ZANIMIVOSTIuslužnost. sam tega muenja, da'se v mrzlem ozračju clobrotmk dezele Sv. anaso je daroval Sa- ge fo ^. včaslh di, K » kardmal Katschthaler, ki je y nagovoru t Jj zdrnžujejo majceni vod- povedal tole crtico » zivljenja velikejja ni delci | ,edene kristale, ampak v zrač- kneza: Ko je ta nekoc v gorski dohni nih išavah lavajoči h, j se%trdijo ne. ponjo v kiaj, ki je bil oddaljen tri ure ||HHH|HHH^IHHHIH^^H^H po poti sem in tja. Čez eno uro ie že ^^E^SP^^^^^^^^^^^^^^^^P^^^^H deček prisopihal nazaj. Škof je bil ves ^R^T^i^^^^^^^^^^^Bk^^fS ginjen. Mati ga je naio zaprosila, naj ¦jŽjgp>^^^HHfl|HHPrBJ^^r|^j^^fl sprejuie ministranta v malo semenišče, pa ^^Fdfj^^^^^^^^^^^^SPiB^^H ji je z veseljem ugodil. Deček je dovršil ^^HHK^0^3^^'^^B^'^'4^^^^B^^H srednjo šolo, postal duhovnik, Skof, nad- ^^^^^^K^f^!^EiLi)ri^^^^^^^H škof in kardinal — Katschthaler. ^^^^^^^HKy^^^^^y^^^^^^^^H O snežinkah. Ysi se veselimo dneva, ko prvič sneži! Kako prijetno je zdajle v ledena pikica začne radi svoje teže padati decembru sedeti pri topli peči in opazo- in se združuje med padanjem z drugimi vati skozi okno snežinke, ki plešejo po enakimi pikicami, dokler končno iz tega zraku in se počasi spuščajo na zemljo. združevanja ne nastane — snežinka. Glej- Tu posade drevesom klobuke na glavo, te, na stotisoče takih majhnih pikic je ogrnejo strehe s finim belim plaščem, na potreba, da sestavijo šele — eno samo raater zemljo pa polože lepo belo odejo, snežinko! In ta snežinka dobi krasno, da je ne zebe... In sedaj pride na vrsto umetno obliko. Kakšen umetnik je na- naše zimsko veselje: kepanje, sankanje, rava: ta "fenežinka ima obliko šestžarne smučanje! — Nedavno me je vprašal pri- zvezdice, ona šesterokotnega lista. Tiste jateljfiek iz osnovne šole, kako neki na- ledene majčkene pikice so tem manjše, stane prelepa snežinka. Dejal mi je, da je čiik mrzlejše je. Zato vidimo tudi sami, [ ' ' . '¦ 74 : da pri hudem mrazu padajo zelo majhne povzpel med njihove visoke veje. Toda sncžinke, če je »toplejše«, takole pri zmr- — ali niste že videli v mekem kulturnem zovališču 0° C, pa padajo kar cele »plah- filmu, katko se je divjak v divjem pra- te«, kot praTimo Slovenci. gozdu z največjo spretnostjo in naglico Snežinke se pri padanju vrte. Tudi to spravil v najvišji vrh visakega drevesa? ni brez pomena. V zemeljskem ozračju Da; spletel si je iz dolge pustinjske trave plava namreč prah, takole okrog 4000 1 m dolgo vrv in zvezal njuna konca. prašnih delcev v enem samem kubičnem Stapil je v zanko in v trenotku je splezal centimetru! In te delce love -vrteče se po gladkem deblu navzgor. (Sl. 1.) Pri snežinke in jih nosijo s sabo na zemljo. Ta prah služi potem na zemlji za najbolj ^j*?«! Vk rodovitno prst, humus. Kdor ne verjame, //s ^v^sj^ Vy __ da snežinke zapuste za sabo debele plasti //)fj[(F«litC^L Ss -fC^tk blata, naj samo kepo snega raztopi v ko- J/WfttHql\iW Vf^r*^ mSF zarcu, pa bo videl na dnu veliko usedlino /MpH^P1! l\l © lluP^l blatal Tako prinese sneg na nerodovitne ^f/V^I^L^ V Vts. ^K/Uiiji ; zemeljske predele plast rodovitne zemlje, ' K^^^^^^-^^^mIH' ki bogato obrodi; nasprotno pa dežele ^^&'|ia>"^^^^^§^Bi brez snega slabo ali nič ne obrode, ker VS^\ /ČiSBfrSgaJrv pogrešajo tega naravnega gnojenja. lK^illl mT^^^^T^* Snežna plast je namreč sploh odličen \\ V^A /jr/^BF gnoj za njive. Dež pronikne navadno le OO »Jk^TO^^^r^ nekaj centimetrov v zemeljsko skorjo, AV- 'SBimJIJU' ičl voda pa, ki nastane ob taljenju snega, \V- Riv^l mIh \ \ premoči počasi globoke plasti in jih te- N^ *W .\1 mjl \\\ meljito napoji s koristnim blatom. — "Ve- j^- V^W\ Jf like množine snega vplivajo celo na pod- »"N0V t] ^^^^II nebje v deželi, ker se zrak nad snežnimi '^^J plastmi močno ohladi. In pri taljenju teh Sl. 2. plasti se porabijo velikanske množine to- plote Odtod velik mraz v »deželah snega t ko ¦ t ^ ¦ imel ge roki line, ki počivajo pod snežno odejo, da ne ™eil' cex.ga hocete posnemati! (Sl 2.) b,i zmrznile. Zato si naš kmet želi za zimo DruS ^™ plezanja po gladkem deblu snega, da mu ne zmrzne ozimina, ki jo Je ?a taile: ^ .vrvl °aredlte zanko kot je sejal v poznem poletju in jeseni. PreJ> stopite vanjo z obema nogama tako, da vrv pride med peto m podplat. JNoge Plezanje na drevesa. Pri igri na pro- primerno razkoračite, da se vrv napne. stem ali če želiš opazovati nasprotnika, Stopite ob drevo, objemite deblo, se dvi- je često potrebno to ali ono stvar, zlasti gajte z rokama, trup in noge pa vlecite gibanje v sovražnem taboru, ogledati si s kakega vzvišenega mesta, ne da bi te . — pri tem zapazil nasprotnik. Grič in breg ^tf&^fiJf^WV-=~^ .nista -vedno v bližini in prav tako sa- °%® «* Iffll/^M ; SI. 1. Sl. 3. motne kašče in skednji ne. Drevesa, ki za seboj kvišku! (Sl. 3.) Tako boste kakih bi nanje leliko splezal, so pa morda 10 m čudovito hitro preplezali, kot bi gladka ali pa sploh nepriprama, da bi se imeli železne dereze. T5 Zanimive reke. K posebnim zanimivo- v njenih valcvih ob takih nenadnih kata-^B stim na naši zemlji spadajo tudi nekatere strofalnih povodnjih. Zaraan so že naj- B reke, ki so izredne kakovosti. Tako je odličnejši inženjerji poskušali vse mo- S n. pr. v Alžiru majhna reka, katere voda goče in nemogoče, da bi z izpeljavo pri- ^H je prava pravcata tinta. Nastane iz dveh mernih nasipov zajezili reko in preprečili j^H potokov, izmed katerih ima eden posebno poplave. — Zelo zanimiva je tudi reka^H vodo, polno železnih raztopin, drugi pa Shebeyli v vzhodni Afriki. Ta zelo glo- H vodo, ki je pomešana s čreslovo kisllno. boka in deroča reka, ki je vsa polna ribj'^J Ko se potoka izlijeta v reko, postane voda krokodilov in želv, teče na sto in sto miljS čisto temna in lehko jo je uporabiti za skozi rodovitne kraje, toda njena voda^H pisanje. — Južnoameriška republika Ko- se ne izliva v morje, marveč izgine nekaj •¦ lumbija ima na svojem ozemlju reko, ka- malega severno od ekvatorja v neki pusti, ¦ tere voda ima tako kiselkast okus, da so žalostni pokrajini, le nekaj milj odda- ¦ jo po pravici nazvali Rio de Vinoge, to je ljeni od Indskega oceana. — Severna ¦ »kisla reka«. — Oranžna reka v Južni Amerika pa nam lehko pokaže šc zani- 9 Ameriki kar mrgoli od najraznovrstnejšilv mivejšo reko. Ta teče v svetovno znani I rib. Na nekem mestu pa priteče v gorsko mamutovi kotlini v Kentukiju. Tam teče m pokrajino, kjer je premnogo bakrene v širini kakih trideset čevljev, globoka fl rude. Od tega mesta dalje je reka stru- pa je štirideset čevljev. Teče kar 300 čev- I pena in riba, ki se drzne plavati tja, mora ljev pod zemeljsko površino. Toda le četrt fl brezpogojno poginiti. — »Kita.jska žalost« mil|e moremo slediti njenemu loku, nato fl je ime, ki so ga na Kitajskem dali veliki pa izgine izpred oči in se izgubi v pesku B i-eki Hoang-Ho. Izvira v tibetskem gorov- — v polnem pomenu besede. — Kakšno ¦ ju in teče kakih 3500 milj, dokler se ne velikansko moč more dati voda. nam ka- S izlije v morje. Radi svoje počasnosti je žeta dve majhni rečici, Hamos in Mani- ¦ ta mogočni veletok strah za 170 milijonov fold v Derbvshire. Nastaneia iz več stu- ^ ljudi, ki prebivajo na -velikanski nižini tlencev in tcčeta proti vznožju neke gore. sredi države. Že prečesto je namreč ta Tam sta si v teku časa napravili pot skozi reka kar nenadoma spremenila svoj tek mogočne kamenine. Milje daleč tečeta in tedaj preplavila številne vasi in mesta potem pod zcmljo, dokler končno petnajst in nešteti tisoči so našli prezgodnjo smrt jardov oddaljeni ne prideta na beli dan. ;