* STROJ ZAMENJAL ROČNO DELO - Pred dvajsetimi led, ★ £ ko so v Betini barvami v Metliki pobarvali prve metre tkanin, *
* delavci takorekoč niso poznali strojnega dela, a tudi drugi $
* poS°j> dela so bili zelo težki. Danes je barvama najsodobneje * J opremljena, delavci pa strežejo strojem, tako kot tudi Lovro *
* Vibos (na fotografiji), ki nadzoruje polnjenje stroja za $
* barvanje blaga, iz katerega bodo nastale športne trenirke. £
■■ UTETN3 PEtfrif Metlika, 3lrma> 1983
METLIKA ki -EXPQ
številka 5
GLASILO DELOVNIH LJUDI DO BETI, KOMET
Novosti V varovanju in varstvu
O predlogu zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju je bilo pri nas že veliko govora. V Beti so strokovni delavci po delovnih skupinah pripravili razlago o predlogu zakona, pa tudi o dodatku k temeljem plana zdravstvenega varstva v Metliki. Kakšna so mnenja delavcev metliške Beti o novostih in spremembah v predlogu zakona in v aneksu, boste lahko prebrali v nadaljevanju. Četudi je bil malodane vsak delavec seznanjem z novostmi, pa je le prav, da v skrajšani obliki povzamemo tiste spremembe, ki so med delavci naletele na največji odmev.
Glavne novosti pri upokojitvi na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja, ki jih predvideva osnutek novega republiškega zakona pri upokojitvi so:
Pri pogojih za upokojitev s 15 leti zavarovalne dobe in starostni 65 let za moške in 60 let za ženske, je opuščen pogoj gostote zavarovalne dobe.
To pomeni, da ima takšen zavarovanec pravico do pokojnine ne glede na to, kdaj je bil zavarovan. Pogoj je seveda, da gre za zavarovalno in ne za I posebno dobo.
Predčasna upokojitev:	če
manjka zavarovancu do redne upokojitve 5 let, a je dopolnil 55 let (moški), oz. 50 let (ženske) starosti lahko uveljavlja pravico do predčasne upokojitve. Pokojnina je pri tem
odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, vendar se za vsako manjkajoče leto zmanjša za 1,5 (ali 2) odst.
Zmanjšanje traja do takrat, dokler ne poteče čas predčasne upokojitve. Tako bo delavec v začetku prejemal 65, oz. 67,5 odst. od pokojninske osnove, po poteku 5 let pa 75 odst. od pokojninske osnove, kar odgovarja 35-letni pokojninski dobi pri moškem, oz. 30-letni pri ženski.
Zajamčena pokojnina je predvidena za zavarovance, ki gredo v pokoj s polno pokojninsko dobo ter za tiste, ki se upokojijo invalidsko zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Višina te pokojnine ne bi smela biti manjša od 55 odst. povprecenega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu.
Najnižja pokojnina: za zava-
rovance, ki uveljavljajo pokojnino s skrajšano pokojinsko dobo od polne, bi se pokojnina zaračunavala od osnove, ki naj bi bila 64,70 odst. povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji v preteklem letu, in sicer v odstotkih glede na doseženo pokojninsko dobo. Najnižja predvidena pokojnina za moškega, ki ima 15 let pokojninske dobe, je 35 odst. od osnove, za žensko pa 40 odst.
Ob aneksu k temeljem plana zdravstvenega varstva v Metliki pa omenimo le to, da zakon o zdravstvenem varstvu posebej določa, da pravice in obveznosti v zvezi s preprečevanjem, zgodnjim odkrivanjem, zdravljenjem, rehabilitacijo poklicnih bolezni in poškodb pri delu, zagotavljajo delavci v tozdih, oz. z vzpostavljanjem solidarnosti v okviru delovne ali
sestavljene organizacije združenega dela.
Pravice delavcev ostanejo nespremenjene, menja se le obveznost ozdov glede združevanja sredstev za te pravice. Aneks pa predvideva prenos plačevanja bolniških izostankov nad 30 dni (do 45 dni) v organizacije združenega dela.
Nadomestila osebnih dohodkov naj bi za prve tri dni odsotnosti z dela zaradi bolezni znašala 75 odst. od osnove, od četrtega do petnajstega dne 85 odst. od osnove, od šestnajstega do petinštiridesetega dne pa 90 odst. od osnove. Za delavce, ki so odsotni z dela zaradi poklicne bolezni, trasplantacije živega tkiva ali organov v korist druge osebe ali odvzema krvi, bi bilo nadomestilo 100 odst. od osnove.
Skrajšan program -še je prostor
V naši šoli tekstilne usmeritve imamo tudi takoimenovani skrajšani program; Šolanje traja šolsko leto in pol, vanj pa se lahko vpišejo učenci, ki imajo izpolnjeno osnovnošolsko obveznost (osem let), vendar pa niso končali osnovne šole (imajo končanih samo šest ali sedem razredov).
V tem programu so lahko seveda tudi učenci z uspešno končano osemletko, vendar se le-ti raje vpisujejo v srednji program (dvoletno ali troletno šolanje).
Rok za prijavo je do 31. avgusta, izpolniti pa je treba le prijavnico za vpis, ki jo kupite v katerikoli knjigami. Starši, premislite, in če imate doma otroka, ki mu v osnovni šoli ne gre preveč dobro, lahko izkoristite možnosti, ki vam jih daje skrajšani program. Na razpolago je še približno deset prostih učnih mest, po uspešno končanem skrajšanem programu in ima priznano učenec tudi osnovno šolo,
To pa je že več prednosti, ki lih ne gre zanemariti.
K.T.
NAŠA ANKETA
Predčasna
upokojitev?
MAJDA MATKOVIČ, šivilja v tozdu Konfekcija: „0 predlogu zakona o invalidsko pokojninskem zavarovanju smo bili dobro obveščeni, saj so bili v Novicah objavljeni povzetki zakona, imeli pa smo tudi razprave, na katerih so delavci postavljali vprašanja o temah, ld sojih bolj zanimale. Nas, tekstilne delavce, je najbolj zanimala predčasna upokojitev; menim, da bi se tisti delavci in tiste delavke, ki imajo doma kmetije, raje upokojili prej in prejemali tudi manjšo pokojnino, le da bi potem lahko delali le na kmetiji. Sicer pa sama o predčasni upokojitvi še ne razmišljam, ker imam do upokojitve še predaleč."
MARIJA JARNEVIC, mojstrica adjustimice v tozdu Konfekcija: „Strinjam se s predlogom o predčasni upokojitvi, saj je zlasti za žensko 30 let delovne dobe veliko in si prav gotovo zasluži pokoj. Vendar pa so pogoji za predčasno upokojitev nerealni, saj bi upokojitev s 65, oz. 67,5 odst. osebnega dohodka predstvljala socialno ogroženost upokojenega tekstilnega delavca, za katerega je že sedaj znano, da ima zelo nizke osebne dohodke. Priznam, da že težko delam, vendar se ne bi predčasno upokojila prav zaradi prenizke pokojnine. Sicer pa me do
Eolne pokojnine ločita le še dve iti in pol. “
JANEZ FILAK, delavec na suhi apreturi v tozdu Metraža: „Glede aneksa k temeljem plana zdravstvenega varstva v Metliki menim, da je za delovno organizacijo prevelika obremenitev, da bi plačevala nadomestila osebnih dohodkov v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni nad 30 dni (do 45 dni) delovna organizacija. Predlagam, da bi delovna organizacija plačevala nadomestila le do 10 dni ter da bi uvedli stimulacijo
MARIJA JARNEVIC
za tiste, ki ne bi bili v mesecu dni nikoli na bolniški. Ta stimulacija naj bi bila simbolična, na primer 500 dni. Prepričan sem, da bi bilo tako manj bolniških izostankov, zlasti pa ne bi ostajali doma tisti, ki ostanejo doma en do dva dni. Vemo namreč, da je v Beti veliko bolniških izostankov ter
AVGUST VRANIČAR
da jih mnogi izkoristijo, ko so sezonska dela, na primer na polju ali pa imajo „plave“ ponedeljke. Ce bi delovna organizacija dala stimulacijo, bi se število teh izostankov gotovo zmanjšalo, čeprav jih ne bi povsem odpravili."
AVGUST VRANIČAR, ko-misionar v skladišču surovega pletiva v tozdu Metraža: „Prav gotovo pomeni izplačevanje nadomestil OD od 30 do 45 dni dodatna finančna obremenitev za delovno organizacijo. Menim, da vsak delavec, ki se tega zaveda, in ki ni tako hudo
MAJDA MATKOVIČ
JANEZ FILAK
bolan, ne bo koristil daljše bolniške, tistim pa, ki ti denarni stroški delovne organizacije niso mar, bodo delali po starem. Jaz nisem bil na bolniški od leta 1977, četudi imam doma kmetijo. Za dela na polju si vzamem redni dopust. Menim, da je v naši delovni organizaciji toliko bolniških izostankov prav zaradi tega, ker imamo veliko ženske delovne sile. Zdi se mi namreč, da so pretežno ženske veliko na bolniški, predvsem zaradi otrok. Sicer pa bodo dobili odslej najbolj po žepu tisti, ki bodo ostali doma do tri dni, saj bodo prejeli le 75 in ne več 90 odst. od osnove."
PRIPRAVILA: B. M.
Metlika se pripravlja. Bli ža se slovenski praznik, 4. julij, Dan borca. Že vrsto let nazaj so metliški borci iskali možnosti, da se na lep, primeren način oddolžijo spominu njihovih padlih tovarišev, ki so žrtvovali življenje, da mi svobodno živimo in ustvarjamo v naši domovini.
Pred več kot dvajsetimi leti je bil urejen park na Trgu svobode, tam so postavili spominsko ploščo z imeni padlih partizanov in žrtvah fašističnega terorja. Vklesali so tudi imena treh narodnih herojev, ki jih je dala mala metliška občina.
Letos bo veliko praznovanje, saj bomo praznovali 10. obletnico ustanovitve V. brigade ustanovitev oficirske
Za
obeležje
šole pri Glavnem štabu Slovenije itd. V ta namen bo na Partizanskem trgu odkrito spominsko obeležje vojaškemu vojnemu šolstvu, ki je dalo skozi svoje delovanje celo vrsto odličnih partiz an skih starešin.
Na Trgu svobode pa bodo postavljeni doprsni kipi tovarišu Titu, s katerim se bodo občani Metlike samo delno oddolžili njegovemu plemenitemu delu in življenju ter narodnim herojem: Janku Brodariču, Iliji Bado-vincu in Martinu Južni.
Ob naši težki gospodarski situaciji ter stabilizacijskim prizadevanjem celotne družbe je Občinski odbor ZB NOV ustanovil iniciativni odbor, ki je imel nalogo, da spelje akcijo za pobiranje prostovoljnih prispevkov. Akciji so se pridružili tudi delovni ljudje v Konfekciji Komet Metlika, tako da je Izvršilni odbor 00 ZS Kometa v dveh dneh zbral za 16.000,00 din pomoči.
Iniciativni odbor in Zveza borcev se delovnemu kolektivu Konfekcije Komet Metlika iskreno zahvaljujejo, obenem pa vabijo vse, da se ob dnevih praznovanja udeležijo slavja slovenskih borcev, mladine in ostalega prebivalstva.
K. C.
Složno do uspehov
Za pogovor z nagrajenko, ki je letos prejela Zlati Znak Zveze sindikatov Slovenije, sem se morala potruditi, saj sem jo težko pripravila do tega, da bi govorila o sebi in priznanju, ki ga je dobila za svoje dolgoletno delo v našem družbeno političnem življenju. Skromna kot je, mi ni hotela govoriti o vseh zadolžitvah, ki jih je opravljala v delovni organizaciji in občini. Ni mi omenila, da je že dobila Priznanje OF, da je imetnik državnega odlikovanja — Medalje del s srebrnim vencem.
Albina je prava, resnična borka za uveljavljanje našega socialističnega samoupravnega sistema. Že od leta 1956, ko je postala predsednica mladinske organizacije, predvsem pa od leta 1959, ko je bila sprejeta v ZKS, se je zavedala, da brez aktivnega in trdega političnega dela ne bo napredka. Vse njene funkcije ne bi naštevali, omenila bi le nekaj pomembnejših, da si bo bralec lahko ustvaril delno sliko naše nagrajenke. Več mandatnih dob je bila članica Občinskega Komiteja ZKS, članica MS ZKS Novo mesto, predsednica sveta za družbenopolitično aktivnost žensk, predsednica Občinske konference ZSDL, sekretarka 00 ZKS. Kot aktivna komunistka je bila dvakrat delegatka na kongresu ZKS, eno mandat-
no dobo pa je delala kot član CK ZKS. Predlagana je bila, da zastopa slovenske komuniste na kongresu ZKJ v Beogradu, vendar ji je bolezen to preprečila.
Z isto vnemo in priznano belokranjsko trmo se je poleg političnega dela odločila tudi za lastno izobraževanje. Od prvih korakov v delovni organizaciji, kjer je bila zaposlena kot šivilja lahke konfekcije, je prišla na dela in naloge vodje operativne priprave dela.
„Kaj t, Albina Tošeska, pomeni republiško priznanje? “
„Je nagrada mojemu delu, vendar pa tudi naši osnovni organizaciji Zveze sindikatov, iz katere izhajam. Pa tudi občinski zvezi, kjer sem delovala dve mandatni dobi. Vse to mi je omogočilo, da je bilo moje delo vidno. Obenem pa čutim, da je sprejeto priznanje spodbuda, da še z večjo odgovornostjo in doslednostjo nadaljujem delo. Ne samo v sindikalni organizaciji, ampak tudi v vseh družbenopolitičnih organizacijah. To velja tako v delovni organizaciji, kot v krajevni skupnosti, kjer živim.“
„Katere naloge si je zadala vaša 00 Zveza sindikatov? ”
„Naše gospodarstvo je v težavah. Vendar naj poudarim zaščito življenjskega standarda ter ohranjanja materialne in socialne varnosti delovnih ljudi. To je zdaj v tem trenutku osrednje gospodarsko in politično vprašanje. Prizadevali si bomo, da bomo preko Izvršilnega odbora 00 ZS poiskali vzroke, objektivne in subjektivne, ki ne omogočajo delavcem, da bi po svojih rezultatih dela zaslužili vsaj zajamčeni osebni dohodek. Res je, da je takih delavcev malo. Mnenja pa sem, da jih sploh ne bi smelo biti. Zavedamo se, da sindikat ne bo mogel sam izpeljati te naloge, zato se bomo še bolj povezali s strokovnimi delavci in ostalimi družbeno političnimi organizacijami. Složno in skupno delo prinese želene rezultate.'1
„Kako kot delavka, mati dveh otrok, žena in gospodinja uskladiš čas, da lahko tudi aktivno politično delaš? “
„Če želiš delati, dati del sebe družbi, potem najdeš tudi čas za to. Potrebno je veliko razumevanja v družini, predvsem pri možu, da se to lahko opravi. Veš, pa tudi za kmetovanje sem si določila del prostega časa. Med praznovanjem prvega maja smo zasadili prve trtice na Radoviči. Želim si, da se po delu v tovarni in po raznih sestankih sprostim z delom na polju in v vinogradu. Tu, iz zemlje bom dobila novo moč, da bom še dolgo aktivno delala. To si pa res želim, iz srca."
Mi tudi, Albinca! K- C.
MLADOST, PODAJ MI KRILA - Na največji tradicionalni prireditvi, ki jo pripravljajo v počastite\ dneva mladosti, na Pungartu vsako leto nastopi vse, ki kaj pomeni v ljubiteljski kulturni dejavnosti \ metliški občini, svojo dejavnost pa prkaže tudi TVD Partizan. V soboto, 21. maja zvečer, so pred številnimi gledalci nastopili: mešani pevski zbor Beti, mestna godba, folklorna skupina in tamburaši društva Ivan Navratil, pevski zbor in reicitatorji metliške osnovne šole (na sliki), TVD Partizan ir plesna skupina iz Gradca. Rdeča nit prireditve so bili odgovori osnovnošolcev na vprašanja, kaj j« vojna, kdaj je najlepše, kdo je tvoj prijatelj, kaj je ljubezen, kdaj je človek srečen.
V/E7I i n A
V času Vinske vigredi je bila grajska klet, kjer so pripravili pokušino vin, vse tri dni nabito polna.
Mladi vinogradniki so se na grajskem dvorišču pomerili na kviz tekmovanju in pokazali veliko
Metliški Trg svobode je bil tri dni poln številnih obiskovalcev. Največ je seveda bilo Belokra in nikomur ni bilo žal.
V kulturnem delu Vinske vigredi je nastopila tudi folklorna skupina iz nemškega Lautcrbacha, ki je tako vrnila obisk metliški folklorni skupini.
Za to priložnost je kolesarski klub Rog-Franek organiziral izlet v Metliko. Pot je štcvilm po partizanski magitrali do Metlike.
Takole sta se veselila zmagovalca „petelinjega boja“, ko sta vse svoje nasprotnike spravila na
Brez folklorne skupine in tamburašev društva Ivan Navratil si je težko zamisliti kakšno večjo prireditev v Metliki. Seveda so se predstavili tudi na Vinski vigredi.
VINSKA VIGRED V FOTOREPORTAŽI - Največji letošnji dogodek v Metliki je bila veleprireditev Vinska vigred, ki je 22., 23. in 24. aprila privabila kar 3.000 obiskovalcev. In ti so imeli kaj videti in slišati. Da pa niso samo gledali in poslušali, priča podatek, da so zraven spili kakih 6.000 litrov vina. Šmarnice pa ne bi našli, če bi jo bili pripravljeni plačasti z zlatom.
Metličani so pokazali, kaj se da narediti iz tradicionalne razstave belokranjskih vin. Ob razstavi vin so organizatorji nanizali številne druge prireditve, od nastopov folklornih skupin do razstave ročnih del in značilnih belokranjskih jedi.
Da je bila lanska vinska letina v Beli krajini dobra, priča dejstvo, da so belokranjski ivnogradniki letos za razstavo dali kar 270 vzorcev vin in da je strokovna komisija dodelila vinom dokaj visoke ocene. Največ zlatih medalj, šestnajst, je dobila „kraljica vina“ — metliška črnina, štirjy vinogradniki so dobili zlate medalje za belokranjsko bel» vino, poleg tega pa je komisija za „zlate“ ocenila še eno sortno belo vino, en rose, tri belokranjska rdeča vina ter dve sortni vini. Podelili so tudi dve veliki zlati medalji.
Popolnoma nesmiselno bi bilo trditi, da se ga na Vinci vigredi ni nihče čez mero nalezel — nekateri so to počeli v skupinah in večkrat zapored. Pa vendar je vseskozi imela Vinska vigred tudi močan pečat katalog, ki ima zaradi tehtnih zgodovinskih, enotoloških in vinogradniških prisprevkov trajnejšo vrednost.
Za goste iz Lauterbacha je predsednik občinske skupščine inž. Janez Gačnik pripravil sprejem v poročni dvorani. Tam sta si nemška in metliška folklorna skupina izmenjali darila.
:v, številni pa so prišli tudi z one strani Gorjance
0REP0RTAZA
Nekateri Belokranjci pa tudi Belokranjke, zlasti mlajši, so šele na razstavi belokranjskih jedi videli, kako bogat in slasten je lahko domači jedilnik.
iln« k°Iesarje vodila iz Ljubljane preko Žužemberka in
Na pokušnji vin v grajski kleti sta predsednik metliškega izvršnega sveta Milan Vajda in sekretar občinskega komiteja ZK Jože Matekovič obstopila Jožico Sturm in skupaj so poskusili najprej Sturmovo, nato pa še Vajdino vino.
Na kratko
Prizadevanja delovne organizacije KOMET za čimvečji izvoz na konvertibilno področje se kažejo tudi v podatkih o rezultatih poslovanja v prvem trimesečju tega leta. Izvoz na to področje se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za 26 odstotkov, konvertibilno pokrivanje uvoza z izvozom pa je v tem obdobju znašalo 210 odstotkov.
Delavski svet Kometa je 13. maja sklepal tudi o novih zneskih za povračilo stroškov za službena potovanja in za izplačila iz sklada skupne porabe. Med ostalim je bilo sklenjeno, da delavec, ki se vozi na delo in iz dela iz oddaljenosti nad 5 kilometrov, sam prispeva 300.- din, razliko do polne cene vozne karte pa povrne delovna organizacija. Do sedaj je delavec sam prispeval 180.-din.
Delavski svet je potrdil tudi cene za letovanje v Kometovi počitniški hišici v Červarju. Predlog je izdelala osnovna organizacija sindikata. V turistični sezoni bodo zaposleni v Kometu odšteli dnevno za posteljo 100 din, ostali pa 150 din. Še vabljivejše so cene izven sezone. Takrat bodo člani kolektiva lahko letovali za 60, zunanji gosti pa za 800 din dnevno po postelji. Za prehrano bodo seveda vsi morali poskrbeti sami.
-ja
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta JOŽETA MATEKOVIČA, se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem delovne organizacije Beti, posebno pa sodelavcem iz TOZD kodranka in volna za podarjeni venec, cvetje in danar, enako hvala sodelavcem iz tehničnega servisa, računovodstva in računskega centra, hvala osnovnim organizacijam sindikata in vsem drugim, ki ste nam izrekli sožalje in nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Iskrena hvala Mešanemu pevskemu zboru Beti za prispevek pevcev, hvala vsem, ki ste našega dragega očeta pospremfli na njegovi zadnji poti.
Sin Jure z ženo Marijo in sin Marjan z ženo Marijo
Barvarna je dvajsetletnik
... Ni daleč čas, ko bo dobivala Beti tehnološko vodo iz Kolpe, s pomočjo lastnega črpališča in lastnih cevi. Ni daleč čas, ko so prebivalci vasi ob Kolpi pili njeno vodo. Potem smo se civilizirali in jo onesnažili. Zdaj imamo, kar smo „ust-varili".
\ Betko ima besedo
Vsakdanje delo, bitka za kilograme, kvaliteto in roke nas včasih toliko zanese, da gredo mimo nas datumi s tako hitrostjo, da včasih niti ne opazimo, da je neki datum tudi posebne omembe vreden.
Takšen je bil 1. april 1983. Namreč prav 1. aprila je poteklo natanko 20 let, ko je bila v nekem zakotnem prostoru Beti postavljena prva lesena kad, ki je tudi pomenila začetek procesov plemenitenja v naši tovarni.
O tem, kakšne so bile porodniške bolezni barvarne, bodo povedali več tisti, ki so v obratu tudi polnih 20 let. Uvodoma naj bi omenili, s čim je barvama začela in kje je zdaj.
Kot je že znano, je začela Beti z ravno pletilnimi stroji. Osnovna surovina je bila barvasta volnena preja. Ze na samem začetku nastajanja tovarne so naši predhodniki spoznali, v kakšni prednosti so tiste tovarne, ki imajo lastno barvarno in ne potrebujejo preje voziti na barvanje daleč naokrog po Jugoslaviji. Verjetno je ravno to vplivalo na odločitev, da zgradijo barvarno tudi v lastni hiši. Začeli so z najosnovnejšim, z leseno kadjo in sušilnim strojem. Prve nadaljne investicije so že prinašale novitete, ki so predstavljale v času nabave tehnološko izpolnjene enote.
Od prvega Brueckneijevega raz-tezalnega sušilnika preko tiskarskega stroja, prve konstrukcije Jet-a, pa do najsodobnejših | strojev za barvanje, kaširanje, mercerizacijo, relaksiranje.
Današnja opremljenost naše barvarne je med najsodobnejšimi. Ne samo da imamo moderno tehnologijo, skrbimo tudi za spremljajoči del. Tako barvila tehtamo na elektronski tehtnici, barvila razstapljamo v kuhinji barvil, ponovno koristimo kondenzat. Ravno zdaj potekajo tudi pripravljalna dela za izgradnjo lastnega vodovoda, in vse to zato, da imamo barvarno sposobno za najzahtevnejše postopke, s pomočjo katerih smo lahko konkurenčni ne samo doma, ampak tudi v svetu.
Kakšna bo barvama jutri? Po zgraditvi vodovoda je naslednja naloga gradbena rešitev suhe apreture. V mokrem delu pa dopolnitev sedanjega programa in avtomatizacija barvarskih procesov. Na tem področju je elektronika že tako močna, da se dajo tudi naši sedanji stroji opremiti z avtomatiko, ki 100 odstotno vodi proces.
Čeprav se zdi danes rešitev še daleč, ne bo niti tokrat prvič, da se niti sami ne zavedamo, kako hitro in trajno uspešno rešujemo vse začrtane plane in naloge.
DALIBOR HRSTE
KUHINJA BARV - Barbara Bahorič, vodja tehnologije v barvarni, se še spominja, kako je pred dobrim poldrugim desetletjem ročno raztapljala in mešala barve za barvanje blaga v navadnih vedrih. Danes njeno delo opravijo stroji v takoimenovani kuhinji barv. Vsak stroj za barvanje ima v zgornjem prostoru svoj raztapljevalec barv, iz katerega teče barva po cevi neposredno v stroj.
... Metlika ne bo dobila tudi letos avtokampa. To je črno na belem. Obljub pa je bilo že, da bi lahko z njimi zgradili najmanj deset avtokampov. Iz zadevščine ne bo tako dolgo nič, zdi se, dokler ne bomo sprevideli koristnosti in pomembnosti izgradnje Metliki prepotrebnega objekta. Do tedaj pa bomo še naprej ugotavljali, da imamo za razvoj turizma domala vse: svež zrak, toplo in čisto Kolpo, bele breze, j prijazne ljudi Manjkajo nam ! objekti, tudi dober hotel, boljša ponudba (in postrežba) v gostilnah, prenočišča j j in tako naprej. Če bomo o avtokampu sanjali še naslednjih deset, dvajset let bodo ta čas turisti drveli skozi naše gnezdo v kraje, kjer imajo te stvari urejene. Mi pa se bomo obrisali pod nosom. Tako kot to počenjamo že dobra tri desetletja.
. .. Hidroelektrarnice, ki I naj bi napajala z električno energijo obrat otroške konfekcije Žakanje, ne bomo zgradili, ker bi bilo potrebnih zanjo preveč dinarčkov. Dobro, da se je odgovornim pravočasno posvetilo, sicer | bi lahko naredili še eno balkansko neumnost.
... Še vedno smo malomarni do okolice, v kateri bivamo. Ko spijemo sok, vržemo vrečko na tla, čeprav je koš za odpadke le nekaj centimetrov od nas. Stekleničke ne vrnemo v menzo. Pustimo jo ležati pred prostori delovne organizacije Meni nič, tebi nič. Gredice, zasajene z rožami, so neokopane. Betku pa je vseeno veliko bolj všeč, če ni nesnage, če je okolica urejena. Najbrž tudi sleherniku, vendar ga ni čez lenobo.
Iz domačih logov
Razkošje v stelji
Letos bo Razkošje v stelji, gala veselica, ki jo pripravlja Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil, trajala dva dni, in sicer 9. in 10. julija. Zadeva se bo odvijala na Vinomeru, pripravljalci so povabili zanimive nastopajoče, vendar tokrat ne bo tekla beseda o njih. Zapisali bomo nekaj, kar bo zanimivo za vse, ki igrajo diatonično harmoniko-frejtona-rico.
Organizirano bo namreč tekmovanje in kdor bo po mnenju komisije najbolje zaigral dve poljudni skladbi, bo prejel nagrado v višini 3000 dinarjev.
Kaj je treba storiti? Na naslov Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil, 68330 Metlika je treba le poslati prijavo z osnovnimi podatki: ime in priimek, kraj rojstva, naslov skladb, ki jih boste zaigrali, in to je vse.
O podrobnostih boste pravočasno obveščeni, brez skrbi. Harmonikarji, pogum v srce ter prijavo v poštni nabiralnik. Verjemite, da bo na Vinomeru še kako zabav-
no.
Noč na Kolpi
Tradicionalna turistično-zabavna prireditev Noč na Kolpi bo letos 23. julija na ‘ gribeljskem kopališču. Znano je že, da bo igral za ples ansambel Henček, da bo pripravila Beti modno revijo, da bosta morda prišla Tof in
Rifle z moped showom ter da bo pripovedoval vice igralec Ivo Serdar, ki je sicer bolj znan kot Štef s Klanjca.
Za Noč na Kolpi bi radi še posebej navdušili čolnarje. Kot lani se bodo tudi letos spustili iz Pobrežja. Start bo torej pri mlinarju Kuzmi, ki vam bo dal žig kot dokaz, da ste res krenili iz Pobrežja. Žig vam bo služil za brezplačen vstop, organizatorji pa obljubljajo še nekaj brezplačne pijače in jedače.
Naj vam zaupamo, da se skupina mladih Črnomaljcev odpravlja na Noč na Kolpi s splavom, ki ga bodo nosili z zrakom napolnjeni sodi. Skupina bo krenila na pot že 20. julija, in sicer iz Dola pri Starem trgu. Na splavu bodo imeli harmoniko, kuhinjo, prenočišča, skratka: vse.
Zanimiva zamisel, ki naj jo posnema še kdo.
Na grajsko dvorišče
Že 2. julija bo na grajskem dvorišču v Metliki živahno. Mladinska folklorna skupina Ivan Navratil in oktet Vitis pripravljata ponovitev uspele prireditve V vinu so resnica, ljubezen in ženske.
Zadeva bo pripravljena kot vrtna veselica, igralo in pelo se bo, vmes pa bo povedanih veliko resnic o ljubezni, vinu, prijateljstvu, ženskah, bogastvu, ljubosumju in tako naprej.
Prireditev se bo ob koncu prelevila v zabavo, v prijeten večer s prijatelji, ki jih boste povabili ta večer na grajsko dvorišče in za mize pred staro kino dvorano. Cel julij in avgust bo na grajskem dvorišču več predstav, vse pa se bodo pričenjale ob 21. uri.
V vinu so resnica, ljubezen in ženske bo otvoritveni večer. Kaj vse si bo moč ogledati naslednje sobote, boste zvedeli s plakatov. Le prebrati jih bo treba. Pri-pravljalec metliških poletnih kutlurnih prireditev je občinska Zveza kulturnih organizacij.
. MLADE, A USPEŠNE — Članice ženskega rokometnega kluba Metlike dosegajo zadnje čase v 2.B slovenski ligi zahod dobre I rezultate. Marca so bile na 5-dnevnih pripravah na Primorskem, I bivale pa so v počitniškem domu Beti v Seči. Na fotografiji: (stojijo od leve proti desni): Jože Omerzel (pomočnik treneija), Ksenija Štulac, Danica Štrukelj, Jasna Mahmutovič, Renata Matekovič, Alida Malešič, Mojca Plut, Janez Štrukelj (trener), I Marjan Pavlovič (tehnični vodja), (čepijo od leve proti desni): lZalka Južna, Jožica Pavlič, Sonja Štrucelj, Dalija Planinc, Renata Čulig, Ruža Ivičič, Bernarda Majcen.
Rokometni preporod
Na pobudo metliških deklet, ki so pred približno desetimi leti igrale pri šolskem športnem društvu rokomet, je bil v pretekli sezoni v Metliki usta-novaljen ženski rokometni kljub. Ker so se dekleta takoj vključila v 2.b slovensko ligo— zahod, so bili rezultati skromni. Kako tudi ne, saj kljub veliki volji in zagnanosti niso bile dovolj izkušene in so igrale bolj rekreativno. V začetku je bil njihov trener Zvone Cej, pozneje je pomagal na treningih Andrej Sever.
V letošnji sezoni se je ekipa močno pomladila, od prvih članic pa je ostala le Ruža Ivičič. Trener je postal Janez
Štrukelj, sicer direktor športne dvorane Marof iz Novega mesta, ki trikrat na teden prihaja na trening v Metliko. Čeprav so metliške rokometašice v svoji ligi gotovo najmlajše, pa v letošnji sezoni dosegajo lepe rezultate. Tako so bile v jesenskem kolu tretje med sedmimi ekipami in tudi sedaj, spomladi, je njihova igra na zadovoljivi ravni.
Omenimo še, da ve kot polovica rokometašic še osnovnošolk, nekaj celo učenk šestih razredov. V Metliki namreč želijo ustvariti močno ekipo z domačimi igralkami, pri tem pa se dobro zavedajo, kako pomembno je, da začnejo z organizirano vadbo dekleta že v osnovni šoli. (J. Š.)
VEZILO, glasilo delovnih ljudi DO Beti in Kometa, ureja uredniški odbor: Toni Gasperič (davni in odgovorni urednik), Slobodanka Videtič, Janez Žele, Desimir Milovanovič, Vida Segina, Marija Jakljevič, Jože Ger-kšič, Tone Omerzel, Ivica Rajgelj, Jožica Čirič, Zdenka Geridč, Branko Herak, Milena Pavuna, Zvonka Gorenc, Sonja Zorc, Marjetka Žele, Milka Mavrin, Jože Novak, Vera Kostelec, Mio-mir Čikič, Ivan Brodarič in Irena Kostevc. Tehnični urednik: Janez Pezelj. Vezi-lo izhaja v nakladi 2300 izvodov, in sicer enkrat na mesec. grafična priprava in tisk DITC Novo mesto. Naslov izdajatelja: BETI, Tovarniška 2, Metlika.
Dogodki v slikah
PROSLAVA NA TRAVI — Za dan Osvovodilne fronte in 1. maj je recitatorski krožek Izobraževalnega centra v parku pred tovarno pripravil izvirno zasnovano in sproščeno proslavo. Dekleta so recitirala slovenske revolucionarne pesmi in ob spremljavi kitare tudi pele. Učenke so recitacijam in pesmim zbrano prisluhnile.
ŠTAFETA V METLIKI - Na poti po Jugoslaviji se je zvezna štafeta v sredo, 11. maja, ustavila v Metliki, kjer jo je pričakala množica ljudi, med katerimi je bilo seveda največ mladih. Na metliški Trg svobode je štafetno palico prinesla Jožica Vardijan, učenka 2. razreda Izobraževalnega centra Beti. Jožica, doma iz Podzemlja, je poleg tega, da je dobra učenka, tudi atkivna mladinka in brigadirka.
TEMELJNI KAMEN ZA NOVO ŠOLO - Končno je prišel dolgo pričakovani trenutek: lovesno polaganje temeljnega kamna za novo šblo Izobraževalnega centra Beti. Ta čast je pripadla koletkivu IC. Za gradnjo nove prepotrebne šole ima Izobraževalni center vso dolgoletno podporo vseh odločujočih in odločilnih občinskih in medobčinskih dejavnikov. Zal pa je to tudi vse, kar ima. Ker odločujočega in odločilnega — denarja ni, z besedami in obljubami pa se ne da zidati, razen šol v oblakih, bi morala biti ta fotografija objavljena za 1. april. Vendar takrat za tako malenkostno potegavščino ni bOo prostora.
MAJSKI POHOD - 14. maja se nas je pet mladincev iz Beti odpravilo na pohod po Gorjancih. Pot nas je vodila iz Radatovičev preko slikovitih žumberških vasi: Kuljaji, Buliči, Sekoliči do Studenih vod. Tu smo se odpočili na košenici, ohladila nas je bistra gorjanska voda. Do Trdinovega vrha je bilo še dobre pol ure hoda. Na vrhu se nam je odprl prekrasen razgled po Bdi krajini, vse tja do Karlovca. Od tu smo se odpravili k Miklavžu, Iger pa je bil dom zaprt. Toda, doma smo vsi trdili: „Lepo je bilo, še bomo šli. Upamo, da nas bo še več!“ (Marija Matekovič)
delovni organizaciji je to delavski svet TOZD. Odločitev organa druge stopnje lahko zahteva delavec — udeleženec v postopku, lahko pa tudi vsak organ, ki je pooblaščen začeti disciplinski postopek, in sicer na podlagi ugovora (pritožbe) zoper odločbo disciplinske komisije. Odločitev organa druge stopnje pa lahko zahteva upravičenec le v pritožbenem roku, kajti drugače postane odločitev disciplinske komisije dokončna.
14. Načelo sodnega varstva — spor pred sodiščem je mogoče sprožiti le zoper odločbo organa druge stopnje (zoper sklep delavskega sveta), kar pomeni, da sodnega varstva ne more zahtevati delavec, ki zoper (prvostopno), odločbo disciplinske komisije ni zahteval varstva svojih pravic pred drugostopnim organom v TOZD (delavskem svetu).
Sodno varstvo pa je potrebno tudi pravočasno uveljavljati, kajti v nasprotnem primeru sodišče pritožbo zavrže.
Zahtevo za varstvo pravic mora delavec vložiti pri sodišču v 30 dneh od vročitve odločbe, oz. sklepa organa druge stopnje, oz. 30 dni po preteku roka, v katerem bi drugostopni organ moral odločiti o ugovoru.
15. Načelo hitrosti, enostavnosti in ekonomičnosti postopka - pomeni, da je le enostaven, nezapleten in kratek postopek lahko učinkovit. Le tako so delavcu lahko zagotovljene vse njegove pravice v skladu s prejšnjimi načeli. Zato postopek ni ekonomičen, če dokazno gradivo ni pripravljeno, če ni izveden predhodni postopek, če ni zagotovljeno strokovno vodstvo in podobno.
To, da je postopek hiter, pa nam kažejo razmeroma kratki zastaralni, oz. pritožbeni roki.
S tem smo spoznali vsa načela disciplinskega postopka. Vsi udeleženci v postopku, predvsem pa člani disciplinske komisije, so se dolžni ravnati po teh načelih, kajti neupoštevanje pomeni tudi kršitev pravil postopka, kar pa je tudi razlog za ugovor na odločbo disciplinske komisije.
Brane Matkovič
! Disciplinski postopek
Spoznali smo že devet načel I disciplinskega postopka, zdaj pa je I na vrsti še preostalih šest:
10. Načelo dokončnosti - zaradi I načela pravne varnosti ni mogoče o I kaki kršitvi ponovno odločati, če je I bil delavec spoznan za odgovornega I in mu je bil izrečen ukrep in če je 1 taka odločitev postala dokončna.
I Dokončna pa je odločitev, če se I nanjo ni mogoče več pritožiti.
11. Načelo osebne odgovornosti I — to načelo pomeni, da je delavec I odgovoren samo za tiste kršitve, ki | jih je sam storil, ne pa morda za I tiste, ki jih je storil kdo drug. Tudi
če več delavcev hkrati krši obveznosti, je vsak od njih odgovoren samo za svoje lastno ravnanje.
12. Načelo krivdne odgovornosti - četudi je bila obveznost objektivno kršena, ne more delavec odgovarjati za kršitev, če se ugotovi, da ni ravnal krivdno. Zato je razumljivo, da stopnja krivde vpliva tudi na vrsto ukrepa, ki ga bo izrekla disciplinska komisija.
Medtem ko je delavec odgovoren samo za škodo povzročeno iz hude malomarnosti ali z naklepom, je za izpolnjevanje delovnih obveznosti odgovoren za vsako obliko krivde -torej tudi za kršitev, kije storjena iz navadne malomarnosti.
Huda malomarnost - podana je takrat, kadar se je storilec zavedal, da zaradi njegove storitve ali opustitve lahko nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mklil, da jo bo lahko preprečil, ah da ne bo nastala.
Navadna malomarnost - kadar se storilec ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati.
13. Načelo dvostopnosti postop-^ ka — zoper vsako odločitev disci-1 plinske komisije je dopusten ugovor | na drugostopenjski organ — v naši