SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIX (53) • ŠTEV. (N°) 28	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	3	de	agosto	-	3.	avgusta	2000
tone mizerit
PRIČAKOVAN IZID
Potres, ki je prizadel slovensko politiko zadnjih dni, pravzaprav ni bil nepričakovan. Vsaj za tiste ne, ki globoko poznajo in Vestno sledijo razvoju v Ljubljani.
Ko smo v četrtek, 20. julija obiskali Kočevski Rog, je skupino RAST XXIX spremljal tudi bivši generalni tožilec Anton Drobnič. Na povratku sva precej govorila o slovenski politiki in tedaj je izrazil prepričanje, da mora prej šli slej priti do odcepitve v novi zduženi stranki SKD + SLS. Po Piegovem mnenju so tam ljudje, ki nikakor Pe spadnjo skupni- Pod vodstvom Zagožena Pa se spreminja v žlahtno konservativno riranko, kot si jo želita Kučan in levica.
Vse je sovpadalo, le da tedaj verjetno fadi on ni pričakoval, da bo združena stranka tako hitro uskočila, izdala Bajuka ia potrdila ustavno spremembo po merilu Kontinuitete.
Kot je zapisal v Družini dr. Štuhec, ne Sre za tak ali drugačen volilni sistem, gre za ®tiko postopanja, za spoštovanje vrednot, dano in celo podpisano besedo. In tu je Pomlad znova zamudila zgodovinsko priložnost. Vendar je ta dogodek, ki lahko popeče do volilnega spodrsljaja, koncem koncev bil potreben in je dobrodošel. Prišlo je do ločitve duhov in je bolje, da pride preje Kot pozneje. Tako vsaj vsak pokaže svojo barvo in se ve, komu smemo zaupati in Komu ne. V tem oziru, če so Podobniki in •\jihovi že drugič požrli dano in podpisano besedo in je temu sedaj večinsko botrova-
la tudi poslanska skupina SKD, je edini izhod ta, ki sta ga junaško podvzela Bajuk in Peterle: ustanovitev nove stranke, ki naj sloni na krščanskem etosu in resnici, spoštovanju pravice in pričevanju zgodovine.
Res je, da se s tem kontinuiteti nudi nova možnost za nadaljnje upravljanje države. A še bolj nevarno bi bilo s tako odločitvijo odlašati v nedogled. Nevarno bi bilo tudi načrtovati politiko za prihodnje mesece in vse staviti na kocko volilnega izida meseca oktobra. Če hočeta Bajuk in Peterle res dobro Sloveniji, mora biti delo osredotočeno v prihodnje desetletje. Smatram, da sta zmožna. Dejstvo, da je tudi anketa Dela pokazala Bajuka kot politično osebnost meseca, to indirektno potrjuje. Reakcija med ljudmi je tudi pozitivna. Vsi stvarni in vestni katoličani se zgražajo nad postopanjem poslancev in priznavajo pravilnost Bajukovega koraka.
Še ena omemba, tako za malo dobre volje. Ne razumem dobro, kaj hoče Zagožen, ko se poteguje za sporazum delovanja v vladi do konca mandata. Kako more sploh kak dogovor ponujati človek, ki je podpisani sporazum ob vstopu v koalicijo Slovenija potem tako lagodno vrgel v koš.
Nam pa preostane isto kot doslej: moliti in se priporočati našim mučencem. Nekoč, ko se je Slovenija osamosvajala, so že izmolili čudež. Molimo za novega.
BAJUK IZSTOPIL IZ STRANKE
Ustanavlja novo krščansko demokratsko stranko; koalicija je razpadla
Peterle je tudi izstopil
Zunanji minister Lojze Peterle je na bskovni konferenci dejal, da se je odločil, da 27. julija odstopi kot podpredsednik ^LS+SKD Slovenske ljudske stranke in °benem tudi izstopi iz stranke. O tem je že °bvestil predsednika stranke Franca Zagona. Peterle je še dejal, da razume odločitev Predsednika vlade Andreja Bajuka, ki je dan Poprej prav tako izstopil iz SLS+SKD in 'Mstopil z mesta podpredsednika stranke, ter se mu pridružuje „v skrbi za verodo-sh>jnost slovenske politike, predvsem v Ažurne vanju pravne države in osnovnega Poštenja". Skupaj z njim in drugimi želi Sterle, kot pravi, delati za stranko, ki bo 'ti'edna ljudskega in demokratičnega imena.
Peterle je tudi pojasnil razloge za takšno 0(l!očitev. Pred dvema mesecema in pol se Združena stranka na kongresu odločila za Galicijo Slovenija ter za uveljavitev ljudske He in spoštovanje ustavnega reda. Ta ^ločitev je bila kasneje neformalno brez Predhodne potrditve na izvršilnem odboru *0 na svetu stranke spremenjena. Del vod-*Kva stranke s poslansko skupino je obrnil J**bet lastni vladi, je povedal Peterle in ob H spomnil, da se je vlada odločila, da se Zakonodajnim referendumom obrne na v°lilce, naj se sami odločajo, vendar pa se je ’’Pova koalicija" temu odrekla vnaprej, 4htest.o tega pa je bila uporabljena pot Pravne spremebe, ki je uzakonila volilni c?tein> ki ga ljudstvo ni izbralo. „V stranki, v* Je obšla ljudstvo, obrnila hrbet lastni 'kdi in se pri tem ni obrnila niti na Pstne organe, ne morein biti ne Hpredsednik ne član," je poudaril peterle.
Upal je, da bo svetu SLS+SKD predstavil °8lede, vendar ker te priložnosti zaradi
premaknjenega termina začetka seje sveta ni imel, je že poslal pismo predsedniku SLS+SKD Francu Zagožnu, s katerim ga seznanja z odločitvijo o izstopu iz stranke. Obenem pa je s svojo odločitvijo želel seznaniti tudi slovensko javnost, ,,tako da bo glede Lojzeta Peterleta povsem jasno, zakaj in kam gre". Peterle „gre kar naprej v isti smeri sedaj v spremenjenih okoliščinah". Obenem napoveduje zelo živahne zadnje dneve julija, zelo delovne prve dneve avgusta in temeljite priprave na volitve.
V zvezi s tem, da ga je na položaj zunanjega ministra predlagala njegova zdaj
Nad. na 2. str.
Kot smo nakazali v zadrgi številki našega tednika, je v parlamentu z veliko večino zmagal zakon za dopolnitev ustave, s katerim je bil uzakonjen proporcionalni volilni sistem, samo malo kozmetično popravljen. Predlog so predlagali v Združeni listi, naslednici komunistov, seveda so zanj glasovali vsi levičarji, pa tudi nova SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Janševi SDS so pred glasovanju zapustili parlament. Levica je slavila zmago, saj jim ta sistem pomaga pri volitvah, pa še jim je uspelo razbiti desnico.
Predsednik vlade Andrej Bajuk je zato 26. julija uradno podal odstopno izjavo kot podpredsednik in član SLSšSLS Slovenske ljudske stranke. „Kot predsednik vlade vam želim sporočiti, da bo vlada v skladu z načelom spoštovanja ustavnega reda spoštovala tudi odločitev večine poslancev državnega zbora o spremembi ustave," je obenem povedal predsednik vlade Andrej Bajuk.
V vodstvu stranke so prejeli še eno izstopno izjavo, in sicer vodje Bajukovega kabineta in premierovega zeta Igorja Senčarja, ki tudi izstopa kot član stranke.
Premierje izrazil obžalovanje, ker DZ ni obravnaval predloga vlade, ld je na pobudo in s popolnim soglasjem vodstva koalicije Slovenije želela zapleteno situacijo in dileme v zvezi z volilnim sistemom razrešiti skupaj z državljani na zakonodajnem referendumu. S podporo ustavnim spremembam seje del vodstva SLS+SKD odpovedal koalicijski pogodbi in povzročil razpad Koalicije Slovenija, obenem pa je izigral lastno vlado in „mene osebno kot njenega predsednika".
V času, ko je vlada soglasno izoblikovala predlog za zakonodajni referendum o volilnem sistemu in ga preložila DZ, sije del vodstva SLS+SKD nenadoma premislil. Namesto vladnega predloga, ki so ga na seji vlade podprli tudi ministri iz vrst SLS+SKD, se je poslanska skupina te stranke skupaj s poslanci LDS, ZLSD in DeSUS odločila za podporo predlogu za spremembo ustave. V DZ je nastala nova koalicija, ki je del slovenskih volivcev ne bo sprejel in ne razumel. „Ta poteza in predvsem bliskovito izvršena procedura sta pripeljali do more-
Kučanu se mudi na volitve
Predsednik republike Milan Kučan je za datum letošnjih volitev v državni zbor določil najbližji možni dan, nedeljo, 15. oktobia. Volitve bodo razpisane 16. avgusta, takrat pa bodo začeli teči tudi roki za volilna opravila.
Za omenjeni datum glasovanja se je predsednik republike, kot je dejal, odločil zaradi dogodkov v vladi po sprejetju dopolnila 80. člena ustave v DZ; tj. izstopu predsednika vlade Andreja Bajuka iz SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, v kateri je bil podpredsednik in ki ga je skupaj s SDS tudi predlagala za mandatarja ter Bajukovi odločitvi za ustanovitev nove stranke. Kučan je pri tem poudaril, da ne sodi o odločitvah, ki so stvar strankarskih opredelitev in razmerij posameznikov in so stvar strankarskega življenja, gotovo pa
bodo te odločitve vplivale na podporo, ki jo ima vlada v DZ in je bila že doslej zagotovljena z „neznatno večino". Posebej je to očitno ob eksplicitnih izjavah koalicijskih partnerjev, da koalicije ni več.
Dejansko pa je Kučan soglašal z željo levice, da so volitve čimprej, ker jih je napovedal za čez dva in pol meseca, tako da parlament in z njim vlada ne bodo mogli pokazati ničesar, kajti vsi bodo zapleteni v volilno kampanjo. Spet ena točka v dobro levim ex komunistom.
bitnih zelo zgodnjih jesenskih volitev. S tem bi se vladi močno skrajšal mandat, in to v ključnem času, ko je začela izvajati svoj program, ki je bistvenega pomena za vključevanje Slovenije v EU,“ je opozoril Bnjuk.
“Kot marsikdo drug si tudi sam želim delati v pogojih, kjer beseda nekaj velja in se dogovori spoštujejo.
Samo v taki politiki sem pripravljen sodelovati. Zato sem se odločil, da odstopim kot podpredsednik SLS+SKD in iz nje tudi izstopim," je dejal premier. V teh dneh so se nanj obrnili številni člani SLS+SKD in tudi drugi s prošnjo, naj se končno nekaj naredi, da se to stanje ne bo nadaljevalo. „Zato sem se odločil, da povabim vse tiste, ki mislijo in čutijo podobno kot jaz, k novi politični pobudi, ki bo gradila na zvestobi vrednotam slovenske pomladi: na demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in pravne države". V prihodnjih dneh se bo sešel iniciativni odbor za ustanovitev nove stranke.
Nova stranka, ki je še brez imena, bo zastopala program, ki ga je Bajuk kot kandidat za mandatarja že predstavil v DZ. Premier je prepričan, da lahko na tej podlagi nastane široka politična povezava, ki lahko po volitvah sestavi novo vlado in prevzame odgovornost za razvoj Slovenije.
Na ta način bomo omogočili vsem, ki se zavzemajo za pomladno politično usmeritev in ki od politike poleg znanja in izkušenj pričakujejo tudi zanesljivost in verodostojnost, da svoje mnenje izrazijo na volitvah, „da podprejo novo smer v slovenski politiki, to je smer verodostojnih besed in dejanj". Prepričan je, da bo imela stranka zadostno podporo, če bo prispevala k večji jasnosti političnega prostora. „Če nam to zaupanje ne bo dodeljeno, nam pač ne bo. To ni nič hudega, pomembno je, da človek deluje po svojih principih in vrednotah." Na vprašanje, ali bo po njegovi oceni večja razdeljenost desnice prispevala k večjemu uspehu levice na volitvah, je odgovoril, da se tudi tega ne boji.
Prvak SDS in minister za obrambo Janez Janša je tudi spregovoril o delu sedanje vlade Andreja Bajuka po sprejetju ustavnega zakona.
“Mislim, da bo delo teklo normalno, pa ne zaradi predsednika SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franca Zagožna, pri katerem beseda nič ne drži, ampak zato, ker velika večina članov vlade ve, čemu in komu je prisegla, in bo zato svojo dolžnost opravila do konca," je nadaljeval prvak SDS.
V zvezi z razhajanji v SLS+SKD pa je Janša menil, da bo končni rezultat „bro-dolomstva, ki seje zgodilo, ko je Zagožnova stranka podprla predlog komunistov oz. Mirana Potrča to, da bo SLS+SKD po naslednjih volitvah končala še nižje, kot je nekdanja SKD po zadnjih volitvah". Ob tem je opozoril, da je večinski del volivcev združene stranke razočaran nad njeno podporo ustavni spremembi.
STRAN 3:
Komorni zbor Avc bo pel
Iz življenja v Argentini
Katica Cukjati
Candidatos
El prestigioso diario argentino La Nation publico el dfa 22 de julio un artlculo que escribio Andres Oppenheimer, en el cual menciona a nuestro compatriota Andrej Bajuk. Transcribimos algunos conceptos de este artlculo:
Hace apenas cuatro meses, el presiden-te de la Republica Checa, Vaclav Havel, le propuso a la secretaria de Estado norte-americana Madeleine Albright con toda seriedad, presentarse como candidata a sucederlo en la Republica Checa. Albright, que nacio en Praga, declino la oferta.
El nuevo primer ministro de Eslovenia, Andres Bajuk, es un banquero de la Argentina que, segun informes de prensa, habla esloveno con acento argentino. Bajuk, que hasta no hace mucho todavia estaba en la Argentina, fue escogido como candidate de compromiso, luego de que las varias faccio-nes de la coalition gobemante no pudieron ponerse de acuerdo en un candidate local.
Poco antes, Lituania habia elegido a
Škofovski urad Slovenske škofovske konference se je 20. junija odzval na sejo državnega sveta (DS), na kateri je razpravljal o domnevno spornem delovanju ljubljanskega nadškofa in metropolita Franca Rodeta ter o predlogu za njegov odpoklic. Tiskovni urad SŠK protestira proti vmešavanju politike v delo Katoliške cerkve in njenih naj višjih predstavnikov ter bo o tem obvestil Sveti sedež.
“Cerkev ima pravico in dolžnost, da poleg oznanjevanja evangelija v duhu evangeljskega nauka presoja tudi družbena vprašanja, povezana z etičnimi načeli in o njih zavzema stališča. Razprava v DS pomeni zato nezaslišano vmešavanje politike v svobodno delovanje Katoliške cerkve in grobo kršitev ustavnega načela o ločitvi
Peterle tudi...
Nad. s 1. str.
nekdanja stranka SLS+SKD, je Peterle dejal, da bo „stranka sama premislila, kaj bo naredila1*. Sicer za zdaj nima kakšnih napovedi, da bi ga stranka odpoklicala. To bi bilo po pjegovem mnenju zelo nenavadno in „že malo cinizmu podobnega, da bi sedaj stranka še lastne ministre podirala, ko je takorekoč podrla že vlado“. Sicer se nima več za ministra stranke, iz katere je izstopil, je pa zavezan tistemu, kar je podpisal in k čemur je prisegel. Glede tega je moja odgovornost in moje delo povsem jasno, je še dejal.
Sicer pa, je nadaljeval Peterle, stranka „očitno ni naklonjen lastni vladi, kajti ni bila pripravljena niti razmišljati, da bi vlada, ki jo je sama postavila, imela možnost, da opravi ravno tisto, za kar je bila postavljena; se pravi, da bi več storila na področju približevanja k EZ“. Stranka ni hotela niti slišati o tem, da bi bile volitve kasneje, da ne bi tako hitela z odločitvijo, ki je bila sprejeta v torek in je sama skrajšala življenje lastni vladi, je še dejal Peterle. Septembra bodo zdnj potekale predvolilne aktivnosti, namesto da bi parlament še sprejemal odločitve na podlagi zakonskih predlogov vlade. S tem je stranka pozabila na svojo deklarirano proevropskost in se po Peterletovem mnenju ni odločila prav.
O prihodnjih načrtih pa Peterle pravi, da gresta oba z Bajukom v skupno stranko. Glede njenih izhodiščih pravi, da je znano, da je Bajuk krščanski demokrat in da
extranjeros
Vaidas Adanikus, 71, quien se acababa de retirar en 1986 de su alto cargo en la Agencia de Protection Ambiental de Esta-dos Unidos, donde habla trabajado durante tres decadas.
En America Latina ha habido algunos casos parecidos. El ex presidente de Bolivia, Gonzalo Sanchez de Lozada, crecio en Estados Unidos y aprendio el espanol como segunda lengua. En estos momentos, un haitiano residente en la Florida, Boni-vert Claude, esta presentarulose como candidate presidential en Haiti.
No se si veremos candidatos presiden-ciales de otros paises implantados en America latina en el future proximo, ni estoy muy seguro de que tal cosa fuera deseable.
Pero creo que la idea de tener legisla-dores representando a las comunidades en el exterior sera adoptada por čada vez mas paises, como un formidable recurso para aumentar su influencia internacional.
Cerkve in države. Takšne napade je Cerkev doživljala samo v naj hujših letih komunističnega totalitarnega nasilja. Ravnanje DS pomeni tudi nadaljevanje politike, ko so partija in njene izpostave določale, kaj Katoliška cerkev sme in česa ne sme delati,“ je tiskovni urad SŠK zapisal v izjavi.
Protest SŠK je sprožila razprava, ki jo je državni svet zaključil z zelo levičarsko in politično usmerjenim in proticerkvenim sklepom, da na notrarvje ministrstvo naslovi vprašanje, ali meni, da je bil na sporni spominski slovesnosti v Kočevskem Rogu 18. junija, ob obletnici spravne slovesnosti, kršen 63. člen slovenske ustave.
Gotovo še vedno ne morejo prebaviti, da je-bil ,,osvobodilni boj“ javno imenovan prevara.
stranka, za katero Peterle predvideva, dajo bo vodil, ne bo zunaj demokrščanskega standarda. Glede programa Peterle ne pričakuje posebnih težav, saj gre za demo-krščanski program, ki je standard znotraj evropske ljudske stranke. Peterle je prepričan, da Slovenija takšno stranko potrebuje in da bo doživela močno podporo. Z Bajukom sta enakega mnenja, saj tudi sam izpostavlja državo prava, na podlagi katerega naj temelji delo nove stranke. Dogajanja zadnjih dni Peterleta prepričuje v tem, da je razumevanje in sprejemanje pravne države pri nas še daleč od evropskih standardov.
Peterle je dodal, da bi bil sicer vesel, če bi se mu pridružili bivši strankarski kolegi iz SKD in bi imela stranka tudi parlamentarni del, vendar pa bo to verjetno težko, suj so se brez izjeme odločili za pot, ki se zdi Peterletu zelo vprašljiva.
ODŠKODNINE PRISILNIM DELAVCEM
V nemškem in avstrijskem parlamentu so sprejeli zakon o izplačilu odškodnin prisilnim in suženjskim delavcem v času II. svetovne vojne. Prednostna naloga Slovenije je sedaj čimprejšnja vzpostavitev stika z ustreznima centralnima mestoma, ki bosta izvajala izplačila neposredno oškodovancem, pa tudi nudenje strokovne pomoči vlagateljem zahtevkov; v ta namen naj bi se imenoval koordinacijski odbor, ki bi ga sestavljali predstavniki oškodovancev in pristojne vladne strukture.
V zadnjem tednu smo bili priče raznim spremembam na političnem in gospodarskem področju.
ALI JE ARGENTINSKA VOJAŠKA PROBLEMATIKA VAŽNA ZADEVA?
Povezava ima ideološko precejšen nadih levičarske usmeritve, kar se politične ideologije tiče. V svojih vrstah pa ima somišljenike najrazličnejih miselnih tokov. Vsaj tako kaže že triletni obstoj Povezave. Nastala je iz nujne potrebe, da bi to gibanje postalo edina protiutež justicialističnemu gibanju na zadnjih volitvah.
Kar se pa gospodarskih načrtov tiče, pa je Povezava seveda na vladi in zato gleda nacionalni in svetovni realnosti v oči in ima zelo omejene možnosti lotiti se kakšnega posebnega socialističnega programa.
Kot vsaka stranka, ki pride na oblast, tudi današnji argentinski voditelji lahko opažajo, kakšen prepad je med vlogo kritične opozicije in biti vladajoča politična sila, ki mora stvarno reševati probleme Argentine.
Vsako državno vodstvo skuša osredotočiti načrte in borbo na bistvene probleme in zreducirati ali čimprej dokončno rešiti tiste, ki so sekundami in ki predstavljajo le ovire, vzbujanje pozornosti in izgubljanja energij. Eden izmed takih problemov je podedovani konflikt z vojaškimi silami.
Problem ni nov. Alfonsin ga je začasno rešil tako, da je utišal levico in postavil člane oboroženih sil pred sodišče. Menem, ki je imel važnejše predsedniške načrte kot poslušati po eni strani levico, po drugi pritožbe vojske, je - kot je bilo njemu značilno - deloma končal s to perečo zadevo. Tako so sledili znani ,,punto final" in „obediencia debida". Skratka nuj bi to pomenilo, da se tem debatam o gverili in vojaški diktaturi v tedanji stvarnosti naredi konec, suj je v vojaškem pravu bistveni princip, da mora podrejeni slepo ubogati predstojnike in zaradi izvršenih ukazov ne sme biti sojen. Tako je najbolj enostavno povedano. Ne bomo se spuščali globje, suj so o tej temi napisali že stotine knjig.
CIVILNA ALI VOJAŠKA SODIŠČA?
Ob vsej tej zgoraj omenjeni zadevi se pa ljudje sprašujejo, ko berejo novice: zakgj pa potem pravzaprav to še ni rešeno in zakaj je še vedno ta tematika na vidnem mestu po časopisih in televiziji?
V Menemovih dekretih, ki bi navidezno dokončno končali z debato, nista vključeni dve temi, ki spadata v pristojnost civilnih sodišč. Prva tema je ilegalno prilaščanje imetja nasprotnikov po nekaterih vojaških predstavnikih. Samo en primer, da je bolj razumjlivo: kak višji vojški predstavnik je zvedel, da je kaka oseba, ki je sodelovala z gverilo, mrtva ali je ni več v Argentini, in je na svojo roko in seveda s sodelovanjem notarjev ali kakšnega predstavnika kakih ustanov ponaredil podpise in tako „podedo-val“ ali „kupil“ imetje političnega nasprotnika. Ne pozabimo, da so z gverilo sodelovali tudi nekateri bogataši, profesionalci in bankirji. Več kot zaradi prepričanja so se verjetno bali za osebno gospodarsko bodočnost in tako bi v primeru, da bi gverila zmagala in prišla na oblast, imeli zagotovljeno gospodarsko bodočnost.
Takšni zločini nedvomno zahtevajo temeljito raziskavo, kaznovanje zločincev in popravo vseh gmotnih krivic ter drugih posledic. O tem sploh ni debate in s strani vojaških sil so tudi mnenja, da to spada pod civilno kriminalna sodišča.
Druga podobna tema je prilastitev po vojakih raznih otrok, katerih starši so bili ubiti ali pa spadajo med „desaparecidos“. Te otroke so potem vojaki dali v posvojitev raznim družinam, ki so otrokom zamolčale
njih izvor in jih imeli popolnoma za svoje. Seveda, v tem primeru smo pred dvema zločinoma: prisilna posvojitev in prikrivanie prave osebne identitete.
Za veliko let ali pa za vedno se v vsej resnici ne bo odkrilo, ali so te prisilne posvojitve bila osebna dejanja ali je obstajal sistematičen načrt najvišjih tedanjih v0Ja' ških organov, kar se teh dejanj tiče. Različni argentinski sodniki deloma zaradi osebnega prepričanja, deloma zaradi močnega vpliva ,,Madres de Plaza de Mayo“ in ustanov za človekove pravice, so razsodili, da so bile posvojitve sistematično od zgoraj načrtovane. Prav zaradi teh sodnjjskih razsodb so bili obsojeni na domači pripor (zaradi starosti) Videla, Bignone, Massera, Nicolaides. V zvezi s to zadevo so po različnih sodiščih v Argentini morali pričati ali pa odgovarjati kot obtoženci različni bivši in sedanji vojaški predstavniki.
To temo — posvojitev - so poskusili nekateri vojaški krogi potegniti iz civilne jurisdikclje pod vojaško kompetenco. Vloženi priziv na Vrhovno argentinsko sodišče, da naj bi se izreklo o kompetenci po končanem zimskem premoru, bo zadevo rešilo v tem tednu. Vse kaže, da se bodo tovrstne tožbe o kraji otrok nadaljevale na sedanjih civilnih sodiščih. Verjetno je to najbolj pametna rešitev, ker bi nasprotna povzročila bes in levičarske manifestacije, kar se pa vladi sploh ne izplača.
Tretja zadeva, ki je na tapeti, so Pa takozvane tožbe za odkritje resnice. V principu te tožbe nimajo pravega smisla spričo Menemovih dekretov, ki so končali v bistvu legalno zahtevo po kaznovanju vojaških dejanj pod zadnjo diktaturo. Skrajno levičarski krogi pa se sklicujejo, da gre za zločine mednarodnega obsega, ker so proti človeštvu, in zato bi se tožbe ne samo v tujih državah temveč v sami Argentini ponovno načele. Nekatere so se že. Bolj zmerni in maloštevilni krogi pa trdijo, da hočejo zvedeti resnico o preteklosti, ne pa kaznovanje prizadetih. Večina sodnikov se sprašuje, kakšen smisel ima načeti take zadeve na kriminalnih sodiščih, če ne bo obtoženca. In prav zaradi te zadnje točke pri iskanju resnice in argentinske narodne sprave se iščejo alternativne poti. Tuknj imajo argentinska vlada, vojaški krogi, Cerkev in različne ustanove isto željo po dialogu.
Če bodo levičarske ustanove, mednarodno podprte, in matere in stare matere Majskega trga pristale na tak dialog, bo pa res argentinski čudež.
ODPIRAJO SE NOVA OBZORJA
Dve drugi važni zadevi sta osredotočili pozornost Argentincev v preteklem tednu-Predsednika De la Rua je sklical argentinske guvernerje, ki so večinoma peronisti, na quinto v Olivusu.
Bil je neke vrste poskus, da neposredno izve mnenje guvernerjev, kar se tiče morebitnih novih finančnih in davčnih korakov centralne vlade. Uspeh je bil zelo omejen Potrebno bo še število podobnih srečanj h1 mnogo kompromisov. Omejitev podpore federalne vlade provincam ni nič priljubljena! ker nimajo razvite industrije in tudi denarnih sredstev ne. Napovedan nacionalni program za zidavo novih stanovanj po provincah je bil tudi osporavan. Vsaka provinca čuti, da ima avtonomijo pri odločanju na tem področju, pa čeprav večina denarja pride od centralne administracije.
Druga zadeva, ki je sprožila mnog0 pričakovanj, so pa bile obljube, ki jih je med drugim podal F. de la Rua pri otvoritvi vsakoletne razstave kmetijskih pridelkoVi živinoreje in industrije. Številne finančne in davčne olajšave so obetajoče. Pa o tem boU o podrobnosti bomo poročali v nasledit)1 številki našega tednika.
Protest proti vmešavanju politike v Cerkev
KOMORNI ZBOR AVE V ARGENTINI IN ČILU 2000
Slovenci v Argentini
Prihodnji teden bo prišel v Argentino komorni zbor AVE iz Slovenije. Povabili sta ga Argentina in Čile na Ovajanje skupnih koncertov. Istočasno Pa bo zbor izrabil priliko in nastopil n»ed našo slovensko skupnostjo s svoji-jni odličnimi koncerti. Vabimo vse rojake, da se udeležijo teh koncertov najboljšega slovenskega komornega sbora, ki je dobil že veliko najvišjih slovenskih in mednarodnih nagrad.
Posebej opozarjamo, da rojaki po-vabijo na te koncerte svoje argentinske prijatelje, posebno pa še na koncert v metodistični cerkvi na Rivadaviji 4050.
SPORED:
petek, 11. 8. zvečer koncert v cerkvi Iglesia Metodista Central na Rivadavia 4050
sobota, 12. 8. koncert v Našem domu v San Justu ob 20.30
nedelja, 13. 8. petje pri maši v Slovenski Vasi, po maši še nek;),j pesmi v Domu, na Poti domov možni postanek v Slomškovem domu na Mladinskem dnevu.
Koncerti v Čilu in Argentini
17. 8. celovečerni koncert v cerkvi Igle-sia Divina Providencia v Santiago de Chile
18. 8. koncert Johan Sebastian Bach: Singet dem Herm v spremljavi simfoničnega orkestra Univerze v Mendozi ob obletnici univerze Universidad Nacional de Cuyo 19' - 21. 8. sodelovanje na mednarodnem festivalu San Juan Coral 2000 v San Juanu ' na skupnem nastopu, kjer bodo združeni zbori iz Argentine, Mehike, Paragvaja, Poljske, Čila in seveda Slovenije ob spremljavi simfoničnega orkestra zapeli Haendlovo delo O praise the Lord with one consent — kot solista bosta nastopila tudi slovenska Pevca sopranistka Katarina Lenarčič in baritonist Primož Dekleva.
SPET KONCERTI V ARGENTINI
23. 8. koncert v Slovenskem domu v Mendozi - tu bo zapel tudi tamkajšnji slo-venski zbor. V AVE poje tudi Fernando Mejias, kije poročen z Veroniko Bajuk in je Pek^j časa vodil mendoški zbor. Z zborom Pride kot spremljevalka tudi Veronika.
24. - 27. 8. sodelovanje na prvem mednarodnem tekmovanju Felipe Vallesi. Sodelovali bodo v kategoriji mešanih zbo-r°v, ženski zbor ter v folklori. Sodelujejo še zbori iz Argentine, Slovenije, Poljske, Portugalske, Turčije, Kolumbije in Venezuele.
CURRICULUM VITAE ZBORA AVE
Komorni zbor AVE je bil ustanovljen leta 1984 kot vokalna skupina pod vodstvom Andraža Hauptmana. Izredna žeija pevcev po skupnem muziciranju ter izvajanju najrazličnejših zahtevnih partitur domače in tuje ustvarjalnosti, prinaša zboru vedno znova zagotovila o uspešnosti (kritike, nagrade, priznanja, vabila). Tehtni koncertni sporedi in Avejevsko prepričljivo ter avtentično podajanje vzbujajo odzivnost tako pri poslušalcih kot tudi pri zahtevnih žirijah in drugih glasbenih strokovnjakih.
1990: nacionalno zborovsko tekmovanje Naša pesem, Maribor, zlata plaketa, priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe (Gallus - O beata Trinitas);
1991: koncertna turneja - Nemčija;
1992: mednarodno zborovsko tekmovanje Naša pesem, Maribor/Slovenija, zlata plaketa, priznanje za najboljšo izvedbo slovenske novitete (Krek - Psalm XLII), mednarodno zborovsko tekmovanje C.A. Seghi-zzi, Gorica/Italija, prvo, tretje in peto mesto, priznanje Alpe Jadran;
1993: nacionalno zborovsko tekmovanje Naša pesem, Ljubljana, zlata plaketa, priznanje za najboljši zbor tekmovanja; mednarodno zborovsko tekmovanje Florilege Vocal de Tours, Francija, prvo in tretje mesto, nagrada za najboljšo izvedbo francoske skladbe (Poulenc-Marie), nagrada občinstva, mednarodno zborovsko tekmovanje Cantate, Maasmechelen/Belgija, tretje mesto, nagrada za najboljšo izvedbo obvezne skladbe (Bikkembergs-Laudate Dominum), plaketa mesta Ljubljane;
1994: mednarodno zborovsko tekmovanje Naša pesem, Maribor/Slovenija, srebrna plaketa, drugo mesto v kategoriji folklore, priznanje za najboljšo izvedbo obveznega programa, velika nagrada mesta Maribor (Grand Prix), priznanje za najboljši slovenski zbor, mednarodno zborovsko tekmovanje Tolosa, Španija, dve drugi in tretje mesto, koncertna turneja - Egipt, koncertna turneja - ZDA, Kanada, nagrada Prešernovega sklada Republike Slovenije;
1995: mednarodno zborovsko tekmovanje Eisteddfod, Roodepoort/Južna Afrika, prvo in drugo mesto, najboljši zbor tekmovanja, Evropski simpozij za zborovsko glasbo, Ljubljana/Slovenija, delavnica (Eric Ericson);
1996: mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor, Slovenija, prvo mesto, nagrada za najboljšo sestavo in izvedbo prostega programa, nagrada za najboljši slovenski zbor; Mednarodno zborovsko tek-
Nad. na 4. str.
ALOJZIJEVA PROSLAVA
Kralj Matjaž
Vsako leto za Alojzijevo proslavo otroci iz slovenske osnovne šole presenetijo z igrico.
Letos je bila igrica na skrbi karapačajske šole Josipa Jurčiča, u-prizoriii so lepo narodno pripovedko o kralju Matjažu in Alenčici.
Kralj Matjaž - njegovo pravo ime je Matija Korvin - je v resnici živel. Bil je ogrski kraij in ker je bila takrat Slovenija pod ogrsko oblastjo, je kraljeval tudi našim dedom. Bil je pravičen in nad vse dober. Koval je zlate denarce in niso zaman naši predniki imenovali dobo njegovega vladanja - zlato dobo. Zaradi njegove pravičnosti in dobrote so ga naši predniki ovekovečili in mu podelili lepo mesto v zakladnici naših pripovedk.
Naša igrica nam pripoveduje, kako je kralj Matjaž na premeten način rešil svojo ženo Alenčico iz turških rok, ko so jo ugrabili in odpeljali v Turčijo.
Na gradu so mimo živeli kralj Matjaž (Pavel Aleš) in Alenka (Silvi Žnidar) s svojimi služabniki in osebno stražo. Ob vratih je zvesto stal stražar (Sandi Žnidar), pred gradom pa kar enajst vojakov. Ta mir prekine prihod glasnika - trobentača (Damjan Cuny). Njegov nastop, trobentanje in obleka, vse je bilo izvrstno. Za njhu sta dobro nastopila še Sigismund (Martin Del-bene) in bobnar (Valentin Cuny).
Kralj Matjaž je moral na vojsko, tako je veleval razglas. Na bojno polje ga je odnesel konj Svit. Konj je bil odlično maskiran, njegov rezget in peket pa tako dobro konjski, da se je fant, ki je bil v njem skrit, res kar skril. (Andrej Žnidar, v konja pa ga je „spremenila“ Ani Klemen). Svojo vlogo je zelo dobro podal.
Za kraljem in konjem pa so odkorakali vojaki (Marko Garcia, Joško Šenk, Tomaž Klemen, Luka Garcia, Osvaldo Canavese, Andrej Klemen, Ivan Delich, Pavel Delbe-ne, Javier Vazquez in Tomaž Cuny) in marsikdo si je želel, da bi bil njihov disciplinirani marš malo daljši. Tudi ,,repek" te četice je bil res prisrčen!
Na bojno polje pa je glasnik prinesel hudo novico. Turki so ugrabili kraljevo ljubljeno ženo Alenko. Kraij Matjaž brez razmišljanja oddirja v Turčijo, napravljen v pravega Turka.
V Turčiji! Ob vodnjaku so prale Turkinje, nato pa zaplesale zelo izviren ples v zamisli Anice Resnik in Sonje Kolenc. Ble so zelo ljubke. (Tatjana Klemen, Nevenka
in Alenčica
Potočnik, Marija Korošec, Mirjana Delbe-ne, Lučka Canavese, Mikaela Resnik, Zofija Novak). Pri mizi pa so se zabavali Turki (preoblečeni vojaki).
Postaven Turek je zaprosil Alenko za ples. Takoj je v njem spoznala kralja Matjaža. Med plesom jo je ugrabil in odgalopi-rala sta na konju izpred presenečenih Turkov. Njihov galop je bil dobro simuliran. Ko sta pridirjala do kovača, si je kraij izmislil ukano. Začudenemu kovaču (Karina Novak) je zapovedal, naj konju obme podkve. To delo mu je bogato plačal in mu zapovedal, naj o tem molči. Ko so Turki pridirjali za njimi, so videli, da sledi vodijo v nasprotno smer, zato so obrnili kopje in kralj Matjaž in Alenčica sta bila rešena. Vsi štirje: kraij Matjaž, Alenčica, kovač in konj Svit so svojo vlogo dobro odigrali.
Na gradu je bilo potem veliko veselje.
Na dvornega norčka ne smemo pozabiti. Zelo zabavno je povezoval prizore in seznanjal otroške glavice o poteku igrice. Svojo vlogo je zelo dobro odigral (Sonja Kolenc).
Da je ta igrica dobro uspela, gre vsa zahvala Ani Klemen. Ona je tudi s Pavlo Korošec izdelala večino oblek. Pavla Korošec je imela na skrbi obleke Turkov, ki so bile precej zahtevne, kakor so lahko videli gledalci. Obe sta žrtvovali veliko nočnih ur. Pri oblekah in opravi sta pomagali še Anka Garcia in Helena Žnidar. Mamice in učiteljice so pomagale, da so se vojaki hitro preoblekli v Turke in Turki spet v vojake.
Scenerijo je izdelal Pavel Sušnik, ki so mu pomagali : Frido Klemen, (ki je izdelal turške meče), Jože Šenk, Franci Korošec, Julio Vazquez, Miha Potočnik, Ani Klemen, Franci Resnik in Jože Novak.
Za glasbeno spremljavo je poskrbela Ani Klemen, za luči in zvok pa Dan\jan Ahlin. Šepetalka je bila Metka Slabe.
Vsem: otrokom in pomagačem hvala za poldrago uro prijetne zabave.
MP
Stran 4	SVOBODNA	SLOVENIJA	Buenos	Aires,	3.	avgusta	2000
Prejeli smo
RAST XXIX v Sloveniji
Draga gospa ravnateljica!
Po uspešno zaključeni Poletni šoli smo se podali na obisk Slovenije. Za dva dni smo šli skozi Celje v Prekmurje v dodatnem delu pod organizacijo Urada za Slovence po svetu. Izlet je bil lep in zanimiv, a manjkala sta dva bistvena obiska: nismo videli ne Teharij ne Maribora in vsega, kar je povezano z našim svetniškim škofom Slomškom.
Nato smo prešli v organizacijo Slovenije v svetu in v tem sklopu obiskali Brezje (imeli smo romarsko mašo s skupino Slovencev s Švedske), nato Bohinj, slap Savice in Bled, kjer smo na otoku zvonili zvon / želja.
N aslednj i dem smo posvetili Kraryski gori, Vršiču in dosegli izvir Soče, nato pa v Str-žišče, kjer smo prespali dve noči in se srečali z župnikom Kobalom in mladimi, ki so bili tam na duhovnih vnjah.
V sredo smo skupaj z	M %%
njimi šli na goro Rodi-	RAST	na	vrtu	Mohorjeve
co in šli po gorskih gre-	družbe	v	Celovcu
benih, ki ločijo Gorenjsko in Primorsko, ter dosegli Črno Prst in se zvečer vrnili v dom duhovnih vaj.
Četrtek je bil posvečen obisku Kočevskega Roga v družbi Antona Drobniča in Janeza Riharja. Ta je tudi imel mašo pri prvem grobišču, nato smo šli še na drugo, kjer smo zapeli ,,Oče, mati..“ ter ,,Mi legio-
narji, mi domobranci".
Včeraj, v petek, pa smo prišli na Koroško ter si v spremstvu tajnika Katoliške kulturne zveze Nužeja Tolmajerja ogledali med drugim Gospo Sveto. Zvečer pa predstavo tipične koroške ohceti, pred katero so tudi naši mladi nastopili z dvema argentinskima folklornima plesoma in pesmijo Slovenija.
Danes smo bili že v Vetrinju in v vetrinjski cerkvi zmolili ob spominu na tragedijo, ki se je na tamošrvjem polju odigrala leta 1945. Za nocoj je predviden drug folklorni festival, jutri pa se vrnemo v Slovenijo in v ponedeljek na Triglav.
A
m
£
s*
Bog daj, da bi se tako slovenstvo v izseljestvu ohranilo še dolga leta.
Prisrčen pozdrav iz sončnodeževne Slovenije!
Boštjan Kocmur predsednik SvS
V Ljubljani, 21. julija 2000.
Danes smo zaključili ogled Slovenije in se P° obisku Benetk v torek in Vrhnike, Predjamskega gradu ter Postojne vrnili v Ljubljano. Danes dopoldne smo bili še v
parlamentu,
kjer so nas sprejeli člani parlamentarne komisije mag. Marjan Schiffrer, Hvalica in Samo Bevk ter tajnica komisije Barbara Sušnik. Potem pa so se dekleta in fantje porazgubili širom Slovenije vsak k svojim sorodnikom.
Ponovno se dobimo v torek, 1. na Brniku, že ob letalu, ki nas bo popeljal nazaj v Buenos Aires. Hvala Bogu je vse potekalo v popolnem redu, brez težjih zapletov. Le vreme nam ni bilo povsem naklonjeno pr* obisku Triglava. Zaradi dežja smo prišli kar vlažni do koče na Kredarici v nedeljo popoldan. A v ponedeljek se je povzpelo na Triglav le sedem članov skupine, ki so imeli kompletno zimsko opremo in se lahko dosegli vrh v deževnem in vetrovnem vremenu.
Kmalu se vidimo v Buenos Airesu.
Tone Mizerit
Dragi Slovenci v Argentini in po svetu!
V Pismu iz slovenskega parlamenta, ki ga je g. Marijan Schiffrer poslal na uredništvo Svobodne Slovenije, objavljeno 13. julija, smo z začudenjem brali nekaj netočnosti v zvezi z našim društvom in bi jih radi pojasnili:
„Glede obiska maturantov v Sloveniji je državna sekretarka Mihaela Logar povedala, da je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu leta 1999 kril vse stroške razen polovice cene letalske vozovnice ter tudi prevzel celotno organizacijo.“
Kot je nam znano, je Urad kril stroške le petih vozovnic in to preko veleposlaništva v Argentini. Celotno organizacijo obiska maturantov je prevzelo Izseljensko društvo Slovenija v svetu — od Poletne šole slovenskega jezika do ogleda slovenske naravne in kulturne dediščine. Stroške je kril v glavnem Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu; koroški Slovenci ter Slovenci iz Gorice in Trsta so krili ogled slovenskega zamejstva, finančno so tudi prispevali sponzorji SvS: časopis Delo, Socialdemokratska stranka in tednik Demokracija; s knjigami, kasetami ter izdelki pa Ognjišče, Družina in Lek. V zvezi z organizacijo piše v Pogodbi za sofinanciranje med Uradom in Slovenijo v svetu (ki jo pripravi Urad) sledeče: ,,Pogodba se sklene za sofinanciranje projekta „Srečan-je maturantov iz Argentine v Sloveniji", ki ga bo organizacijsko izvedlo društvo Slovenija v svetu..."
„Izseljensko društvo Slovenija v svetu svojega dela ni ustrezno uskladilo s pripra-vljenim programom, ob končnem poročilu društva pa urad sploh ni bil omenjen kot financer. “
Na vprašanje zakaj menijo, da naše delo ni bilo ustrezno usklnjeno s pripravljenim programom, nismo prejeli tehtnega odgovora.
Končno poročilo vseh programov izseljenskega društva Slovenija v svetu je celotna revija Slovenija v svetu, leto 2000, št.l, kjer je na strani 18 pod naslovom „Sofinancirani program s strani Ministrs-
SILVIN EILETZ
A sedaj je stala Nemčija pred novim problemom in sicer: kakšen odnos mora imeti do ostale Rusije, kakšna naj bo njena politika do boljševikov? Nemška politika do Rusije se je vedno bolj in bolj dotikala novih mej in je posegala na fronto med „belimi” in „rdečimi”. Vprašanje bodočega odnosa Nemčije do Rusije je postalo središče nemške debate do Brest-Litowsku.
V Brest-Litowsku so Nemci še mislili na protektorat iz „obmejnih držav”, od poletja 1918 so pa že zahtevali obvladovanje vse Rusije kot neko nemško kolonijo.
Po miru v Brest-Litowskem leta 1918 sta se pokazali znotraj vodstva nemške države dve nasprotujoči si stnyi: vojska in politiki. Obe strnji sta imeli za Rusijo sicer iste namene: Rusijo oslabiti in jo preobraziti v nemško kolonijo. Samo njuni strategiji sta si bili nasprotni.
General Ludendorff in bivši poslanik v Moskvi Helfferich sta pred nemškim cesarjem Viljemom II. odločno zagovarjala svojo vojaško in politično linijo: boljševike brezpogojno pregnati, saj to bi bilo v tistem času in vojaški situaciji zelo lahko. Berlin je stal sprva popolnoma na liniji vojske. General Ludendorff je zasedal še naprej kot
tva za kulturo in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu" piše pod 4. točko prvega dela: ,,Sofinanciranje: srečanje maturantov iz Argentine v Slovenijo SIT 2,000.000,00“. V isti reviji sta ponatisa poročil arh. Jureta Vombergarja ter tednika Družina, ki tudi omenjata ustanovo Republike Slovenije — Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu kot sofinancer obiska maturantov. Naša zahvala Uradu je bila izrečena tudi javno na nastopu slovenskih maturantov v Zavodu sv. Stanislava. Ne nazadnje pa smo maturantom podarili kape, kjer je natisnjen tudi logotip Urada.
,,Letos je celotno organizacijo prevzel Urad. Poudarek bo na učenju slovenskega jezika in spoznavanju Slovenije. “
Teče deveto leto našega delovanja za Slovence po svetu in organiziranja obiskov slovenskih maturantov iz sveta po Sloveniji. Celotni odbor SvS dobro ve, kaj pomeni izseljenstvo in kaj je pomembno, da si slovenski maturantje — zdaj že 3. generacije Slovencev - ogledajo. Zato smo kljub določbi Urada pod prejšnjim vodstvom dijakom in staršem ponudili našo pomoč. Poteka del potovanja po Sloveniji 29. Rasti, ki je v naši organizaciji. Izvzeli smo slovensko obalo in Prekmurje, ki so jih mladi že obiskali pod organizacijo Urada za Slovence po svetu (pod prejšnjim vodstvom) in v okviru Poletne šole ter pod vodstvom SKAM-a, mladih SKD+SLS in Svetovnega slovenskega kongresa, a žal opažamo, da kljub našemu nasvetu, naj te organizacije ne pozabijo na grobišče v Teharjah in na grob prvega slovenskega blaženega Antona Martina Slomška v Mariboru, naši maturantje tega niso obiskali (so pa morali obiskati muzej novejše zgodovine v Celju, kjer se prikazuje partizanski pogled na polpreteklo zgodovino). Del obiska, ki poteka pod organizacijo Slovenije v svetu, bo krilo v glavnem Ministrstvo za kulturo ter koroški Slovenci in sponzorji SvS.
Naj še omenimo, da je letošnja skupina maturantov in voditelja — tako kot prejšnja leta — zelo lepa, mladi so zelo prijazni in spoštljivi, poleg drugega je pa značilnost te skupine (vsa,j do zdaj) nenavadna točnost, kar nas prijetno preseneča.
(4)
„pijan od osvojitve” ruski teritorij: Ukrajino, Krim in prišel čez Don; povsod so tudi Nemci „rdečo gardo” takoj pregnali. Njegovi politični in strateški pojmi so bili brez-memi: hotel je meseca junija 1918 po lastni iniciativi zasesti Petersburg in Moskvo ter boljševiško „kugo” odstraniti. Ludendorff se je energično zavzel za zvezo z belimi in za restavracijo konstitucionalne monarhije v Rusiji, po možnosti pod nemškim monarhom. Padec Lenina in njegovega režima se je zdelo samo še vprašanje časa. Mirovna pogodba iz Brest-Litowska je bila že davno pretrgana.
Nemška politična voditelja Kiihlmann in njegov naslednik Admiral von Hintze sta pa imela za Rusijo drugačno strategijo: oba sta hotela nasprotno, boljševike držati na oblasti in jih rešiti, ker bodo po mnenju zunanjega ministrstva boljševiki najbolj razdejali Rusijo. Odstraniti boljševike bi bilo lahko. Kaj pa pride potem?
Posebno Admiral von Hintze, novi nemški državni tajnik, je s svojo bleščečo analizo avgusta 1918 prepričal nemškega cesarja Viljema II. Hintze je energično zagovarjal kontinuiteto nemške vzhodne politike od 1914. Nepremaknjeno je strmel k ve-
likemu daljnemu cilju od 1914: oslabitev Rusije kot predpogoj nemškega stremljenja po svetovni sili. S tem se je politična linija uveljavila proti vojaški.
Mirovna pogodba v Brest-Litowsku je pa boljševikom zagotovila tako nnjno potreben odmor in ,,oddih”: omogočila jim je konsolidacijo oblasti in ustvarila predpogoj za vzpon bodoče boljševiške svetovne sile.
Koncem koncev so bili boljševiki, in ne Nemci, zmagovalci ,,skupne igre” obeh rivalov: le ta se je začela s transportom Lenina skozi Nemčijo in končala v Brest-Litowsku z vsemi njegovimi posledicami.
Po vsem subverzivnem delovanju nemških agentov okrog boljševikov, po obsežnem nemškem financiranju boljševizma, po vseh strateških nemško-boljševističnih potezah, se stavlja odločilno vprašanje k ..zgodovini neke kolaboracije”, ki zahteva diferenciran in utemeljen odgovor.
To vprašanje se vsiljuje samo od sebe: ali se sme govoriti o načrtni nemško-boljše-viški zaroti? Medtem ko nemška zgodovinarja Hahlweg in Fischer ter njun oksfords-ki kolega Katkov vprašanje načrtne zarote zanikujejo, zavzemata nasprotno mnenje ruska zgodovinarja Melgunov in Miljukov; njihovemu mnenju se odločno pridruži tudi predsednik ruske provizorične vlade, Kerensky, ki prinaša veliko dokazov.
Vsi trye zgoraj omenjeni ruski avtorji se opirajo na originalne vire in vsi so bili tudi sami priče dogodkov; načrtni dogovori in koordinirana zarota med boljševiki in Nem-
ci se po tem ne da izključiti, a ruski tajni arhivi še niso dosegljivi. Originalnih virov teh ruskih prič avtor ni mogel preveriti, zaradi tega te dokumente samo referira, ne da bi jih kot dokumentirano evidenco vkl' jučil. Na razpolago so mu bili samo obširni dokumenti iz nemškega tajnega arhiva, a I dokumentirane evidence o načrtni zaroti v' | teh arhivih ni.
Tudi nemški zgodovinar Nolte potrjnje vprašanje zarote, ne da bi to dokazljivo prikazal.
Ruski zgodovinar Volkogonov domneva samo o zaroti, a domnevanja niso dokazi' Tudi ameriški zgodovinar Pipes poroča ° zaroti, prinaša tudi dokaze, a ne iz nemškega arhiva. Svojega mnenja tudi Pipes ne vsiljuje. Britanski zgodovinar Zeman prinaša v svoji obširni zbirki nemških tajnih do- j kumentov mnogo dokazov nemško-boljševi-stičnega sodelovanja, dokazov neke koordinirane zarote pa tudi on ne prinaša. Britanski zgodovinar Schapiro zarote ne omenja-
Dokumentirana je tudi skupna strategija, ki pa še daleč ne doseže načrtne zarote-Dokumentirani so tajni kontakti boljševikov j z nemškimi agenti: tako Lenina s Keskuloin, Lenina z boljševikom Haneckijem, ki je stai v stalnem kontaktu z nemškim vodilnin1 agentom Parvus-LIelphandom. Dokumentirani so kontakti boljševika Radeka s Parvii" som, social-revolucionarja Weiss-Zivina f1 švicarskega socialista Plattena z nemškin1 poslanikom v Bernu von Rombergom. f Nadaljevanje prihodnji
Zgodovine neke kolaboracije -boljševiki in Nemci: 1914-1918
Novice	iz
Pisali smo pr
DE PROFUNDIS
Komorni zbor De profundis iz Kranja je na letošnjem mednarodnem tekmovanju Pevskih zborov v Powell Riverju v Kanadi -Sre za enega največjih zborovskih festivalov, ki obstaja že od leta 1984 in se ga udeležujejo izbrani zbori iz vsega sveta dosegel izjemen uspeh; Osvojil je prvo me" to v dveh glavnih kategorijah (žens*.;, tooski zbori), z žensko zasedbo in v tekmo-Var\ju mešanih zborov. Zbor je dobil tudi drugo nagrado v kategoriji sodobne zboro-vske glasbe. Komorni zbor. Sicer je na tekmovanju sodelovalo 31 zborov.
VODNJAK V MUZEJ
Začela se je zahtevna „selitev“ Robbo-vega vodnjaka z njegovega originalnega Prostora pred ljubljanskim Magistratom v Prostore veznega trakta med starim in no-VlIu krilom Narodne galerye Slovenije. S Prestavitvijo bo vodnjak, ki velja za najlep-
in najmonumentalnejše delo ljubljanskega baroka, ki ga je Francesco Robba delal devet let in ga dokončal leta 1751, spremenil svoj ,,status" - iz spomenika nepremične dediščine bo postal muzejski eksponat. Pravijo, da je vodnjak treba prestaviti, ker Zaradi vplivov prometa, onesnaženosti okolja in ogroženosti v primeru potresa spomenika pred Magistratom ne morejo ustrezno Zaščititi. Na Mestnem trgu bodo namestili koPljo spomenika.
ČASTNI ZNAK RS DON PIERINU
V prostorih nekdanjega župnišča v Vre-teah pri Divači je koprski škof Metod Pirih blagoslovil novo skupnost Srečanje. Blagoslov in odprtje nove skupnosti pa je bilo todi v Razborju pod Lisco. V teh dneh je bil v Sloveniji na obisku ustanovitelj in voditelj Skupnosti Srečanje don Pierino Gelmini. Predsednik vlade Andrej Bajuk ga je sprejel in v pogovoru pokazal veliko zanimanje za njegovo delo, mu izrekel priznanje za njegovo zavzemanje in za izvirni način
zdravljenja mladih, zasvojenih z mamili. Don Pierino je gostitelja seznanil s svojimi novimi načrti, kako želi pomagati več tisoč mladim Slovencem, ki so zaradi odvisnosti od mamil pri njemu in Slovenski karitas poiskali pomoč. Predsednik republike Milan Kučan pa ga je za njegove zasluge in delo z mladimi zasvojenci, še posebej pa za razumevanje in prispevek pomoči potrebnim v slovenskem prostoru, odlikoval s častnim znakom svobode RS. Don Pierino je predstavil temeljna načela, po katerih delpje Skupnost Srečanje, ki jo je ustanovil pred več kot 35 leti.
KAJ (GLEDAJO, POSLUŠAJO,
BEREJO) V SLOVENIJI?
Tednike, televizijo in radio redno spremlja več kot 80 odstotkov prebivalstva Slovenije v starosti od deset do 75 let. Tako prebira dnevno vsaj en tednik ali več 87 odstotkov, televizijo gleda dnevno 86,5 odstotka, radio pa posluša 80,7 odstotka prebivalstva To je med drugim pokazala redna polletna raziskava inštituta za raziskovanje medijev Mediana, ki že od leta 1992 pripravlja projekt Mediana BGP.
SONCE JE IZBRUHNILO
Član mariborskega Astronomskega društva Orion Javor Kac je fotografiral polami sij, ki je po nedavnem izbruhu nabitih delcev na Soncu nastal na slovenskem nebu. Zaradi izbruha na Soncu, ki naj bi bil najmočnejši v zadi\jih 11 letih, je prišlo slabih 24 ur kasneje do trčei\ja teh delcev z Zemljino magnetosfero in do povečanega obsega polarnih sijev nad polarnimi krcji na Zemlji oziroma, do t. i. geomagnetnega viharja naj višje kategorije. Polami sij je običajno omejen na kraje nad 60 stopinjami zemljepisne širine, tokrat pa naj bi se spustil vse do 40. stopinje zemljepisne širine. Posnete fotografije si je mogoče ogledati na spletnem naslovu društva na svetovnem medmrežju: www.orion-dmstvo.si.
ŠAHOVSKA OLIMPIADA NA BLEDU
Predsednik Šahovske zveze Slovenije Milan Knezevič, župan občine Bled Boris Malej in direktorica Direkcije za turizem Bled Eva Štraus Podlogar so na Bledu Podpisali pogodbo o izvedbi šahovske olimpiade, ki bo od 25. oktobra do 13. hovembra leta 2002 na Bledu. Na olimpiadi ^aj bi po predvidevanjih nastopilo kar 2000 ^altistov in šahistk iz 140 držav. V naslednji mesecih bodo organizatorji predstavili Ptojekt. na olimpijskih igrah v Sydneyu, Pato pa še v turškem Carigradu, ki bo olimpiado gostil novembra letos.
Debevec ne strelja v prazno!
Najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec je zmagovalec tekme za svetovni Pokal v ameriški Atlanti. Z zračno puško se Je slovenski strelec še enkrat izkazal in Pastreljal 103,1 kroga, za njim pa sta se tekstila Nizozemec Boschman in in Belorus Klimenko. Debevec si je s svojo 24 zmago Za svetovni pokal v karieri že zagotovil Pastop na letošnjem finalu, ki bo novembra v Muenchnu. - Debevec pa je osvojil tretje Ptesto v streljanju z malokalibrsko puško v tojnem položaju. Po predtekmovanju je bil ebevec šesti (1168 krogov), v finalu pa se latern z drugim nnjboljšim izidom (1269,1) Povzpel na tretje mesto.
POGREŠAJO GORNIKA
Planinska zveza Slovenije je posredova-toformacjo, da se slovenska alpinistično sPtočarska odprava, ki je 26. junija odpoto-
vala v kitajsko pokrajino Sinking, vrača v domovino brez enega od sedmih članov. Iz sicer neuradnih virov se Tomaž Kavar, rojen leta 1941 in član Planinskega društva Križe, v slabih vremenskih razmerah ni vrnil v tabor tri. Ostali člani odprave so ga iskali več dni in čakali v baznem taboru, toda edina najdena sled za Kavarjem so bile smuči, ki jih je opazila ameriška odprava. Člani slovenske ekspedicije na 7546 metrov visok Mustagh Ato so bazo zapustili
19.	julija.
MLADA JUDOSTIKA - TRETJA
Nives Rus je na kadetskem evropskem prvenstvu v judu v romunski Oradei osvojila bronasto medaljo v kategoriji do 48 kilogramov. V prvih štirih dvobojih je premagala moldavsko, estonsko, avstrijsko in belgijsko predstavnico, zatem pa izgubila proti Rusinji. Na prvenstvu je nastopilo 574 tekmovalcev iz 38 držav.
ZMAGA ZA DAVISOV POKAL
Po začetni zmagi Marka Tkalca v teniškem dvoboju drugega kroga evroafriške skupine Davisovega pokala med Poljsko in Slovenijo v Sceczinu, je Andrej Kračman po hudem boju izgubil. V igri parov pa sta Poljaka premagala Tkalca in Kračmana. Slovenska teniška reprezentanca pa je priigrala naprej odločilno tretjo točko z zmago 19-letnega Andreja Kračmana, nato pa je Tkalec ponovil zmago in potrdil nadaljevanje tekmovanja Slovenije za Davisov pokal.
SLOVENCI POČASTILI SPOMIN
OSVOBODITELJA SAN MARTINA
V soboto, 29. julija, so se pred katedralo zbrali zastopniki Društva Slovencev in v sprevodu ponesli venec v katedralo pred grob Osvoboditelja San Marina.
Dan pozneje je bila v dvorani salezijanskega kolegija na ulici H. Yrigoyen javna spominska proslava. Pričela se je z argentinsko himno, uvodno besedo je povzel predsednik DS Miloš Stare, naslednja točka je bila recitacija pesnitve Gervasia Mende-za ,,La muerte de San Martin". Občuteno jo je recitral Janez Perharič.
Ing. Albin Mozetič je nato v kasteljans-kem govoru vsestransko osvetlil podobo generala San Martina.
Gdč. Anica Laknerjeva je recitirala nato presem Rubena Daria „Canto a la Argentina". Pevski zbor Gallus pod vodstvom dirigenta J. Savelllja je zapel v kasteljanščini Clavel del aire Filiberta in Premrlovo V Korotan, vsi navzoči so nato odpei pesem Oče, mati...
Zvečer so v isti dvorani še predvajali film Nace la. libertad.
BARILOCHE
Dolgo časa sem odlašal, da vam sporočim ,.sijajno" novico, a slednjč le moram na dan. Od 29. junija delam družbo Jermanu v bariloškem „špitalu“. Zlomil sem si tudi jaz levo nogo pri smučanju, ne vem če iz solidarnosti do ubogega Frenka ali zgolj po nerodnosti. Kljub tej neugodnosti upam, da vam bom lahko poročal o tekmah. Jerman sicer ne bo mogel teči.
Čudim se res, da iz drugih krajev, kjer je več Slovencev, nimate več proročil kot iz našega gnezda. V začetku je bilo vsaj iz Mendoze nekaj dobrih opisov, pozneje pa je ostalo samo pri opisu kakega dogodka. Že mi radi beremo taka poročila, kaj šele ljudje, ki žive drugod po svetu.
Lepe pozdrave vsem VA (Vojko Arko)
Kupi novo slovensko knjigo Vir naj večje sile Dobiš jo v Dušnopasirski pisarni ali v trgovini Santa Julia na Victor Martinez
Svobodna Slovenija, št. 31. ;
3. avgusta 1950
Slovenija	mo
Academia Operosorum labacensium
Prav v letu Valvasorjeve smrti, 1693, je v Ljubljani nastala znanstvena akademija. Imenovala se je „Academia operosorum Labacensium" (Akademija delavnih Ljubljančanov). Leta 1701 je pri njej izšla v latinščini pisana knjižica, iz katere je razvidno, daje akademija ob ustanovitvi združevala 23 znanstvenikov, ki so bili po rodu pretežno Slovenci, po poklicu pa pravniki, zdravniki in duhovniki. Njen prvi predsednik je bil doktor cerkvenega prava, znanstvenik in pesnik Janez Krstnik Prešeren (1656-1704), ki je s škofom Sigismundom Krištofom Herbersteinom ter dekanom in generalnim vikarjem Janezom Antonom Dolničarjem leta 1701 ustanovil v Ljubljani prvo javno - zdaj Semeniško - knjižnico. Drugi pomembnejši in najbolj delavni člani so bili: zgodovinar Janez Gregor Dolničar, zdravniki Marko Grbec, Janez Krstnik Brlo-žnik in Janez Andrej Coppini ter juristi
Poročilo Zveze žena mati
Sanmartinska Zveza žena mati je imela v juliju isti dan kar dvojni sestanek. Prvi je bil namei\jen vrtnarstvu, predvsem rožam, ki gaje vodila Ani Novak Provenzano, ki je poklicna urejevalka balkonov, vrtov in parkov. Žene so jo z velikim zanimanjem poslušale in opazovale, ko je tudi praktično razlagala različne sestave zemlje, primerne za tudi različne rože in klimo. Z gospo so se dogovorile, da se bodo vsak mesec vrstili taki tečaji.
Sestanek sam pa je potekal v kuhinji pri prikazu Polone Makek in sicer je pripravila kar dve vrsti štrukljev. Žela je veliko upravičenega priznanja za vse delo, stroške in trud.
Prihodnji sestanek bo 16. avgusta in sicer najprej ob 16,40 uri vrtnarstvo, nato sledi sestanek.
Vse žene lepo vabljene!
SLOVENIJA
Janez Štefan Florijančič, Franc Erazem Hohenwart, Janez Jurij Hočevar, Frančišek Krištof Bogataj in Jurij Gladič (pesnik v latinščini).
Član te akademije je bil tudi oče Marko Pohlin, bosonogi avguštin, ki je napisal nemško slovenski slovar. Brata Dolničar sta bila glavna pobudnika za zidavo ljubljanske stolnice, operoz kamniški župnik Leopold Rasp je vplival na barokiza-cyo Kamnika, operozi so tudi povabili v Ljubljano slikarja G. Quaglia, ki je poslikal stolnico itd. Član je bil tudi A. T. Linhart, ki je napisal prvi slovenski igri Županova Micka in Matiček se ženi.
Pendolino
Na mariborsko železniško postajo je že pripeljal prvi elektromotorni vlak z nagibno tehniko vrste Pendolino in se bo imenoval Inter CitySlovenlja. To bo prvi vlak, ki so ga kupile Slovenske železnice in bo 24. septembra, ko začne veljati zimski vozni red, začel redno voziti med Ljubljano in Mariborom, za kar bo potreboval uro in 45 minut. Nov, hitrejši vlak pa zahteva tudi večjo previdnost na vseh križarjih asfaltnih cest z železniško progo.
Pendolino ima to posebnost, da se na ovinkih nagne samo gornji del s potniki, medtem ko kolesa hitijo po starih tirih. Zaradi nagiba se ne pojavi centrifugalna sila, ki bi vrgla vlak navzven s tirov, zato je možna hitrejša vožija, do 150 km na uro.
^Osebn^tovic^^
Poroka: V soboto, 3. junja, sta se poročila v župn jski cerkvi na Grosupljem Marija Ana Slak in Matjaž Trontelj. Priči sta bili Amalija Julija Slak in Janez Trontelj. Poročil ju je grosupeljski kaplan Zdravko Žagar ob asistenci Pavla Novaka CM.
Čestitamo!
Mali oglasi \
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva ^ i ata [ hotelov, nujem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N" 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arq. Carlos E. Kostka. Vivienda y comercio. Asesora-miento tecnico en Capital y Provincia. Sarandl 148 Capital; Tel.Fax 4 224-3968.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 4382-1148 dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogoti 3099, 2" B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 4613-1300 Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 4441-4924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel/Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 -B1704EIJA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republics de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias -Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30'ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako nedeljo od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordoba).
Cena največ štirih vrstic $ 4.- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številk— $ 12.-
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 1. avgusta 2000	
1 dolar	222,78 SIT tolarjev
1 marka	105,69 SIT tolarjev
100 lir	10,68 SIT tolarjev
Družinsko srečanje
staršev in prijateljev Balantičeve šole bo v nedeljo, 13. avgusta 2000.
Po sveti maši zajtrk, nato igre in tekmovanja otrok.
Ob 13. uri kosilo.
Vabita šolski odbor in učiteljstvo
PORAVNAJTE
NAROČNINO!
KOMORNI ZBOR AVE
Koncert v metodistični cerkvi, Rivadavia 4050
v petek, 11. avgusta zvečer
Rojaki, povabite svoje argentinske prijatelje!
NAŠ DOM
V soboto, 12. avgusta, ob 20.30 uri
SLAVNOSTNI KONCERT
Komorni zbor AVE“
pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana Vstopnina za koncert $ 10,00
Po koncertu večerja - V predprodaji koncert in večerja $ 15,00 Prijave na telefon: 4441-5528 ali 4652-0342 Vsi lepo vabljeni!
V nedeljo, 13. avgusta, bo nedeljsko sveto mašo ob 9. uri olepšal
Komorni zbor AVE iz Ljubljane
Po sveti maši bo ob 11. koncert v dvorani Hladnikovega doma in nato ob 12. tudi skupno kosilo (nakaznice na tel. 4267-5933/1095)
Vse rojake, še posebno tiste, ki vam je pri srcu pesem, vabita Župnija Marije Kraljice in Društvo Slovenska vas
Literarna delavnica Milke Hartman v Libučah — na Koroškem v Avstriji
Katoliška mladina in Katoliška prosveta kot nosilki slovenske literarne delavnice na Koroškem v sodelovanju s celovško Mohorjevo založbo in Galerijo Falke v Libučah prirerajo enodnevno literarno delavnico za slovensko pišoče avtorje z uporabo starinskih pisalnih strojev in s hkratno izda,jo zbornika iz tam nastalih besedil v improvizirani knjižni izdaji.
Literarna delavnica bo potekala v soboto 16. septembra 2000 v prostorih in na vrtu Galerije Falke v Libučah (pri Pliberku).
Pogoj za udeležbo je prijava in pripravljenost udeleženca, da sodeluje na način, kakor so si ga zamislili prireditelji. S seboj my pripelje starinski pisalni stroj. Žirija
Komorni zbor...
Nad. s 3. str.
movarje C.A. Seghizzi, Gorica/Italija, dve prvi in drugo mesto, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe 19. stoletja, priznanje za najboljšo izvedbo duhovne skladbe, nagrada Barenreiter za najboljšo izvedbo skladbe klasične polifonije (Vse: Mendelssohn: Drei Psalmen), priznanje za najvišje ocenjeni zbor tekmovanja (Grand Prix), mednarodno zborovsko tekmovanje Atene, Grčija, dve prvi in drugo mesto, nagrada Grand Prix za najboljši zbor tekmovanja („The Choir of the World*1), Evropska prestolnica kulture, Copenhagen/Danska;
1997: mednarodno zborovsko tekmovanje Grand Prix Evrope, Tours/Franclja, Ameriški simpozij za zborovsko glasbo (ACDA), San Diego, Kalifornija/ZDA, koncertna turneja - ZDA;
,,MI MIRNO BI PLAVALA BARKA MOJA“
Živeti mimo in varno. Tudi od nas je odvisno. Varčevai\je je pogoj za prihodnost. Gloga vam daje priložnosti za varno in donosno naložbo.
Odločitev je v vaših rokah!
Obiščite nas v naših podružnicah ali v glavni pisani, Bme. Mitre 97 - Ramos Mejia
VEC! V SLOGI JE MOC!
bo ocenjevala literarno vrednost, besedil in najboljše besedilo nagradila — hkrati pa bo ocenjevala tudi starinsko vrednost in zanimivost uporabljenega pisalnega stroja in nagradila tudi imetnika najbolj zanimivega čudeža tehnike iz minulih časov.
Prijavo pošljite najkasneje do konca avgusta na naslov:
Katoliška mladina Literarna delavnica Libuče Viktringer Ring 26 AT- 9020 Klagenfurt/Celovec Tel.: 0463-511-166/18 Mi 16
Več informacij dobite pri Zedinjeni Sloveniji
1998: mednarodno zborovsko tekmovanje Montreux, Švica, tretje mesto (Excellent avec distinction), zborovodski seminar, Ljubljana (Gary Graden), mednarodni zborovski festival, Pescara/Italija, mednarodni zborovski festival, Vaison la Romai-ne/Franclja;
1999: mednarodno zborovsko tekmovanje Rodos, Grčija, dve prvi mesti, nagrada Grand Prix za najboljši zbor tekmovanja, mednarodno zborovsko tekmovanje Marktoberdorf, Nemčija, posebna nagrada Carl Orff za prvo izvedbo slovenske sodobne skladbe (Lebič: Mozaiki), koncertna turneja - Rim/Italija, Vatikan;
2000: plaketa mesta Ljubljana. Koncertna dejavnost: Slovenija, Avstrija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Danska, Egipt, Franclja, Italija, Južnoafriška republika, Kanada, Makedonija, Nemčija, Španija, Švica, Vatikan, Združene države Amerike.
Dirigent ANDRAŽ HAUPTMAN je po končanem študiju klavirja, flavte, solopetja ter pedagoške smeri na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani diplomiral kot dirigent in pianist na ljubljanski Akademiji za glasbo. Že v času študija je vodil Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec, deloval pa je tudi kot korepetitor in solist Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. Je ustanovitelj Komornega zbora AVE, s katerim dosega odmevne uspehe na mednarodnih festivalih in uglednih zborovskih tekmovanjih. Za svoje umetniško delo s Komornim zborom AVE je prejel številna priznanja ter Nagrado mesta Ljubljane.
O	FRANQUEO PAGADO	
8-3^	Cuenta N° 7211	
g g S CJ	Regist.ro Nac. de la Propledad	
<	Intelectual N" 881153	
		
		
SAN JUST*' I
fl«l
jm s oisb
Bi
m
'■?m
.Č/itf.M
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak ()7j	Propietario:
'An Civil Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telčfono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.coin.ar e-mail: debeljak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostaledržave po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke na ime “Eslovenia Libre**
Stavljenje, oblikovanje in tisk: TALLERES GRAEICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 -CII 01AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4207-1044 - Fax: 4207-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
Obvestila
J
SOBOTA, 5. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Novi delegat mons. dr. Jure Rode bo
somaševal s slovenskimi dušnimi pastirji v cerkvi Marije Pomagaj ob 19.15. Po maši srečanje.
NEDELJA, 6. avgusta:
48. obletnica Hladnikovega doma -Društvo Slovenska vas s celodnevnim programom.
PETEK, 11. avgusta:
Koncert AVE v Metodistični cerkvi, Rivadavia 4050, zvečer.
SOBOTA, 12. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaja
ob 15. uri v Slovenski hiši.
Koncert AVE v Našem domu v San Justu ob 20.30 uri.
NEDELJA, 13. avgusta:
Mladinski dan v Slomškovem domu.
Koncert AVE pri maši v Slovenski vasi. Po maši kratek koncert.
Občni zbor Mutuala SLOGE ob 10-
uri v prostorih Slovenske hiše.
Družinsko srečanje v Balantičevi šoli v San Justu.
ČETRTEK, 17. avgusta:
Sanmartinska Zveza žena mati bo
imela ob 16.30 uri sestanek z Ani Novak Provenzano o vrtnarstvu, nato ob 17.30 uri sledi redni sestanek.
NEDELJA, 20. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15. uri.
SOBOTA, 26. avgusta:
Redni pouk Srednješolskega tečaj*
ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 27. avgusta:
Obletnica Rožmanovega doma.
SLOGA DA