeseni ni nihče računal (vsaj resno ne!), osvajja točke in se kali v hudih bojih. Zaxinja dva uspeha (zmagi) sta vrnila za. upanje v razrahlj.ano ekipo, ki je ugotovila, da navkljub vsemu le lahko zmaga. Glav- ne težave sdcer še niso pre- magane ali celo uničene, ven- dar je zdaj prisoten rod, ki mnogo obeta in to vliva upa- nje za napreii. Sedanja »me- šana« ekipa (mladost in ne- izkušenost ter »starost« m iz- kušenost) je nov dokaz, da nam v Celju ne primanjkuje dobnh igralcev, pa čeprav trener in tehnično vodstvo tako rekoč čez noč ostanejo brez praktično skoraj prve ekipe. To je delo ma dolge proge«, kjer ti ne zmanjka zaledja. Vprašanje je, kaj bi bilo s tema mladimi igralci, ki so tako rekoč čez noč do. biU možnost posega v vrh kvalitetnega jugoslovanskega rokometa? Res je, da je tu,dd gledanje s klopi nekaj, ven- dar še vedno več vredno je praktično igranje, ostri spo- padi, kaJjenje v ognju. Ce ne bi bilo nekaterih nepotrebnih izpadov (T:)mič, Vukoje), bi bil tudi trenutni saldo točk bogatejši vsaj za točki ali več. Zdaj imajo Ce- ljani 15 točk In so sedmi. V prihodnjem kolu jih čaka eno najtežjih spomladanskih go. stovanj, in to v Nišu, proti trenutno drugouvrščenemu Železničarju, ki se bori za naslov državnega prvaka. La- ni v Celju so (Celjani zmaga- li. Zdaj bo niška trdnjava težko padla. Težko zato, ker morajo domačini zmagati in težko tudi zato, ker seda:^ja celjska ekipa navkljub vse- mu še ni »ta prava«. Kakor. koU že, poraz v Nišu ne bo tragedija. Celjani morajo v naslednjih kohh igrati zbra- no, čim manj delati prekr- ške, ki jdh sodniki ostro kaz- nujejo in tudi tako bo cilj dosežen. To pa je uvrstitev v prvi polovici lestvice, žal je izjemno dana priložnost po višjii uvrstitvi zaradi ob- jektivnih in subjektivnih okoliščin splaTOla po vodi oziroma se razletela kot mil- ni mehurček. Brez dvoma pa bodo vsi pri celjskem rokometnem klubu (od igralcev, tehnične- ga vodstva, do članov upra- ve in tudi nenazadnje ljubi, teljev rokometa) bogatejši za nekaj, kar se v prihodnje ne bd smelo več dogajati. TONE VRABL GNEČA NA VRHU Na strelišču v Štorah so imeli strelci občinsko prvenstvo z zrač- no puško za lovoriko »Zlata pu- ščica«. Nastopilo je 40 najboljših strelcev iz celjske občine. Zaradi izredne izenačenosti nastopajočih se vse do zadnjega strela ni ve- delo za zmagovalca. Čeprav so mnogi že odpisali strelskega vete- rana Marjana Dobovičnilia (na sliki), je le-ta ponovno pokazal »zobe« In uspel zmagati s 546 krogi. Normo za nastop na re- publiškeni prvenstvu za »Zlato puščico« pa so še do.segli: Malec 545, Jeram .MS, Seršen 544, Koče- var 544, T. Jager 543, Dečman 543, Alenka Jairer 541, Cesnlk 541 in Petek 540 krogov. TONE JAGER mmH Zbor za športno rekreacijo ZTKO Celje je organiziral na Golteh letošn.je trim igre na 8nc?u s tekmovanjem v vele- slalomu. Nastopilo je nad 250 smučarjev in smučark. Rezultati — ST. ČLANI: 1. Rožič, 2. Cvahte (Nivo), 3. iGraber (Transjug). Ekipe: 1. Nivo, 2. Toper, 3. Klima. ŽENSKE: 1. Mule j (Zlatarna), t Mivstnak (Toper), 3. Tnrn- Sek (Gradiš). Ekipno: 1, Cin- tama, 2. EMO, 3. LB. CLA- VI A; 1. M. Rosina (TRS), 1. Jovan (Merx), 3. Brilej »Aero). Ekipno: 1. TKS, 2. feelezarna Store, 3. lugrad. ICI-ANi B: 1. Samec (Aero), 2. iKajtner (Cinkarna), 3. Kra- fier (Nivo). Ekipno: 1. Aaero, p. Cinkarna, 3. Železarna Sto- jte. Pri članih A in B pa Je (bil ekipni vrstni red: 1. Aero, i. Železarna Štore in 3. Cin- karna. Vseekipni vrstni red letoš- njih trim zimskih iger: 1. AERO. 2. INGRAD, 3. 2ELE- ZWNA STORE. k..__________ . ..K^HKi KEGLJANJE NA SVETOVNO PRVENSTVO Celjski kegljevski, sveto^vni ""^akinji v dvojicah z Duna- *' Magda Urh in Janja Ma- •nc sta ponovno v drža\'ni re- prezentanci za svetovno pr- "^tvo v Luzemu v Švici. dnevi je bdlo osmo, fedzadnje kvalifikacijsko te- "^vanje. Tokrat je nastopi- ''^ zadnjih šestnajst tekmo- •^k! Sedaj so znane tudi fi- tolistke. Njih osem, ki bo- ~ niorale še enkrat na ke-: > j išče v Delnice ali nekje' jP^Je, da bo odpadla še ena P^^alka. Torej naporne in F^čno precej zahtevne kva- ^^acijske tekme. poljani smo imeU v teh *^ah med 24 tekmovalka- ^ ^tiri tekmovalke. V začet- ih, Pa še eno tekmovalko iz ^'Ca in to državno prvaki- ^ Vido Bizjak. Medtem, ^ je Vida Bizjak po dveh r^l^Pih odpadla, je končni *jStop v Trbovljah rešil os- Po štirih nastopih in os- JJ^ serijah je zmagala Tkal- |Z^va iz Maribora. Janja Ma- Je tretja 3406 kegljev, Lj^^aa Urh pa četrta 3355 ke- le v', -"^^^ta je Lojzka Baj- je zaostala za reprezen- i za borih šest keg^ljen. — 3318 kegljev. Eva Ludvig pa je po spodrsljaju v No- vem Sadu šestnajsta s 3225, keglji. Žal pa kvalifikacije še niso zaključene, ž^adnji nastop mo- ra izločiti še eno tekmoval- ko. Ob poprečnem nastopu bosta preostali celjski tek- movalki Magda tn Janja vse- kakor uspeli HI tako branili svojo zlato v dvojicah tudi v Švici. Celjsko kegljanje pa je ponovno potrdilo visoko ka- kovost, kajti le njim je uspe- lo imeti nied najboljšo šes- tnajsterico štiri tekmovalke. J. KUZMA STRELJANJE V počastitev dneva žena so tudi ženske prijele za puško. Na strelišču strelske družine »IN- GRAD« se je zbralo 26 tekmo- valk. Med ekipami, nastopilo jih je 7, so bile najboljše strelke »Kovinarja« iz Štor pred »Ingra- dom« io »Metko«. Najboljših pet posameznic: Anica Mllinkovič 167 krogov, Zvonka Perovič 161, K.at- Ja Ivačič 161, Erna Pelko 160, Helena Umefc 158 itd. v republiški odbojkarski ligi so v pret«'klem kolu uspeli le odboj- karji Šempetra, ki so doma pre- magali Kamnik 3:2. tteljski In- grad jc v gosteh izgubil proti Bra- niku 1:3, igralke Golovca pa do- ma presenetljivo proti (;orju 0:3. Na tekmi v Ck-Iju je bilo pre\eč napak na mreži in pri serviranju, da bi lahko pomJajcne doni.ačinke premagale razigrane gostje. V pri. hodnjem kolu bo v C*lju sreča- nje Šempeter — Ingrad, medtem ko Golovec gostuje v Mariboru. jh VzporiKlno s člani redno tek- mujejo tudi mladinci Aera Cx-lje. V prijateljski tekmi so Celjani prema-a!i Fužinarja 2i):21. Naj- boIiSi pri Aeru so bUi Selčan 15, šeško 4 in Praznik 3 zadetke. Sre. čanje je dohro sodil Culk. jI' Ob dnevu žena so pri KK Ce- lje imeli tradicionalno srečanje mešanih dvojic. Zinag.^Ia jc dvo. jlca Urh-Srot pred dvojico Pogla- jen-Kompan in Pečovnik-Vanov- Sek. Zanimivo je, da je med tek- movalci in tekmo\-alkaml n.ijbolj- Sl re/ultat dosegla Magda Lirh, In to 443 kegljev. jk Hokejska sezona v Cel.ju jc kon- čana. Kot zadnji so n.-ustopili čla- ni petih sindikalnih ekip v me- morialnem turnirju Konusa. Kot novinci so nastopili tudi igralci Železarne Store, ki so presenet- ljivo premagali vse člane sindi- kalne lige in s sedmimi točkami osvojili prvo mesto. Sledijo EMO 6, Konus 4, Zlatarna 3 in Aero brez točke. Najboljši strelci tur. nlrja pa so bili Motoh (železar- na) 9. f;ater (EMO) in Potočnik (Konus) po 8 zadetkov. Si Celjski šahi.sti so le uspeli. V zaaleto na- stopajočih bodo seveda dopol- nili tudi domačini in to pre- težno učenci osnovne šole. Pripravljamo tudi nagradne igre pa vrsto ostalih presei čenj. Skratka, nedeljsko ' poldne ne bo dolgočasno. Torej: uredništvo Nov« tednika in Radia Celje I pra.vlja skupaj z METKO j no radijsko oddajo z dire nim pBenosom v nedeljo, marca ob 10. uri v kino d rani v Kozjem. Vstopnice do v predprodaji uro pi oddajo. To, da bo prijet ni treba znova poudarjati. *' To je tista METKA, je na zadnjem sejmu mod« Ljubljani lani dobila za S' izdelek IDILA najvišje pri2 nje LJUBLJANSKEGA JA. NOVI TEDNIK - GLasilc ot>činskib orgiidzacij Socialistične zveze delovnega ljuasrva ceije Lasso Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jeišan in Zaiec — Uredništvo: Ceije Ciregorčičeva a, poštni prectai 161 Nar>čnina va jgiasi: Irg V Kongresa iO — Glavn' in oogovomi areoniK: Milan Seničar; cenničm urednik; Drago Medvea — Redakcija. Milan Božič Jure Krašovec, Mateja Podjed. Vojko Rizmai Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje) Damjana Stainejčič. Zden- ka Stopar Milenko Strašek Janez Vedsmk r^ne Vrabl — Izhaja vsalc četrteK — Izdaja ga CGF »Deloa Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — (Deloletna naročnma 180 dm polletna 90 din Zg mozemstvo je cena dvojna TeKoči račun 501U2-t)Ul CGP »Delo« Ljubljana - Teleton 22-369 23-105, ooiasi in nar,-čnma 22 800.