Citat-eljem v pouk in zabavo, [.ippon in ne Japan! Pisma, ki naj za bod.če sigurno do_ežejo naslov na Japonskem, morajo biti naslovljena na »Nippon«. Nekaj dni sem se imenuje Japonska v mednarodnem poštnem prometu s svojim prvotnim imenoni, katerega je zgubila pomotoma. Do imena »Japan« je prišlo na ta način, ker je odkritelj Marko Polo iz Benetk na vožnji v vzhodno Azijo v 13. stoletju čul v prestolici Kitajske v Pekingu od kraljestva na otočju, ki leži V morju še dalje proti vzhodu. Ta bajna vladavina-se imenuje Nippon. Nepojasnjeno je ostalo do danes, kako da ni Marko Polo prav čul imena Nippon. D-gnano je, da je prinesel Polo 1. 1275 označbo za kraljestvo vzhajajočcga solnca v Evropo. Več nego G stoletij so morali prenašati Japonci ime svoje dežele kot posledico slabega slišanja. Japan mesto pravilnega Nippon ni dražilo Japoncev do sredine prejšnjega stoletja, saj do tedaj ni nikdo v kulturnem svetu prav poznal Japonske. Šele pred 80 leti, iko se je prikazalo amerikansko brodovje pod admiralom Perry v japonskih pristaniščih in je osvojilo pokrajino nekako s silo z drugimi narodi vred za trgovino, so bili ob tej priliki prisiljeni tudi prebivalci otočja, da so sprejeli tuje ime — Japan. Pred ncdavnem se je lotil odprave napačne označbe japonski parlamcnt in zaukazal za bodoče ime Nippon, kar pomenja deželo vzhajajočega solnca. Sedaj so izbacnili po šestih stoletjih napako, ki se je urinila svetovnemu romarju Marku Polo. 25.OOO §Ą€€. Kjerkoli na svetu se lotijo dviganja potopljenih ladij, pokličejo na delo italijanske potapljače, ki &o ravno v tej &troki prav posebno izurjeni. Ker je delež potapljačev na dvignjenem blagu ter dragocenostih precejšen, se splača itežavno delo, ki je seveda združeno z največjimi napori. Največ ladij je bilo potopljenih med svetovno vbjno. Torpedirali so paraike, ki so prevažali najbolj dragocene tovore in .olikokrat tudi čisto zlato. In sedaj po dvajsetih letih potopa ladij jih zopet dvigaj. in iščejo zaklade na dnn morja. Pred nekaj dnevi je bil odposlan italijanski parnik na sevrenoafriško obal pri me5tu Tunis, kjer so potopili med svetovno vojn. Nemci angleško ladjo, ki je bila natovorjena z dragocenimi ikovinami. Ladja se aaJiaja v globočini 250 m. Za take globine se morajo posluževati potapljarJi poscbnih naprav, da jih ne stisnejo ogromne množine vode. Vsak potapljaški aparat je opremljen z napravo za stisnjeni zrak. Če bi se tudi zrak dovodna cev odtrgala, lahko potapljač pod vodo diha in si pomaga na površje. Potapljaškc naprave imajo električno luč z mo.j. 25.000 sveC, ki sveti potapljaču na dnu morja kakor 6olnčna svetloba. Norci katere so poslo- Do sredine 18. stoletja so bile na dv_rih knezov ter kraljev dolg čas preganjajoče osebe, katere so imenovali — dvorne norce. Med temi so bili pogosto krat ljudje, ki so se odlikovali z izredno bistr.umn.stj'0. Veselili so se večkrat prostosti, da &o smeli bičati z zgovornostjo vpričo najvišjih osebnosti nerednosti v deželi. Na smešen način so povedali resnico knezom ali kraljem. Dvorni norec je vzel neko.č posodo za s-ol, iki je bila zgoraj na knežji mizi, in jo je prestavil na spodnji del. Zbrani so ga vprašali začudeno, kaj naj pomeni ta prestava, Norec se jc odrezal kratko: »Da bo zadoščeno tožbam podložnikov, ki se pritožujejo, ker je sol previsoko.« Knez je spregledal namigljaj ter je znižal ccno soli. Ko je sklenil francoski kralj Franc I. svoj nepremišljeni pohod proti Italiji ¦i.n so se mu dobrikali radi tega s-klepa razni lizuni ter podrepniki, je vprašal kralj zbrane klečeplazneže, kako bi naj popeljal ai*mad<j iz Francije v Italijo. Na to vprašanje mu je hitro odgovoril norec: »Milostni gospod! Obdani ste od slabih svetovalcev. Ti vsi vam delajo načrte in dajejo nasvete, kako bi naj prodrli v Italijo, nobeden pa ne zine, 'kako se boste vrnili.« Dvorni norec je prerokoval istino. Kralj Franc I. je bil ujet pri italijanskem mestu Pavia. Angleška kraljica Elizabeta je bila zclo občutljiva, če se je kedo dotaknil njenega res spodtikljivega zasebnega življenja. Radi omenjcnili očitkov je napodila z dvora norca. Pozneje pa ga je pomilostila in ga je zopet sprejcla, z besedami: »No, James, za bodočo pač no bodeš več blebetal _ mojih navadah?« Norec je odgovoril: »Ne, veličanstvo! Ne bom več tako skromen, da bi čenčal o zadevah, o katcrih govori itak celi London!« SV€fH. Pred izbruhom svetovne gospodarske krize so bili znani kot največji bogataši industrijalca Ford ter Rockefeller in bankir Morgan. Danes v kraIjestvu krizo posedata največje prcmoženjo dva poscstnika zlatih jam. Prvi je Amerikancc in ravnatolj Lake Shoro zlatojamnc družbe v Kanadi. Začel jc leta 1898 kot navaden iskalec zlata. Sam je našel zlato jamo, iz katcre še danes dobiva zlato. Njcgovo premoženje cenijo siccr samo na 25 milijonov anglcških funtov, vendar je v njogovi jami še zlate rude za bogznaj koliko milijonov dolarjev. Drugi zavidanja viedni posestnik zlatih jam je indijski iknez v Heiderabadu. Njegovo bogastvo mu priteka iz zlatili jam v Golcondi in znaša njegov letni dohodek 20 milijonov dolarjev. Prihodnje leto bode obiskal ta Indijec London. Na posebncm parniku ga bo spremljalo 300 slug ter uradnikov. Ta indijski iknez vlada deželo, iki je-dvakrat tolika kakor Angleška in ima 14 milijonov prebivalcev. Po njegovih zakladnicah je nagromadenega najčisitejšega zlata, a v prometu ne pozna njegova dežela zlatega denarja. Nobena novost ni trditev, da &o na svetu tudi zbiratclji jedilnih listov. — Glavni kubar v h-otelu Astor v Njuj-orku je zbral tekom enega leta 12.000 raznib jedilnih kart, o katerih piše amerikansko časopisje cele strani. Ena od ¦omenjenih ._art je z dne 10. maja 189(5, ko je bil sklenjen v nemškem mestu Frankfurt mir in je priredil ob tej priliki nemški cesarski par slovesno pojedino. Poseben ponos iz kuharjeve zbirke je jedilni list poročnega zajutrcka holandsko kraljice. Biser jedilne karte je kosilo, katerega je dal poznejši angleški ikralj Edvard VII. kot princ Valeški japonskemu vladarju na :kr_vu potniškega parnika »Hongkong«. Kot posebnost velja jedilni list, ki je b-Ll sestavljen ob priliki pojedine na konjih v Hydcparku v Londonu. Poseben jedilni list jc bil izdan ob priliki prireditve pojedine v notrajnosti »kipa svobode« v Njujorku.