POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA OBDOBJE 1976-1980 V I. POLLETJU 1978 Uvod Skladno z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije mora skupščina občine najmanj enkrat letno obravnavati obširnejšo analizo izvajanja družbenega plana v pre-teklem obdobju in podati tudi oceno možnosti za nje-govo izvajanje v prihodnjem letu. Izvršni svet je y sodelovanju s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, samoupravnimi interesnimi skup-nostmi in družbenimi organizacijami ter na osnovi uradnih statističnih podatkov pripravil predloženo globalno oceno izvajanja Smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-šiška za obdobje 1976—1980 y I. polletju 1978. Na ta način je bil v delo na pripravi poročila vključen širok krog neposrednih nosilcev planiranja — podpisnikov Dogovora o osno-vah družbenega plana. V celoti še ne moremo biti zadovoljni s sodelova-njem z institucijami, s katerimi si izmenjujemo infor-macije in tako je na tem področju še vrsta nerešenih organizacijskih in drugih problemov, ki jih bomo mo-rali čimprej uresničiti, da bi bilo lahko planiranje lažje, ažurnejše in bolj kvalitetno. Velik del nosilcev planiranja tudi še nima dovolj kvalitetnih kadrov za izvrševanje svoje funkcije in upamo, da bo v sodelo-vanju z vsemi institucijami, ki so zadolžene za to pod-ročje, kmalu dosežena stopnja zasedbe na tem pod-ročju zadovoljiva. V oktobru bo to poročilo dopolnjeno s celotno oce-no družbenoekonomskih gibanj za srednjeročno ob-dobje 1976—1930, ki nam bo hkrati služilo za pripravo osnutka Smernic za uresničevanje družbenega plana cbčine v letu 1979. S poročilom o devetmesečnih, pred-vsem gospodarskih gibanjih, bomo konec leta korigi-rali osnutek smernic in jih predložili skupščini v spre-jem. Družbeni plan občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 je bil sprejet v juliju 1976, v času intenziv-nega prilagajanja gospodarstva in celotne družbe do-ločilom ustave in sistemskih zakonov. Pri pripravi in sprejemanju družbenega plana, po-sebno še pri pripravi Smernic za njegovo uresničeva-nje y letu 1978, smo skušali v čim večji možni meri uveljaviti določila zakona o temeljih sistema družbe-nega planiranja. Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v I. polletju 1978 Stran 1 lnformacija o realizaciji samoupravnega spo-razuma o načinu združevanja in uporabe sredstev za financiranje planov in programov razvoja krajevnih skupnosti Stran 25 Odlok o organizaciji občinskih upravnih or-ganov Stran 27 Odlok o določitvi zemljišča namenjenega za stanovanjsko graditev Stran 31 Odlok o zaključnem računu o izvršitvi prora-čuna občine za leto 1977 Stran 32 Odlok o odločitvi občine za rekonstrukcijo Večne poti Stran 34 Odlok o sprejetju dopolnitve zazidalnega na-črta otoka SP 5 pri Tovarni dekorativnih tka-nin Stran 35 Sklep o pogojih za povečanje števila delav-cev pri samostojnih obrtnikih Stran 36 Odlok o pogrebnih svečanostih na območju občine Stran 37 Predlog za potrditev statuta samoupravne in-teresne skupnosti za varstvo pred požarom Stran 39 I. GOSPODARSTVO Z družbenim planom občine, zlasti pa še s Smerni-cami za njegovo uresničevanje v letu 1978 je dan po-udarek naslednjim ciljem ia nalogam družbenoeko-nomskega razvoja, ki naj bi zagotovili kvaliteten na-predek v razvoju proizvajalnih sil in družbenoeko-nomskih odnosov. — Intenziviranje procesa sarnoupravne organizira-nosti delovnih Ijudi v delovnih in temeljnih organiza-cijah združenega dela, krajevnih skupnostih in samo-upravnih interesnih skupnostih, na podlagi ustave, za-kona o združenem delu in drugih zakonov, predvsem na področju uveljavljanja dohodkovnih odnosov, svo-bodne menjave dela, združevanja dela in sredstev ter izpopolnjevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja. — Celovitejšo preosnovo obstoječega sistema na-grajevanja z usklajevanjem in izpopolnjevanjem sa-moupravnih sporazumov o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, z doslednejšim uveljavljanjem principa nagrajevanja po rezultatih ži-vega in minulega dela, v skladu s prispevkom in y od-visnosti od rezultatov dela in poslovanja delovnih in temeljnih organizacij združenega dela. — Nadaljevanje procesa ustanavljanja internih bank in posebnih finančnih služb ter njihovo vključe-vanje v bančni sistem prek temeljnih bank, s čimer se mora vse bolj zagotoviti neposredna in odločilna vloga združenega dela v organizaciji in usmerjanju denarnih tokov družbene reprodukcije, kot tudi nepo-sredna pravica odločanja delavcev v delovnih in te-meljnih organizacijah združenega dela o rezultatih svojega dela. Le z ustreznim organiziranjem finančne funkcije in odpiranjem žiro računov v TOZD je mož-no spremeniti do sedaj prevladujoče kreditne odnose v dohodkovne odnose na podlagi združevanja dela in sredstev. — Aktiviranje vseh subjektov in faktorjev za zago-tavljanje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodar-skega razvoja, s povečanjem tehnične in tehnološke ravni, racionalnejše izrabe delovnega časa in proiz-vodnih zmogljivosti, modernizacije in avtomatizacije proizvodnih procesov, uvajanje sodobne organizacije dela s povečanjem deleža znanja in raziskovalnega de-la, vse s ciljem povečanja udeležbe produktivnosti de-la v prirastku družbenega proizvoda. Nadaljevanje stabilizacijske politike z doslednim izpolnjevanjem nalog iz stabilizacijskih prograraov. — Krepitev akumulativne in reproduktivne sposob-nosti organizacij združenega dela na osnovi povečanja reproduktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja 7. družbenimi sredstvi, ob počasnejšem naraščanju proizvodnih stroškov ter zalog od rasti skupnega pri-hodka. — Vlaganje nadaljnjih naporov v povečanje izvoza in racionalno nadomeščanje uvoza. Z združevanjem deviznih pravic in obveznosti pa zagotoviti nemote-nost uvoza potrebnega reproduktijskega materiala in opreme za izvajanje programov razvoja in naložb v prednostnih dejavnostih s pripravo in sprejetjem pro-storskega plana občine. — Smotrnejša poraba prostora ob preverbi obsto-ječih zazidljivih površin in opredelitvi novih površin, predvsem s poslovno gradnjo. — Nadaljnje prganiziranje komunalne interesne skupnosti kot nadaljevanje procesa podružbljanja de-javnosti posebnega družbenega pomena z opredelitvi-jo obsega dela in način financiranja. Izvajanje družbenega plana y I. polletju 1978 je po-tekalo dokaj skladno s Smernicami za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980, v letu 1978. Rast družbenega proizvoda je bila na vseh področ-jih, razen stanovanjske komunalne dejavnosti in kme-tijstva, ugodna ter pričakujemo, da bomo ob koncu leta zabeležili uspešen rezultat, Zaposlovanje presega začrtano stopnjo 2,8 %. Naj-večjo stopnjo rasti beleži obrt in osebne storitve. Stopnja rasti zaposlovanja za celotno gospodarstvo je 4,2 %. še vedno opažamo, da so v nekaterih temeljnih organizacijah povečuje proizvodnja na račun zaposlo-vanja, kar prav gotovo ne deluje pozitivno na gospo-darjenje v teh temeljnih organizacijah. Za leto 1978 smo si med drugim zadali tudi nalo-go, da naj bi vse oblike porabe zaostajale za rastjo družbenega proizvoda, vendar to ni tako. Posebno osebni dohodki se izplačujejo v številnih temeljnih organizacijah iznad dogovorjene meje in ta pojav bo mo morali čimprej odstraniti, kršilce pa z bolj iireje-nimi zakonskimi ali samoupravnimi akti in dogovori usmeriti, da se v bodoče odstopanja ne pojavljajo več. Še vedno je bilo vloženo premalo naporov za po-speševanje izvoza, poleg tega pa tudi nismo uspeli pre-orientirati uvoza iz dežel y razvoju v večji meri. Posebno velja poudariti, da je potrebno posvetiti še več pozornostipospeševanju produktivnosti dela v vseh panogah gospodarstva, posebno pa še z izboljša-vo organizacije dela in z boljšim izkoriščanjem delov-nega časa v teh temeljnih organizacijah. 1. Osnovni finančni rezuttati gospodarstva Organizacije združenega dela so v prvem polletju 1978 ustvarile 10.891 milijonov din celotnega dohodka. Celotni prihodek tvorijo plačana realizacija, s plačil-nimi instrumenti zavarovana plačilna in ostale oblike prihodkov. CELOTNI PRIHODEK v 000 din Področje Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt Stan. kom. Fin. tehn. in posl. storitve Celotno gospodarstvo 72.538 0,8 128.242 1,2 176,8 8,613.841 100,0 10,890.785 100,0 126,4 Najmočnejši področji v občini Šiška sta po celot-nem prihodku industrija z 61,7 % in trgovina s 23,1 % doseženega celotnega prihodka. Tako izkazuje celotni prihodek v I. polletju 1978 porast za 26,4 % na primerjalno obdobje preteklega leta. Najmočnejši porast celotnega prihodka izkazuje obrt (84,3 %) in finančno-tehnične storitve (76,8 %). Po podatkih Zavoda za statistiko SRS je porast cen industrijskih proizvodov v primerjavi z istim ob-dobjem lani 10 %. V istem času so se življenjski stro-ški dvignili za 13,7 °/o. Iz zgornjega lahko ocenimo, da je porast celotnega prihodka vzpodbuden. CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV v 000 din I.—VI. 77 I.—VI. 78 Indekš Celotni prihodek 8,613.841 10,890.785 126,4 Porabljena sredstva (brez amortizacije) 6,370.563 7,875.136 123,6 Bruto dohodek (družbeni proizvod) 2,243.278 Amortizacija — skupaj 252.694 — po predpis. min. stop. 236.418 — nad predpis. stop. 16.276 Dohodek 1,948.297 2,807.458 144,1 Razpor. čisti dohodek 1,506.152 1,898.788 126,1 Od tega — osebni dohodki 1,077.878 1,356.857 125,9 — izguba —8.186 —49.110 599,9 3,015.649 134,6 322.533 127,6 246.692 104,3 75.841 466,0 Priloga JT 2 Organizacije združenega dela so y I. polletju 1978 porabile za svoje poslovanje 7.875 milijonov din sred-stev, kar predstavlja 23,6 % porast v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta. Porabljene surovine in ma-terial so porasle za 25,6 % in nabavna vrednost proda-nega blaga za 13,8 %. Pri pregledu posameznih organizacij združenega dela ter njihove uspešnosti poslovanja ugotavljamo, da je imelo: — večji dohodek in nižja porabljena sredstva 133 TOZD — nižji dohodek kot v polletju lanskega leta 13 TOZD — ni primerjave 24 TOZD VRSTA PORABLJENIH SREDSTEV v 000 din ^tap' ELEMENTI I.—VI. 77 I.—VI. 78 Indeks Struktura 1. Zaloge proizvodov gotovih proizvodov (vrednost substance) na začetku leta 2. Porabljene surovine, material in elektro energija 3. Proizvodne storitve 4. Stroški reklame in propagande 5. Reprezentančni stroški 6. Drugi materialni stroški 7. Neproizvodne storitve drugih in avtorski honorarji 8. Dnevnice, terenski dodatki in druga povračila stroškov 9. Prevzete vrednosti skupnih proizvodov od kmetov in drugih delovnih ljudi 10. Amortizacija po predpisani minimalni stopnji VSEGA (zap. št. 1—10) 1,266.066 1,617.754 12. Nabavna vrednost prodanega blaga 13. Drugi poslovni stroški 14. SKUPAJ (zap. št. 11—13) 15. Zaloge proizvodov, gotovih proizvodov (vred. sub.) na koncu dobe PORABLJENA SREDSTVA (zap. št. 14 manj zap. št. 15) 127,8 19,9 Gospodarstvo občine je v I. polletju 1978 doseglo 2.769 milijonov din dohodka, kar predstavlja 38 % po-večanje. Realnejšo primerjavo predstavlja razporeje-ni dohodek, ki vključuje tudi izgube v I. polletju. Razporejeni dohodek je znašal v I. polletju 2.807 milijonov din in je za 44,1 °/o večji kot v primerjalnem obdobju leta 1977. Nadaljnja razdelitev dohodka za celoto in po področjih je razvidna iz naslednjega pri: kaza: v 000 din Področje Obdobje Dohodek Prisp. in obvez. Cisti dohodek Osebni dohodki iz delitve 1 PrffcgftttF Stanovanjskokomunalna dejavnost Finančno-tehnične in poslovne storitve Celotno gospodarstvo Ekonomičnost se je v gospodarstvu občine v pri-merjavi s polletjem 1977 povečala za 2,8 %. Družbeni proizvod, tj. doseženi dohodek z amorti-zacijo, znaša v I. polletju 1978 3.016 milijonov din, kar je 34,4 % več kot v I. polletju leta 1977. Amortizacija po predpisanih stopnjah je narasla za 4,3 °/o, medtem ko je amortizacija nad predpisanimi stopnjami nara-sla prek 300-krat, iz 16 tisoč na 76 tisoč din. Po področjih je prikaz gibanja družbenega proiz-voda naslednji: v 000 din Gibanje osebnih dohodkov v občini še vedno ni v celoti usklajeno z dogovorjenimi merili, prekoračite-Ijev sredstev dogovorjenih z branžnimi sporazumi je 38, vendar ocenjujemo, da je izplačevanje osebnih do-hodkov dosti bolj umirjeno kot v primerjalnem ob-dcbju. Del čistega dohodka za osebne dohodke se je po-večal za 25,9 °/o. Izplačani neto osebni dohodki na de-lavca so bili višji za 17,9 %, ob tem, da je dohodek na delavca porastel za 36,6 %. Tako so organizacije združenega dela uspele ohraniti realno rast osebnih dohodkov, saj so življenjski stroški naraščali počas-neje. Povprečno so prejemali zaposleni v občini 5.888 din osebnega dohodka. CISTI OSEBNI DOHODEK (povprečno izpl. neto OD) I.—VI. 77 I.—VI. 78 Indeks Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet O ' Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Stanovanjskokomunalna dejavnost Fin. tehn. in posl. storitve Celotno gospodarstvo Za celovitejši prikaz uspešnosti poslovanja, pose-bej pa še nagrajevanja, moramo upoštevati tudi pove-čanje števila zaposlenih po posameznih področjih. Po večanje števila zaposlenih v občini, izračuriano na pod-lagi vkalkuliranih ur znaša 5,5 °/o, iz stanj pa 4,2 %. Pregled zaposlenosti po področjih. je naslednja: POVPRECNO STEVILO ZAPOSLENIH V celotnem gospodarstvu občine je bilo v I. pollet-ju 1978 na podlagi izračuna iz stanj, zaposlenih 26.886 delavcev. Število zaposlenih se je v primerjavi z ena-kim obdobjem lanskega leta povečalo za 4,2 %. Pove-čanje, ki je večje od predvidevanj, doloeenih v Druž-benem planu občine in v Smernicah, gre predvsem na račun novih obratov izven občine, delno pa zaradi no tranjih reorganizacij. Zvišanje je posledica samouprav- nih sprememb OZD in TOZD, skladno z Zakonom o združenem delu. IZGUBE Organizacije združenega dela so v I. polletju izka-zale 49.110 tisoč din izgub zaradi nedoseženega dohod-ka. Izguba se pojavlja v petih temeljnih organizacijah združenega dela, od tega: 4 v industriji in 1 iz pro- meta. .. : Prlloga JT 4 2. Zunanjetrgovinsko poslovanje Organizacije združenega dela občine Ljubljana-Ši-ška so v I. polletju 1978 izvozile proizvodov in stori-tev v vrednosti 844.613 tisoč dinarjev. To predstavlja 23,9 % povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Organizacije združenega dela so plan izvoza proiz-vodov in storitev za leto 1978 v drugem trimesečju znižale za 1 %, tako da znaša 1,763.687 tisoč din. Plan izvoza je bil realiziran s 47,8 %. Po področjih je razviden izvoz iz naslednje tabele: v 000 din Organizacije združenega dela so v I. polletju uvo-zile repromateriala, surovin, opreme in storitev v vred-nosti 896.958 tisoč din, kar predstavlja 44,9 % poveča-nje v primerjavi z istim obdobjem leta 1977. Letni plan izvoza repromateriala, surovin, opreme in storitev za leto 1978 je bil v II. trimesečju znižan za 1 % in znaša sedaj 2,074.395 tisoč din. Ta plan je bil v I. polletju realiziran s 43,2 %. Do 1 % znižanja plana uvoza repromateriala, suro-vin, opreme in storitev, je prišlo na predlog SIS za ekonomske odnose s tujino, da se zagotovi vsaj delno usklajena zunanjetrgovinska bilanca SRS. Ta prizade-vanja bodo pa še zagotovljena z dodatnimi merami in ukrepi, ki so in bodo delegatsko dogovorjeni v SIS za ekonomske odnose s tujino. Uvoz po panogah je razviden iz naslednje tabele: v 000 din Kot je razvidno iz navedenih podatkov se zunanje-trgovinska menjava ni odvijala povsem v skladu s planskimi predvidevanji, saj je bil izvoz realiziran 47,8 % in uvoz 43,2 %. Vrednostno razmerje med uvo-zom in izvozom izkazuje večji uvoz v znesku 52.345 din, kar predstavlja 6,1 % večji uvoz od izvoza. Struktura izvoza in uvoza po namenu je razvidna iz naslednje tabele: v tisoč din IZVOZ uvoz Vrednost Struktura Vrednost Strukt, SKUPAJ 844.613 100 896.958 100 Široka potrošnja 377.221 44,7 — — Repromaterial, surovine in rezervni dela za tekoče vzdrževanje 117.313 13,9 806.523 89,9 Oprema in rezervni deli za investicijsko vzdrževanje 92.976 11,0 76.200 8,4 Višje oblike menjave 188.114 22,3 8.187 1,0 Storitve 68.989 8,1 6.048 0,7 V strukturi izvoza prevladuje še vedno široka po-trošnja s 44,7 %, sledi višja oblika menjave z 22,3 %, repromaterial, surovine in rezervni deli 13,9 %, opre-ma in rezervni deli za investicijsko vzdrževanje 11,0 % in storitve 8,1 °/o. V strukturi uvoza pa prevladuje uvoz repromateri-ala, surovin in rezervnih delov za tehnično vzdrževa-nje z 89,9 % in oprema, rezervni deli za investicijsko vzdrževanje z 8,4 %. Regionalna struktura izvoza in uvoza: v tisoč din IZVOZ UVOZ Vrednost Struktura Vrednost Strukt. SKUPAJ Zahodne države Vzhodno evropske države Države v razvoju Ostale države 844.613 311.611 381.915 149.502 1.585 100 36,9 45,2 17,7 0,2 896.958 784.593 101.051 11.314 100 87,5 11,3 1,2 V religiozni strukturi izvoza v I. polletju prevla-duje izvoz v vzhodnoevropske države 45^ %, v zahod-ne države 36,9 % in države v razvoju 17,7 %. Izvoz v zahodne države se ponovno povečuje, medtem ko se izvoz v države v razvoju zmanjšuje. Prlloga JT 5 Regionalna struktura izvoza pa se še ni bistveno spremenila saj je bilo uvoženo kar 87,5 % iz zahodnih držav in le 11,3 % iz vzhodno-evropskih držav in 1,2 % iz držav v razvoju. Vsekakor bodo morale OZD posvečati še več po-zornosti urejanju zunanje-trgovinske menjave in usklajevanju izvozno-uvoznih tokov v okviru delegat-sko formirane SIS za ekonomske odnose s tujino. Med devizno aktivnimi in pasivnimi temeljnimi orga-niacijami v okviru DO in SOZD se morajo razvijati dohodkovni odnosi, ki temeljijo na medsebojni sood-visnosti in naj zagotove neoviran razvoj bazne in pre-delovalne industrije, obenem pa zagotavljajo tudi kvalitetnejšo preskrbo tržišča. INDUSTRIJA V poročilu d analizi polletnih rezultatov s področ-ja industrije je bilo ob I. polletju lanskega leta zaje- to 75 OZD in TOZD, v letošnjem I. polletju pa jih je 90. To povečanje števila poročevalskih enot gre pred-vsem na račun samoupravnih sprememb OZD in TOZD skladno z zakonom o združenem delu. Spre-membe so nastopile v Litostroju, Agrostroju, Donitu, Leku, Droaeriji in v Tekstilni tovarni Medvode. Nova TOZD pa je pri ISKRI — IEZE TOZD Mikroelektro-nika v ustanavljanju. Organizacije združenega dela so ustvarile v I. pol-letju letošnjega leta 6.717 milijonov dinarjev celotne-ga prihodka, kar je za 32,3 % več kot v istem obdobju lani. V strukturi celotnega gospodarstva občine se je delež industrije v ustvarjenem celotnem prihodku ob-čine povečal od 58,9 % v I. polletju 1977, na 61,7 °/o v I. polletju 1978. ,_ Celotni prihodek se je oblikoval iz naslednjih vi-rov. ' v 000 din V primerjavi struktur celolnega prihodka so v I. polletju 1978 hitreje naraščali prihodki, ki so značil-ni za nova razmerja v oblikovanju prihodka, manj pa je bilo realiziranega prihodka, doseženega s prodajo na tujem trgu in v okviru OZD. Za opravljanje svoje dejavnosti so organizacije združenega dela porabile 4,789 milijonov dinarjev. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta so bila po-rabljena sredstva višja za 29,5 %. V primerjavi s ce-lotnim prihodkom so naraščala počasneje, s tem pa se je dvignila ekonomičnost poslovanja za 2^ %. V strukturi porabljenih sredstev so se precej pove-čali izdatki za porabljeni material, ki predstavljajo največji del porabljenih sredstev (71,7 %) in nabavna vrednost prodanega blaga, znižali pa so se stroški za proizvodne storitve. Udeležba ostalih vrst porablje-nih sredstev se bistveno ne razlikuje. Stroški reklame, dnevnice in drugi poslovni stroški so se sicer poveča-li, vendar njihovo hitro naraščanje ne vpliva na skup-na porabljena sredstva. Organizacijam združenega dela je ostalo po odbit-ku porabljenrh sredstev 1.928 milijonov dinarjev do-hodka oziroma za 39,8 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Delež industrije v ustvarjenem dohod- ku gospodarstva občine znaša v I. polletju 1978 69,6 % in se je povečal nasproti enakemu obdobju lanskega leta, ko je znašal 68,7 %. Organizacije so skupaj s povečanjem ali zmanjša-njem dohodka ter izgubo in skupnim dohodkom raz-delile 1.965 milijonov dinarjev. Med letom je ta raz-poreditev dohodka le začasna. Organizacije združene-ga dela obračunavajo v skladu z zakonom o ugotav-ljanju in razporejanju dohodka obveznosti za davek in prispevke iz dohodka odvisno od ustvarjenega do-hodka, kot je predpisano za dokončno ugotovitev in razporeditev dohodka. Dohodek so organizacije razporedile takole: Priloga JT 6 v OUU dm I.—VI. 1977 I.—VI. 1978 Ind. Struktura I—VI. 1977 I.—VI. 1978 RAZPOREJENI DOHODEK 1,334.542 amortizacija nad predpisano stopnjo 11.803 obveznosti za skupno in splošno porabo 139.882 obveznosti na podlagi poaodbenih razmerij 100.906 ostale obveznosti iz dohodka 9.378 del dohodka za delovno skupnost — -. 42.451 RAZPOREJENI ČISTI DOHODEK \ ¦•¦^1,030.122 bruto osebni dohodki " ' " ' 724.466 za stanovanjsko izgradnjo 42.775 za poslovne in druge sklade in drugo 262.881 Kot je iz pregleda razvidno, se je amortizacija nad predpisano stopnjo precej povečala, vendar y struk-turi razdeljenega dohodka predstavlja le minimalni del. Tudi obveznosti na podlagi pogodbenih razmerij (članarine, zavarovalne premije, stroški plačilnega prometa, obresti za kredite in druge pogodbene ob-veznosti) so v porastu, tako v absolutnem znesku kot tudi v strukturi razdeljenega dohodka. Na drugi stra-ni pa so se obveznosti za skupno in splošno porabo le minimalno povečale, v strukturi razporejenega do-hodka pa so se celo znižale. Po pokritju splošnih, skupnih in ostalih potreb družbi ostane organizacijam združenega dela čisti do-hodek. S tem dohodkom razpolagajo delavci v zdru-ženem delu in ga delijo v skladu s samoupravnimi alcti na osebne dohodke in skupno porabo, za razširi-tev materialne osnove dela kot tudi za oblikovanje in obnavljanje rezerv. Razporejeni čisti dohodek se je v I. polletju 1978 povečal nasproti enakemu obdobju lani za 24,5 %, v strukturi celotnega gospodarstva pa se je znižal od 68,4 % v I. polletju lanskega leta, na 67,5 % v letoš-njem letu. Tudi v strukturi razporejenega dohodka industrije se je čisti dohodek znižal od 77,1 % v pre-teklem letu, na 65,3 % v letošnjem letu. Vsi elementi razporejenega čistega dohodka so se povečali nasproti enakemu obdobju lanskega leta, v strukturi razporejenega dohodka pa so se znižali. V I. polletju letošnjega leta so imele izgubo 4 de-lovne organizacije, ki so zaposlovale 1.172 delavcev. Vrednost izgube znaša 46,777.533 din. Vsa izguba izha-ja iz nedoseženega dohodka. V gospodarstvu občine so se izplačani čisti osebni dohodki na deiavca povečali za 17,9 % in znašajo v I. polletju letošnjega leta 5.888 din mesečno. V indu-striji je ta porast nižji (15,6 %) in znašajo 5.773 din. Nižje povečanje osebnih dohodkov kot jo izkazuje celotna industrija je v 6 panogah. Najvišji povprečni osebni dohodek izkazuje grafična dejavnost (7.810 din), najnižjega pa proizvodnja usnjene obutve in ga-lanterije (4.744 din). Organizacij združenega dela, ki so iz področja in-dustrije z razporejenimi sredstvi za osebne dohodke presegle dogovorjena sredstva za osebne dohodke po samoupravnem sporazumu je 19. Dogovorjena sred-stva teh organizacij znašajo 212.045 din, razporejena sredstva pa 246.475 din. Tako so te delovne organiza-cije presegle dogovorjena sredstva za osebne dohodke za 16,2 %. V industriji je bilo ob I. polletju 1978 na podlagi stanja zaposlenih 18.429 delavcev ali 68,5 % zaposle-nih v gospodarstvu. Število zaposlenih se je v primerjavi z enakim ob-dobjem lanskega leta povečalo za 4,9 %. To povečanje števila zaposlenih, ki je večje od predvidevanj, dolo-čenih v družbenem planu občine in v Smernicah, gre predvsem na račun odpiranja novih obratov izven ob-čine, delno pa zaradi notranjih reorganizacij. GRADBENIŠTVO Iz področja gradbeništva je 14 OZD in TOZD pred-ložilo periodične obračune, izjema le GP Megrad Gradles in to zaradi statusnih sprememb. Pri OZD Usluga je prav tako prišlo do statusnih sprememb; formulirali so nove TOZD, poleg tega pa so se združili z Mizarstvom Šiška. Organizacije gradbeništva so ustvarile v I. pollet-ju letošnjega leta 392 milijonov din celotnega prihod-ka, ki se je v primerjavi z enakim obdobjem lani po-večal za 33,3 %, kar v strukturi celotnega gospodar-stva občine predstavlja 3,6 %. Največji del ustvarjenega dohodka je dosežen s prodajo na domačem trgu {92 %). Porabljena sredstva so višja za 30,5 %, tako da je dohodek porastel za 38,4 %. Tako je porast ekonomičnosti izkazan z 2,0 %. Na osnovi vseh teh pokazateljev razvrščamo po uspešnosti gradbeništvo na četrto mesto (za industri-jo, trgovino in obrtjo) in je udeleženo v strukturi ce-lotnega gospodarstva občine z 5,1 % odstotka. Dohodek za razdelitev je ustvarjen v višini 140 mi-lijonov din kar je za 47,1% več kot v enakem obdobju leta 1977. Obveznosti iz dohodka so narasle kar za 108,9 %, kar je več kot znaša povprečje za celotno gospodar-stvo. To Jma za posledico, da je čisti dohodek pora-stel za 36,3 %, ki pa je kljub temu višji od porasta celotnega gospodarstva. Povprečno mesečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega znaša v polletju letošnjega leta 5.485 din, kar predstavlja povečanje za 28,9 % in je večje od po-večanja povprečno izplačanih osebnih dohodkov ce-Iolnega gospodarstva občine (17,9 %), vendar so izpla-čani osebni dohodki v gradbeništvu kljub temu nižji od povprečja v celotnem gospodarstvu (5.888 din). Štiri organizacije združenega dela so presegle do-govorjena sredstva za osebnedohodke. DogoTOrjena sredstva teh organizacij znašajo 34 milijonov din ta-ko, da znaša prekoračitev 16,2 %. V gradbeništvu je v letošnjem polletju zaposlenih 1681 delavcev ali 0,5 % manj kot v enakem obdobju lani, na to vpliva pred-vsem zmanjšanje števila pri GP Megrad TOZD Grad-bena operativa, kjer znaša znižanje za 9,3 %. PROMET j. j; i.... tc V panogi je zajetih osem organizacij združenega dela, ki so v letošnjem polletju ustvarile 404.384 din celotnega prihodka. Najmočnejši predstavnik v tej panogi je novo or-ganizirani SOZD SAP-Viator, ki ima na območju ob-čine iz te panoge 3 TOZD in eno DS, ki so dosegle y tem obdobju 291.439 din celotnega prihodka; sledi Podjetje za elektrifikacijo prog s 44.020 din celotnega prihodka. Pivovarna Union je v tem obdobju k TOZD Transport priključila še skladišča v Izoli, Reki in Mengšu (novi TOZD Distribucija). Po ustvarjenem celotnem prihodku je v strukturi občinskega gospodarstva prometna dejavnost udele-žena s 3,7 %, po ustvarjenem dohodku pa s 6,3 %. Priloga JT 7 Vse organizacije združenega dela so dosegle višji dohodek kot v enakem obdoju preteklega leta. Zaradi prekoračitve osebnih dohodkov in neekonomskih cen storitev pa ni dosegla dovolj dohodka edino ena TOZD. Osnovni pokazatelji polletnega poslovanja promet-nih organizacij, v primerjavi z lanskim polletjem so naslednji: v 000 din I.—VI. 1977 Struk. I.—VI. 1978 Struk. Ind Celotni prihodek 359.228 100,0 404.348 100,0 112,6 Porabljena sredstva 211.776 59,0 229.234 56,7 108,2 Doseženi dohodek 147.452 41,0 175.114 43,3 118,8 Nižji porast porabljenih sredstev je vplival na zvišanje doseženega dohodka. Porasli so materialni stroški in amortizacija, znižala pa se je nabavna vred-nost prodanega blaga. Kako so organizacije združenega dela razdelile do-hodek prikazuje naslednji prikaz: I.—VI. 1977 Struk. I.—VI. 1978 StrukU Ind. Dohodek 148.189 100^0 177.446 100/) 119/7 Prispevki in obveznosti 27.110 18,3 40.242 22,7 143,3 Cisti dohodek 121.079 81,7 137.204 77,3 113,3 Iz pregleda je razvidno, da se je v enakem razmer-ju, kot so porastle obveznosti in prispevki organizacij združenega dela, znižal čisti dohodek za razdelitev. Udeležba mase osebnih dohodkov v panogi se je dvignila od 79,5 % v polletju lanskega leta, na 85.7 % v letošnjem letu, upoštevajoč pri tem 1,4 % zvišanje števila zaposlenih (iz ur) in kvalifikacijske strukture de)avcev(v mestnem potniškem prometu je največ de-lavcev D kategorije). Slednje ima tudi vzrok na zni-žanje števila zaposlenih na podlagi povprečja iz stanj, saj npr. TOZD mestni potniški promet primanjkuje 76 voznikov. Iz tega razloga se pojavlja nujno podalj-ševanje delovnega časa, kar vpliva na rast osebnih do-hodkov. TRGOVINA :. : V panogi trgovine je ob polletju zajetih 21 TOZD, predstavlja pa po ustvarjenem celotnem prihodku in dohodku drugo mesto v strukturi občinskega gospo-darstva. V trgovini je bilo ob poletju letošnjega leta zapo-slenih povprečno 1910 ljudi in se je po podatkih peri-odičnih obračunov v primerjavi z lanskim istim ob-dobjem znižalo. Na znižanje so vplivale predvsem re-organizacijske spremembe v Zastava avto, ker so se povezali v SOZD Slovenija avto in SOZD Crvena za-stava. TOZD Prodaja na drobno, ki je imela sedež na območju naše občine, se je porazdelila na ostale TOZD, ki imajo prodajno dejavnost. Tako spadajo na območju občine v SOZD Slovenija avto: DO Zastava avto : TOZD Zastava in DSSS DO Avtomerkur : TOZD KEG, TRG in DSSS DO Velemotor : TOZD Velo DO Avtoimpeks Delovna skupnopt SOZD Po zakonu ozdruženem delu je namreč dana mož-nost, da se neka delovna organizacija lahko povezuje v več SOZD s tem pa se bo na podlagi skupno dogo-vorjenih meril določalo udeležbo prodajalca v skup-nem prihodku. Nadalje je bistvo povezave v skupnem planiranju in naložbah dveh ali več dohodkovno po-vezanih enakopravnih delovnih organizacij. Delovna organizacija Zastava avto Ljubljana bo tako bolj udeležena tudi pri kreiranju prodajne politike, saj bo odgovorna za prodajo vozil iz Kragujevca za celo Slo-venijo. Povezovanje v SOZD Zavodi Crvena zastava je torej ekonomska nuja, ker bo s tem omogočen sku-pen nastop, skupne §lužbe, skupna poraba in spora-zumi delovnih razmerij. Do statusnih sprememb je prišlo tudi v DO Droge-rija, ki ima sedaj 3 TOZD in eno DS : TOZD Malo-prodaja, TOZD Veleprodaja in TOZD Plastika. Sled-nji je po statistični nomenklaturi zajet v industriji. Na novo je zajet v področje trgovine novo usta-novljeni TOZD Iskra Commerce TOZD Iskra Stan-dard — zastopanje tujih firm. DO Koopromet pa je postala TOZD Centroprom iz Beograda. Vse to moramo upoštevati ko primerjamo indeksne poraste obdobja na obdobje. Več primerlji-vosti nam pokažejo strukturni premiki znotraj kate-gorij celotnega prihodka in dohodka. vOOO din I.—VI. 1977 Strukt. I.—VI. 1978 Strukt. Ind. Celotni prihodek 2,323.043 100,0 2,516.637 100,0 108,3 Porablje- na sredstva 2,138.701 92,1 2,276.430 90,5 106,4 Dohodek 184.342 7,9 240.207 9,5 130,3 Iz podatkov je razvidno, da je na ugodno poviša-nje dohodka vplival nižji porast porabljenih sredstev. V strvikturi le-teh predstavlja nabavna vrednost pro-danega blaga 90,6 %, ki izkazuje le 5,6 % zvišanje. Najmočnejši porast in tudi v strukturi doseženega dohodka celotngga področja trgovine iz območja ob-čine sta največ dosegli podjetji Slovenija avto in Slo-venija vino. Manj dohodka kot v enakem obdobju lanskega leta pa izkazujeta le dve TOZD. še bolj kot je izkazano za povprečje gospodarstva v občini, so v panogi trgovine porasli prispevki in ob-veznosti, ki jih pokrivajo organizacije združenega de-la iz dohodka. Razmerje med tema dvema kategori-jama nam pokažejo naslednji podatki: I.—VI. 77 I.—VI. 78 prisp. čisti in obvez. doh. prisp. čisti in obvez. doh. področje trgovine 29,1 70,9 37,0 63,0 celotno občinsko gospodarstvo 22,7 77,3 32,4 67,6 Mnogo bolj kot so porasli prispevki SIS in drugi prispevki oziroma obveznosti, se v letošnjem letu po-večuje postavka »del dohodka za druga plačila«, ki po navodilih SDK zajema letos tudi obresti za plačila kreditov, ki so bile v lanskem letu v skupnem do-hodku. Po odbitku obveznosti in. prispevkov je v letoš-njem polletju ostalo podjetjem za razporeditev 63 % dohodka ali 151239 din. Kako je bil razporejen čisti dohodek je razvidno iz naslednjega: v 000 din za osebne dohodke 100.349 (66 %) za poslovni sklad 24.326 za posojilo skladu federacije za kredit hitr. razvoja 8.193 za druge namene v skupni porabi 6.992 za rezervni sklad 6245 za stanovanjsko gradnjo 4.875 za neposredno svobodno menjavo 25^ Povprečno izplačani neto mesečni osebni dohodki so v letošnjem polletju znašali 6.445 din, ali 26,5 % več kot v enakem obdobju lani. . . . .,. FrilogaJTS Indeksna primerjava zvišanja števila zaposlenih in osebnih dohodkov ni mogoča že zaradi uvodoma po-jasnjenih statusnih sprememb. Le 4 delovne organizacije so prekoračile dogovor-jena sredstva za osebne dohodke, katerih skupna pre-koračitev pa je malenkostna: v 000 din ~ 10.572 • • .. / 12.136 14,8 ¦ v 000 din dogovorjena sredstva za OD razporejena sredstva za OD °/o prekoračitve Uvodoma navedene organizacijske spremembe so vplivale tudi na primerljivost kazalcev, kar moramo upoštevati, zato jih prikazujemo le za letošnje pol-letje v primerjavi s povprečjem občine: trgovina celotno gospodarstvo občine povprečno izplačani neto mesečni OD 6.445 5.888 ekonomičnost 110,6 134,1 produktivnost 125.763 101.587 Po podatkih periodičnih obračunov za letošnje I. polletje znašajo skupne zaloge v trgovskih delovnih organizacijah 780.349 din. Strukturni indeksni in vred-nost po vrstah zalog so takile: strukt. V % v tisoč din zaloge mater., drob. inv. in emb. 8,8 68.347 zaloge nedovršene proizvodnje 0,5 3.991 zaloge gotovih proizvodov 1,8 14.080 zaloge proizvodov in blaga 88,9 693.931 Z vrednostjo zalog je najmočneje zastopana Slp-venija avto (vsi TOZD y Šiški — 46 %), Slovin (25,3 %), Avtomontaža (11,3 %) in ostale delovne organizacije 16,5 %. Promet trgovskih organizacij združenega dela se evidentira tudi po statistični službi trimesečno po ta-ko imenovanem teritorialnem principu. V letošnjem prvem trimesečju je bilo v trgovini na drobno, kjer je registriranih 175 prodajaln in zaposlenih 1.125 oseb, ustvarjeno 433.274 tisoč din prometa. Če upoštevamo dinamiko leta 1977, ko je bilo v celem letu evidenti-rano 1,615.000 tisoč prometa, bi v letošnjem polletju (statistični podatki še niso objavljeni) po oceni bilo realizirano okoli 900.000 tisoč din. Izgub v tej panogi za prvo polletje ni izkazovala nobena temeljna organizacija. GOSTINSTVO IN TCRIZEM "'''..-. Gostinstvo . * ¦ ' Po podatkih iz periodičnih obračunov za letošnje prvo polletje je šest organizacij združenega dela, ki imajo sedež na območju občine (od tega en POZD — Kanu) ustvarilo v primerjavi z lanskim istim obdob-jem: celotnega prihodka dohodka 97.761 ali za 26,1 % več, 42.974 ali za 32,2 % več. Povprečno število zaposlenih na podlagi izračuna vkalkuliranih ur se je zvečalo na 620 oseb ali 6,7%, na bazi povprečja iz stanj pa je znašalo 630 oseb. Povprečno izplačani neto mesečni osebni dohodki so v primerjavi z istiin obdobjem lani porasli za 13,6 % (v gospodarstvu občine za 17,9 %) in so znašali 5.022 din (v gospodarstvu občine 5.888din). Dogovorjena sredstva za osebne dohodke je pre-segla le ena delovna organizacija. Skladno s povečailjem celotnega prihodka so se po večali tudi materialni stroški. NjiHova udeležba v ce-lotnem prihodku je razvidna iz naslednjega: Primerjavo porabljenih sredstev s celotnim prihod-kom nam da podalek o ekonomičnosti poslovanja pa-noge. Tako se je le-ta povečala za 3,6 % in je višja od povprečja gospodarstva v občini (2,8 %). Najmočnejši predstavnik panoge gostinstva in tu-rizma je TOZD Hotel Ilirija-Mercator, Hoteli-gostin-stvo, ki je ob skoraj nespremenjenih cenah pension-skih storitev in splošno znanih dejstev, kot so podra-žitev materiala, vode itd., odprtih sistemskih vpraša-njih glede davčnih olajšav, ki se dajejo v prometu z inozemskimi partnerji, dosegel 39.032 tisoč din celot-nega prihodka in 17.977 tisoč din dohodka. Na poslov-ni uspeh, ki bi bil lahko boljši sta med drugimi vpli-vali tudi dve enoti, od katerih je ena zaključila po-slovanje negativno in druga, ki je bila v adaptaciji. Pomembnejši porast doseženega dohodka ob nižjih porabljenih sredstvih, izkazujeta še dve delovni orga-nizaciji. Področje gostinstva in turizma spremljamo tudi skozi statistično poročevalsko službo, ki zajema tudi ostalo družbeno gostinstvo, katerih sedež se ne naha-ja na območju občine, in sicer: Hotel Bellevue, obrati trgovskih delovnih organizacij (bifeji, planinski dom Govejk idi.). Promet, oz. istržek, ki se oblikuje tudi v teh gostinsko-turističnih enotah pa je bil ustvarjen takole: . s prodajo hrane • - -"'" ' 45,5 % s prodajo alkoholnih pijač » • 26,7% s prodajo brezalkoholnih pijač .. - 5,9% .. ¦ s prodajo napitkov in slaščic • 13,9 % ~ s prenočitvami *.'¦''<" 8,0 % Turizem , " ' Po podatkih, ki jih gostinsko-turistične organiza-cije, zasebna gostišča in pensioni pošiljajo mesečno občinski statistični službi, je pregled o gostih in noč-ninah takle: Indeksi I.-VI. 77 I.-XII. 77 I.-VI. 78 I.-VI. 78 I.-VI. 78 I.-VI.77 I.-XII.77 Glede na to, da prvo polletje ne predstavlja oz. ne zajema še glavne turistične sezone, je primerjava na letno realizacijo ugodna, saj je ob upoštevanju pove-čanja števila nočitev doniačih gostov, doseženo že 51,2 %. Struktura udeležbe tujih gostov se je v primerjavi z letom 1977, kp je znašala 39,4 %, znižala na 30,4 %. Največ gostov je evidentiranih iz ŽR Nemčije (4.439 gostov) in iz Italije (3.097). Za razvoj gostinstva, zlasti kot njegove osnove za razvoj turizma, so pomembne tudi kapacitete preno- Priloga JT 9 čevanja. V občini je okoli 700 ležišč (brez camp kapa-cilet) izkazovalo polletne prenočitve: nočitev Hoteli 56.687 POZD ¦"."¦. i 1.673 Motel . '•' r 11.619 Pianinsko društvo _ ' ' 379 Gostišča — zasebna 4.758 Zasebni pensioni ' 3.330 Zasebna Ježišča (prek TD in podobno) 3.084 ' Camp 404 Skupaj: 81.934 OBRT IN OSEBNE STORITVE V analizi polletnega gospodarjenja je zajetih iz cbrtne dejavnosti 17 OZD in TOZD od 19, kolikor jih je bilo v tej dejavnosti zajeto v letu 1977. Mizarstvo Šiška se je v letošnjem letu priključilo k Uslugi in je zajeto v gradbeništvu, Slovenija avto TOZD Zastava, katere poslovanje ni sodilo v to dejav-nost, pa je prešlo v trgovino. Celotni prihodek organizacij znaša v prvem pollet-ju 418 milijonov dinarjev in se je v primerjavi z ena-kim obdobjem lani povečal za 84,3 %. Največji del ustvarjenega dohodka je dosežen s prodajo na doma-čem trgu (43 %). Porabljena sredstva so višja za 89,7 %, tako da je dohodek porastel za 72,5 %. Dohodek je v večjem porastu kot celotni prihodek, kar kaže na dob-ro gospodarjenje. V strukturi celotnega gospodarstva je delež obrti večji kot lani in predstavlja 4,5 %. V primerjavi z lanskim polletjem se je dohodek za razdelitev povečal za 71 % in znaša v tem polletju 123 milijonov din. Obveznosti iz dohodka so narasle kar za 135,4 % in je več kot znaša povprečje za celotno gospodarstvo. Povprečno mesečno izplačani osebni dohodek na zaposlenega znaša v prvem polletju 5.973 din in izka-zuje povečanje za 21,7 % v primerjavi z enakim ob-dobjem lani. Prav tako pa presega povprečno izpla-čane osebne dohodke v celotnem gospodarstvu (5.888). Razdeljena sredstva za osebne dohodke so v šestih cbrtnih organizacijah presegla dogovorjena sredstva, ki znašajo 20.772 din, tako da so le-te delovne organi-zacije presegle dogovorjena sredstva za 15,7 %. Število zaposlenih se je v letošnjem prvem polletju povečalo za 26,8 % in znaša 1.375 delavcev. STANOVANJSKA KOMUNALNA DEJAVNOST V tej dejavnosti imamo letos le 3 delovne organi-zacije, in sicer: Standard-Invest, DSS skupnih služb, Standard-Invest TOZD Gradbena operativa ter IKP TOZD-Komunalna energetika. Celotni prihodek znaša v letošnjem prvem polletju 177 milijonov din, kar izkazuje v primerjavi z istim obdobjem lani 17,8 % povečanje in predstavlja v struk-turi celotnega gospodarstva 1,6 %. Posamezne kategorije v tej dejavnosti so v primer-javi z ostalimi dejavnostmi gospodarstva relativno oizke. Povprečno število zaposlenih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 7,6 % in znaša v lelošnjem prvem polletju 282 delavcev. Povprečno iz-plačani osebni dohodki znašajo 7.806 din, kar je za 29,7 % več kot v lanskem prvem polletju. To poveča-nje presega povečanje v celotnem gospodarstvu. Raz-porejena sredstva za osebne dohodke znašajo 18.771 din in ne presegajo dogovorjenih. finančno-tehniCne poslovne storitve Iz področja finančno-tehničnih in poslovnih stori-tev je predložilo periodične obračune 8 OZD in TOZD. Le-te so ustvarile v letošnjem prvem polletju 128 milijonov din celotnega prihodka, kar v primerjavi z enakim obdobjem y letu 1977 izkazuje povečanje za 76,8 °/o in predstavlja v strukturi celotnega gospodar-stva 1,2 %. Največji del ustvarjenega dohodka je do-sežen s svobodno menjavo dela in s prodajo na doma-čem trgu. V strukturi doseženega dohodka gospodarstva ob-čine so finančno-tehnične in poslovne storitve udele-žene z 2,7 °/o. Dohodek za razdelitev je ustvarjen v višini 76 mili-jonov din in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 78,8 %. Po višini ustvarjenega celotnega prihodka in do-hodka v tej dejavnosti izstopata LeK TOZD Razvoj in Lilostroj TOZD IRRP. Povprečno mesečno izplačani osebni dohodek v prvem polletju znaša 7.695 din, kar je za 15 % več kot v prvem polletju lani. Razporejena sredstva za osebne dohodke je presegla le ena OZD, in sicer za 36 %. Stevilo zaposlenih v tej dejavnosti znaša 623 delavcev in izkazuje 5,6 % povečanje v pri-merjavi z enakim obdobjem lani. 3. Kmetijstvo : Izvajanje smernic v prvem polletju 1978 se je vrši-lo v okviru programa in danih možnosti. Osnutek kmetijskega prostorskega plana je bil po-slan v mnenje Republiškemu sekretariatu za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehrano. Sekretariat je bil mne-nja, da dokument predvideva premajhen obseg dolgo-ročno varovanih kmetijskih zemljišč in da preveč upo-števa določila sicer veljavnega Generalnega urbani-sličnega plana iz leta 1966. Zaradi tega ni bil nadalje-van postopek sprejetja tega dokumenta, pač pa se bo potrebno pogovoriti z ustreznimi organi in v javni razpravi o kritičnih kmetijskih površinah, predvsem v KS Stanežiče-Medno, v Preski in v Medvodah. Ker spremembe in dopolnitve zakona o kmetijskih zemljiščih predvidevajo možnost, da bi presežek kme-tijskih zemljišč nad z zakonom določenim maksimu-mom za nekmete prešel v družbeno lastnino v roku enega leta od roka, po katerem so dolžni uskiaditi obseg kmetijskega zemljišča in ker ni bilo ponudb s strani nekmetov oziroma so bile take, da njihova ce-na ni bila sprejemljiva, kmetijska zemljiška skupnost še ni šla v odkup kmetijskih zemljišč od nekmetov. Zaradi zgoraj predvidenih sprememb zakona o kme-tijskih zemljiščih še nismo šli v opredelitev lastnikov kmetijskih zemljišč na kmete in nekmete zaradi zem-ljiškega maksimuma, pač pa smo šli v opredelitev lastnosti kmeti oziroma nekmeta zaradi odpisa davka na gozd. (še nadalje urejujemo kmelijski zemljiški sklad in zakupna razmerja za zemljišča v njem.) V postopku je prenos pravice uporabe na kmetij-skem zemljišču od Komunalnega podjetja Ljubljana, to je od organizacije, ki ni kmetijska, na kmetijsko zemljiško skupnost. Trenutno gre za prenos pravice uporabe v skupni izmeri 22.332 m2, to je na površinah, ki so takoj primerne za kmetijsko rabo. V tern polletju so bile izvedene manjše melioracije v Smledniku in Seničici ter prostorsko-ureditvene ope-racije na Osolniku. V prvem polletju 1978 je bil izplačan le regres za semena in umetno osemenjevanje govejih plemenic, medtem ko bodo ostali regresi izplačani v glavnem v drugem polletju 1978. Letošnjo pomlad je bila tako v družbenem, kot tu-di v zasebnem sektorju kmetijstva, zemlja dobro pri-pravljena za setev. Posejane in posajene so bile viso-korodne, intenzivne sorte seme in izvedeno tudi boljše gnojenje ter oskrba posevkov in zaščita. O celotni kmetijski proizvodnji pa bomo lahko poročali šele ko-nec leta, tedaj ko bodo pospravljeni vsi kmetijski pri-delki. KZ Medvode si prizadeva približati se interesom kmetov, spodbujati vse oblike dolgoročnega in kvali-tetnega združevanja, da bi tako zagotovila večjo pro-duktivnost dela in večji dohodek. Priloga JT 10 KZ Medvode je v polletju dosegla 38.495 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 20,2 % več kot v enakem obdobju lani, probaljena sredstva v višini 35.538 tisoč din pa so bila višja za 21 %. Ti rezultati bi bili boljši, če bi bile urejene razmere na tržišču z živino in me-som. Ostale naloge so dolgoročnega značaja in bodo lažje izvedljive po sprejetju dopolnitev zakona o kme-tijskih zemljiščih in prostorskega plana. II. NEGOSPODARSTVO V poročilu o analizi polletnih rezultatov s področ-ja negospodarstva je zajetih 36 OZD, od tega s pod-ročja izobraževanja, znanosti, kulture 22, s področja zdravstvenega in socialnega varstva pa 14 organizacij združenega dela. S samoupravno organiziranostjo združenega dela v gospodarstvu so bili vzpostavljeni novi odnosi tudi med družbenimi dejavnostmi in materialno proizvod-njo. Financiranje družbenih dejavnosti je urejeno z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi, prihodki so odvisni od sklenjenih dogovorov in samo-upravnih sporazumov, torej od doseženega dohodka in celotnega prihodka v gospodarstvu, ker le-te pred-stavljajo osnovo za obrčaun davkov in prispevkov. Organizacije s področij izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstvenega in socialnega varstva sq v I. polletju letošnjega leta ustvarile 250.381 tisoč din ce-lotnega prihodka, kar je za 35,0 °/o več kot v istem ob-dobju lanskega leta, in sicer odpade 58,1 % dosežene-ga celotnega prihodka na izobraževanje in kulturo, preostalih 41,9 % pa na zdravstveno in socialno var-stvo. Pregled celotnega prihodka po posameznih pano-gah izobraževanja in kulture, zdravstvenega in social-nega varstva: v 000 din Področje L—VI. 77 I.—VI. 78 IZOBRAŽEVANJE, KULTURA . . -Izobraževanje Znanstvenoraziskovalna dejavnost ' '• Kultura, umetnost in informacije Telesna kultura in šport ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Zdravtsveno varstvo Socialno varstvo Prihodki doseženi s prodajo blaga Prihodki doseženi v okviru OZD Prihodki dosežene s svobodno menjavo dela v okviru SIS Prihodki doseženi z neposredno svobodno menjavo dela Prihodki doseženi v OZD družbenih dejavnosti od občanov Prihodki od dotacij in subvencij Ostali prihodki Celotni prihodek 10.572 770 96.352 49.368 26.274 38 2.170 185.499 5,7 0,4 51,9 26,6 14,2 U 100,0 16.721 1.151 131.411 62.168 32.896 3.642 2.392 250.381 6,7 0,4 52,2 24,8 13,1 1,5 1,0 100,0 158,2 149,5 136,4 125,9 125,2 9584,2 110,2 135,0 Več kot polovico celotnega prihodka organizacij združenega dela družbenih dejavnosti je bilo doseže-no s svobodno menjavo dela y okviru SIS in po njej. Na dmgem mestu so prihodki, doseženi z neposredno svobodno menjavo dela s 24,8 %. Čeprav v strukturi celotnega prihodka, prihodki doseženi od dotacij in subvencij ne predstavljajo po-membnejšega vira (1,5), so vendarle zanimivi, saj so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta zelo povečali (indeks 9.584). Višji celotni prihodek kot v istem obdobju lanske-ga leta so imele vse panoge družbenih dejavnosti. V panogi izobraževanja je zajetih 18 organizacij, ki so imele v I. polletju letošnjega leta skupno 108.185 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 23,8 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. Organizacije v tej dejavnosti svoje prihodke dosegajo predvsem s svo-bodno menjavo dela v okviru SIS ali z neposredno svobodno menjavo dela, saj odpade na ta dva vira 87.688 tisoč din ali 81,1 % vseh prihodkov. Celotni prihodek, ki ga je dosegel Inštitut za tur-binske stroje v znanstveno-raziskovalni dejavnosti v višini 12.876 tisoč din je za 30 % presegel višino iz enakega obdobja lanskega leta. Organizacija je doseg-la celotni prihodek skoraj izključno (98,7 %) s proda-jo na domačem trgu. V panogi kultura, umetnost in informacije sta 2 organizaciji: Muzej ljudske i"evolucije Slovenije in Knjižnica Šiška, ki sta dosegli 2.583 tisoč din celot-nega prihodka, kar je za 14,4 % več kot v istem ob; dobju preteklega leta. Celotni prihodek v tej panogi se je oblikoval predvsem s prihodki, doseženimi s svo-bodno menjavo dela v okviru SIS (84,6 %). Zavod Tivoli, ki je edini predstavnik v panogi te-lesna kultura in šport, je dosegel v I. polletju letoš-njega leta 21.827 tisoč din celotnega prihodka, kar je za 25,7 °/o več kot v istem obdobju preteklega leta. Pretežni del 21.442 tisoč din ali 98,2 % celotnega pri-hodka je organizacija dosegla z neposredno svobodno menjavo dela. V področju zdravstveno-socialno varstvo se je ce-lotni prihodek v obeh panogah povečal. Tako se je v panogi zdravstveno varstvo povečal za 51,6 % in d<> segel višino 60.149 tisoč (Jin. Celptni prihodek v tej Priloga JT 11 dejavnosti je bil dosežen predvsem s svobodno me-njavo dela y okviru SIS, saj odpade na ta vir 52.971 tisoč din ali 88,1 % vseh prihodkov. Celotni prihodek organizacij socialnega varstva se je v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečal za 54,6 % in dosegel višino 44.761 tisoč din. V tej panogi je tudi organizacija Dom starejših občanov v ustanavljanju Marija Draksler-Marjana, ki ima podatke le za I. pol-letje letošnjega leta. Brez te organizacije bi se celotni dohodek v socialno varstveni dejavnosti povečal za 40,7 °/o. V celotnem prihodku so udeleženi prihodkido-seženi s svobodno menjavo dela v okviru SIS z (53,2 %), prihodki doseženi od občanov pa (38,4 %). Za ustvarjanje celotnega prihodka v višini 250.381 tisoč din so organizacije družbenih dejavnosti porabi-le 77.291 tisoč din porabljenih sredstev. Porabljena sredstva so se povečala v primerjavi z istim obdob-jem preteklega leta za 25,6 %. Stopnja povečanja po- rabljenih sredstev je za 9,4 indeksnih točk počasnejša kot stopnja povečanja celotnega prihodka. Tako se je udeležba porabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšala od 33,2 % v prvem polletju 1977, na 30,9 % v prvem polletju letošnjega leta. Stroški poslovanja organizacij družbenih dejavnosti zaostajajo za poveča-njem celotnega prihodka v obeh področjih, vendar ne v vseh panogah. Relativno so se bolj povečala porab-ljena sredstva kot celotni prihodek v panogi telesne kultura in šport, relativno najmanj pa so se povečala porabljena sredstva glede na doseženi celotni priho-dek v zdravstvenem varstvu, kjer se je udeležba po-rabljenih sredstev v celotnem prihodku zmanjšala od 33,6 °/o na 24,7 °/o in v panogi kultura, umetnost in in-formacije od 34,5 % na 24,9 %. Porabljena sredstva in njihov delež v celotnem pri-hodku po posameznih panogah: v 000 din Področje oziroma panoga :r I.—VI. 77 L—VI. 78 znesek struktura znesek struktura Delež. por. sred. ¦Indeks v celot. prihod. I.—VI. 77 I.—VI. 78 IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA -, ¦_ 39.514 64,2 49.078 63,5 124,2 33,8 33,7 Izobraževanje \ i: - 25.753 41,8 31.020 40,1 120,4 29,5 28,7 Znanstveno-raziskovalna dejavnost p , 3.699 6,0 4.214 5,4 113,9 37,3 32.7 Kultura, umetnost in informacije ¦ " - 780 1,3 644 1,0 82,6 34,5 24,9 Telesna kultura in šport 9.282 15,1 13.200 17,1 142,2 53,5 60,5 ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO 22.034 35,8 28.213 36,5 128,0 32,1 26,9 Zdravstveno varstvo 13.322 21,6 14.852 19,2 111,5 33,6 24,7 Socialno varstvo 8.712 14,2 13.361 17,2 153,4 30,1 29,8 S K U P A J 61.548 Organizacije družbenih dejavnosti so v prvem pol-lelju letošnjega leta ustvarile 173.090 tisoč din dohod-ka, kar je za 39,6 % več kot v enakem obdobju lanske-ga leta. Med posameznimi panogami odpade kar 100,0 77.291 100,0 125,6 33,2 30,9 44,6 % doseženega dohodka na izobraževanje, 26,2 % na zdravstveno varstvo in 18,1 % na socialno varstvo. Pregled dohodka po posameznih panogah v 000 din Področje oziroma panoga IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA Izobraževanje Znanstveno-raziskovalna dejavnost Kultura, umetnost in informacije Telesna kultura in šport ZDRASTVENO IN SOCIALNO VARSTVO Zdravstveno varstvo Socialno varstvo S K U P A J 123.951 100,0 173.090 100,0 139,6 V obravnavanih področjih družbenih dejavnosti je bil ustvarjen čisti dohodek v višini 162.123 tisoč din, kar je za 36 % več kot v enakem obdobju lanskega leta. RAZPOREJEN DOHODEK Del za splošno in skupno porabo Druge obveznosti iz dohodka Amortizacija nad predpisanimi stopnjami Del dohodka za delovno skupnost ČISTIDOHODEK . - r Bruto OD ¦.¦:¦:«.-. od tega: — davki in prispevki iz OD —. del čistega dohodka za stanovanjsko izgradnjo — za druge namene v skupiii porabi — del čistega dohodka za pos. sk. \ — del čistega dohodka za rezervni sklad —=. del čistega dohodka za druge sklade 125.938 4.879 1.868 119.191 98.554 5.808 4.475 ; 3.448 6.351 362 193 100,0 3,9 1.5 94,6 78;3 4,6 3,6 2,7 5,0 0,3 0,1 173.935 6.090 3.139 2.583 162.123 129.860 6345 6.775 8.152 8.765 2.079 147 100,0 3,5 1,8 13 93,2 74,7 3,6 3,9 4,7 5,0 U 0,1 138,1 124,8 168,0 136,0 131,8 109,2 151,4 236,4 138,0 574,3 76,2 Prlloga JT 12 Dohodek v višini 173.935 tisoč din je bil razporejen tako, da znaša delež za splošno in skupno porabo 3,5 %, drugih obveznosti iz dohodka 1,8 %, za delovne skup-nosti pa 1,5 %. Udeležba čistega dohodka v razporejenem dohod-ku se je znižala od 94,6 % v prvem polletju 1977, na 93,2 % v prvem polletju letošnjega leta; prav tako se je znižal delež bruto OD za 3,6 %. Med posameznimi skladi je najmočneje zastopan poslovni sklad s 5 %, na del za druge namene v skup-ni porabi je odpadlo 4,7%, na rezervni sklad 1,2% in le 0,1 % na druge sklade. V prvem polletju letošnjega leta sta imeli izgubo dve delovni organizaciji, ki sta zaposlovali 98 delav-cev. Vrednost izgube znaša 845.076 din. Vsa izguba iz-haja iz nedoseženega dohodka. V organizacijah združenega dela družbenih dejav-nosti so se izplačani čisti osebni dohodki na delavca povečali za 19,3 % in znašajo v prvem polletju letoš-njega leta 6.147 din mesečno. Višje povprečne čiste OD kot znaša povprečje v družbenih dejavnostih ima-jo delavci zaposleni v panogi izobraževanje (6.497 din), delavci zaposleni v Inštitutu za turbinske stroje (7.624 din) in delavci zaposleni v zdravstveno varstveni de-javnosti. Dogovorjena sredstva za OD je presegla le ena or-ganizacija, in sicer za 5,2 %. V družbenih dejavnostih je bilo ob prvem polletju letošnjega leta na podlagi stanja zaposlenih 2.600 de-lavcev. Število zaposlenih se je povečalo v primerjavi z enakim obdobjem 1977 za 188 delavcev ali za 7,8 %. Vendar imata dve organizaciji: Osnovna šola Heroja Veljka Vlahovida in Dom starejših občanov v usta-navljanju Marije Draksler-Marjana, podatke le za le-tošnje polletje, ker ob prvem polletju leta 1977 še ni-sta obstajali. Omenjeni organizaciji zaposlujeta 92 de-lavcev. Brez teh dveh organizacij bi se število zapo-slenih y prvem polletju letošnjega leta povečalo le za 3,9 %, in sicer v izobraževalnih dejavnostih za 2,1 % in v socialno varstveni dejavnosti za 8,2 %. Na področju načrtovanega združevanja vzgojno-varstvenih organizacij in osnovnih šol, so delavci v vseh VVO sprejeli sklepe o združitvi v delovno orga-nizacijo, medtem ko ta postopek v osnovnih šolah še ni bil izpeljan. V okviru združevanja VVO v delovno organizacijo je že v razpravi predlog statuta o združevanju, pri-pravljena pa sta tudi samoupravna sporazuma o zdru-ževanju VVO in samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v DO, rezervirana pa so tudi finančna sredstva. V okviru združevanja osnovnih šol, razen obravna-ve osnovnega elaborata in akcijskega programa še ni-so bila sprejeta temeljna izhodišča o bodoči organizi-lanosti šol v delovno organizacijo. Zato si je izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti zadal nalogo, da pospeši izvedbo akcijskega načrta. III. DRUŽBENE DEJAVNOSTI V prvem polletju 1978 so bile v razvoju družbenih dejavnosti na območju občine prisotne zlasti nasled-nje značilnosti: — konstitutirane so bile nove skupščine in samo-upravni organi SIS družbenih dejavnosti, ki so pre-vzele izkušnje skupščin SIS iz prvega mandatnega ob-dobja. S tem so bili realizirani pogoji za nadaljnje poglabljanje in razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov pri razreševanju še nerešenih vprašanj, ki se navezujejo na družbeni razvoj v občini in na nadalj-nje uresničevanje dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljubljana-Šiška ter samega družbenega plana občine za obdobje 1976—1980. Pri tem je bil dan poudarek izvajanju vseh prioritetnih vsebinskih na-log in krepitvi družbenega standarda občanov in de-lovnih ljudi, ki so podrobneje opredeljeni z družbe-nim planom občine in s samoupravnimi sporazumi SIS drvižbenih dejavnosti; — v razdobju od 1. januarja dq 30. junija 1978 se je financiranje skupne porabe odvijalo na osnovi Za-kona o začasnem financiranju družbenih dejavnosti, kar je omogočilo uskladitev programov SIS družbe-nih dejavnosti v občini, mestu Ljubljana in v SR Slo-veniji ter sprejem ankesov k samoupravnim sporazu-mom o osnovah planov družbenih dejavnosti za leto 1978. Dopolnila ali anekse k samoupravnim sporazu-mom o osnovah planov SIS družbenih dejavnosti za leto 1978 je sprejelo 95 % zaposlenih delavcev v gospo-darstvu in negospodarstvu. Uskladitev programov in sprejem aneksov je omogočila izpeljavo fiBanciranja dogovorjenega obsega financiranja solidarnosti v me-stu Ljubljana in SR Sloveniji ter uresničevanje smer-nic in sprejetih družbenopolitičnih dokumentov in sta-lišč, da financiranje programov družbenih dejavnosti ne more preseči oziroma naj ne bi preseglo globalnih razmerij v delitvi družbenega proizvoda; — nadaljnja značilnost razvoja družbenih dejavno sti v prvi polovici leta 1978 se odraža tudi v dejstvu, da se tekoče leto navezuje hkrati na zaključek izgrad-nje objektov družbenega standarda, ki so bili zajeti še v prvi enotni program Ljubljane in občine Ljub-ljana-šiška ter na nadaljevanje gradnje teh objektov, ki so vključeni v drugi program, ki ga financirajo občani iz drugega samoprispevka ter SIS družbenih dejavnosti v skladu z družbenim dogovorom. Program iz prvega samoprispevka je zajel na ob-močju občine izgradnjo trinajst osnovnošolskih in vzgojnovarstvenih objektov, program financiran z dru-gim samoprispevkom pa zajema izgradnjo petnajstih objektov družbenega standarda. Povzetek poteka gradenj objektov družbenega stan-darda iz prvega programa — samoprispevek I. Zgrajeni OS in VVZ objekti v obdobju 1. 1. 1972 do 31. 12. 1975 Objekt Leto izgradnje 1. VVZ Vižmarje-Brod — kapaciteta 210 mest 1973 2. OŠ Valentin Vodnik — telovadnica 1974 3. Oš Franc Bukovec — velika in mala telovadnica in večnamenski prostor 1975 4. OŠ Ivan Novak-Očka — 14 učilnic, velika telovadnica, kuhinja, večnameski prostor, zaklonišče 1975 5. OŠ Tine Rožanc — 12 učilnic, telovadnica, kuhinja in zaklonišče ter večnameski prostor 1975 6. VVZ Andersen III — kapaciteta 250 mest 1975 Objekti družbenega standarda zgrajeni v obdobju 1976—1977 — samoprispevek I Objekt Leto izgradnje 7. VVZ Rezke Dragar — nov objekt, kapaciteta 250 mest 8. VVZ Litostroj — prizidek, kapaciteta 120 mest 9. OŠ Franc Marn, Vodice — I. faza — telovadnica, kuhinja, večnameski prostor, 2 kabineta in zaklonišče 10. OŠ Zvonko Runko — velika in mala telovadnica, 7 učilnic za predmetni pouk, večnamenski prostor in zaklonišče 11. OS Koseze — I. faza — 18 učilnic, velika in mala telovadnica, kuhinja, večnameski prostor, zaklonišče II. faza (samoprispevek II) — 6 učilnic 1976 1977 1977 1977 1977 V letu 1977 je bil predan namenu tudi Dom sta-rejših občanov s kapaciteto 228 postelj, ki se že na-naša na drugi enotni program financiran iz drugega samoprispevka in iz sredstev, ki jih prispevajo SIS družbenih dejavnosti kot podpisnice družbenega do-govora o sofinanciranju izgradnje objektov družbe-nega standarda, ki jih zajema drugi program. Nadalje je bil iz sredstev občinske skupnosti otro škega varstva v letu 1977 predan namenu preurejen Priloga JT 13 stari šolski objekt v KS Pirniče, v katerem se že iz-vaja varstvo in vzgoja za 60 predšolskih otrok. Potek gradenj objektov družbenega standarda v prvi polovici leta 1978. Samoprispevek I K že zgrajenim enajstim objektom iz prvega pro-grama se v prvi polovici leta 1978 po stanju 30. junija priključujeta še: kot 12 objekt VVZ Koseze s kapaciteto za 160 mest, kot 13 objekt pa VVZ Medvode s kapaciteto za 120 mest. Tako se v letu 1978 izteka izgradnja trinajstih OŠ in VVZ objektov iz prvega samoprispevka. šest ob-jektov je bilo zgrajenih v obdobju od leta 1972 do konca leta 1975, sedem objektov pa v obdobju ures-ničevanja srednjeročnega plana občine v letih 1976, 1977 in 1978. Ocena investicijske vrednosti izgradnje OŠ in VVZ objektov, ki so bili zajeti v enotni program Ljubljane. Stevilo OŠ in VVZ objektov zajetih v prvi enotni program Ljubljane Samoprispevek I 50 Število objektov zajetih v prvem programu za območje občine Ljubljana-Šiška 15 V letu 1971 je bila z odlokom o uvedbi prvega sa-moprispevka opredeljena investicijska vrednost iz-gradnje 13 OŠ in VVZ objektov z območja občine Ljubljana-Šiška z zneskom 60,250.000 din, upoštevajoč gradbena, obrtniška in instalacijska dela ter ožjo zu-nanjo ureditev. Izhajajoč iz upoštevanja celotnih stro-škov izgradnje navedenih 13 objektov z območja ob-čine Ljubljana-Šiška pa je že možno zaključiti, da bo-do znašali stroški navedenih gradenj preko 250,000.000 din. V ta znesek so vključeni tudi stroški izgradnje zaklonišč, nakupa zemljišč, stroški komunalnih ure-ditev pri posameznih objektih v oddaljenosti 25 m od objektov, stroški zunanjih ureditev, stroški nakupa zagonskih sredstev in stroški podražitev. Z navedenim odlokom je bilo namreč opredeljeno, da vsa manjka-joča sredstva za izgradnjo posameznih objektov iz prvega samoprispevka zagotovijo skupščine ljubljan-skih občin kot ustanoviteljice sklada za gradnjo za OŠ in VVZ, pri katerem so za realizacijo prvega pro grama združevale oziroma kar velja tudi za leto 1977 in 1978 glede na to, da se je 31. 12. 1976 samoprispe-vek I kot osnovni vir že iztekel. Po dosedaj znanih podatkih je bilo iz sredstev proračuna občine Ljub-ljana-šiška porabljenih za sofinanciranje OŠ in VVZ objektov iz prvega programa oziroma samoprispevka I okoli 84,000.000 din. Od tega za financiranje komu-nalnih naprav, nakupa zemljišč, zagonskih sredstev idr. 58,643.084 din, skladu ljubljanskih občin pa so bile posredovane dotacije za sofinanciranje podraži-tev skupnega ljubljanskega programa iz prvega samo-prispevka v višini 25,306.896 din. Samoprispevek II — program Ljubljane 50 objektov, — program občine Ljubljana-Šiška 15 objektov. Sočasno z zaključno fazo realizacije prvega enotne-ga programa izgradnje OŠ in VVZ objektov se na prvo polovico leta 1978 neposredno navezuje kot re-zultat vzajemnosti in solidarnosti občanov nadaljeva-nje izgradnje objektov družbenega standarda, ki so z območja občine Ljubljana-Šiška vključeni v enotni program Ljubljane in se njihova izgradnja vsestran-sko pozitivno vključuje y postopni nadaljnji dvig družbenega standarda v občini. Zgrajeni objekti iz drugega samoprispevka Objekt Leto izgradnje OŠ Koseze II. faza 1. 6 učilnic 1977 Dom starejših občanov 2. 228 postelj 1977 3. Zdravstveni dom šiška — prizidek v gradnji V prvi polovici leta 1978: 4. je bila v zaključni fazi izgradnja druge faze pri-zidka pri Oš Franc Marn Vodice, ki bo predana na-menu septembra 1978 (4 učilnice za predmetni pouk, 2 kabineta, povečani večnamenski prostor in športno-lekreacijska ploščad); 5. pridobljeno je bilo zemljišče ter projektna do-kumentacija za pričetek gradnje VVŽ objekta v Dra-veljski gmajni za 200 otrok; 6. realizirani so pogoji za pričetek izgradnje zuna-njih VVZ oddelkovv soseski 7/1 za 120 otrok; 7. za preostalih 9 objektov je operativni odbor y sodelovanju z gradbenimi odbori in s samoupravni-mi organi skupnosti samoprispevka II sprejel pro gramske osnove v cilju, da bi se pospešila izdelava lokacijske in projektne dokumentacije za ostale ob-jekte, ki se bodo zgradili v letih 1979, 1980 in 1981. Problematika Ne glede na dejstvo, da bo na območju občine Ljubljana-šiška v relativno kratkem obdobju zgraje-nih iz prvega in drugega programa financiranega iz prvega in drugega samoprispevka in drugih sredstey — 28 objektov družbenega standarda, je prostorski deficit zlasti na področju izvajanja varstva in vzgoje predšolskih in šoloobveznih otrok še vedno prisoten in se bo z nadaljnjo stanovanjsko gradnjo ponovBO povečeval. To velja tudi za izvajanje osnovnega zdray-stvenega varstva občanov in za izvajanje kulturnih dejavnosti v občini. Zaradi tega bosta tako kot pri uresničevanju gradenj objektov družbenega standarda iz prvega in drugega samoprispevka še nadalje izred-no pomembni vzajemnost in solidarnost kot sestavi-ni skupnih samoupravno dogovorjenih prizadevanj občanov, v okviru katerih bo možno tudi v nasled-njem obdobju še hitreje razreševati vsa nerešena vprašanja, ki jih poraja vsestransko dinamični druž-beni razvoj v občini kot sestavnem delu mesta Ljub-ljane. 1. Vzgoja in izobraževanje i Na področju vzgoje in izobraževanja so bili y prvi polovici leta 1978 realizirani predvsem naslednji po-zitivni premiki: — pri izvajanju osnovnošolskega pouka je bil dan poudarek nadaljnjemu razvijanju in poglabljanju so cialističnih vzgojnih smotrov ter razvijanju samo-upravnih odnosov med učenci in delavci; — pripravljen je bil program organiziranja celo-dnevne šole na OŠ Franc Marn Vodice in Zvonko Run-ko v cilju, da bi se tudi ti dve osnovni šoli priključili k osnovnim šolam, ki že izvajajo celodnevni pouk (OŠ Stane Kosec — Šmartno, OŠ Tine Rožanc — Pirniče in Oš Alojz Kebe Ljubljana-Šentvid); — pri iskanju poti za uresničevanje neposrednega stika oziroma povezave med združenim delom in ures-ničevanjem sprejetih programov vzgoje in izobraže-vanja se je nakazala potreba po ustanavljanju enot izobraževalnih skupnosti. V tej smeri so bile izvedene priprave na ustanavljanje teh enot s tem, da je bila njihova normativna opredelitev zajeta tudi v statutu občinske izobraževalne skupnosti; — v okviru izvajanja štipendiranja prosvetnih de-lavcev je bil dan poudarek izvajanju pomoči oziro-ma štipendiranja že zaposlenih prosvetnih delavcev, ki si s študijem ob delu pridobivajo potrebno manj-kajočo izobrazbo; — sprejet je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih za uresničevanje svobodne menjave dela, v okviru katerega je bilo doseženo izenačevanje pogo-jev za pridobivanje prihodka vzgojnoizobraževalnih organizacij v skladu z načeli svobodne menjave dela. Priloga JT 14 Problematika Tudi v prvem polletju tekočega leta so na področ-ju vzgoje in izobraževanja še vedno prisotni še nere-šeni problemi kadroyskega deficita oziroma pomanj-kanja določenih profilov kadrov, ki se navezuje pred-vsem na pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce. Pray tako občinska izobraževalna skupnost v okviru danih sredstev ne more zagotoviti posameznim osnov-nim šolam potrebnih sredstev za realizacijo najnuj-nejših vzdrževalnih del na obstoječih objektih, ki bi jih bilo potrebno takoj realizirati. V okviru novoizvoljene skupščine in samouprav-nih organov občinske SIS za izobraževanje bo potreb-no y naslednjem obdobju še bolj intenzivno stremeti k cilju, da bo ta skupnost postala resnični prostor za dogovarjanje in izpeljavo celovitih programov vzgoje in izobraževanja na območju občine, vse od predšol-ske vzgoje do usmerjenega izobraževanja. 2, Raziskovalna dejavnost V skladu z uresničevanjem sprejetih smernic je občinska raziskovalna skupnost opredelila svoj pro-gram dela z usmeritvijo, ki zajema naslednje dejav-nosti: — proučevanje razvojnih načrtov delovnih organi-zacij s ciljem tvornega vključevanja v načrtovanje gospodarskega razvoja občine; — zbiranje, oblikovanje in usklajevanje ražiskoval-nih potreb občine; — proučevanje odnosa delovnih organizacij do inovacijske dejavnosti in vzpodbujanje teh dejavno-sti; — propagiranje znanstvehih dejavnosti med mla-dino; — približevanje pomena raziskovalno-razvojne de-javnosti delovnemu človeku. V skladu s programsko usmeritvijo je bil v okviru popularizacije znanosti izveden: — razgovor med delegati in raziskovalci v Leku; — razgovor med delegati in raziskovalci v Institu-tu za turbinske stroje. Oba razgovora sta bila izvedena hkrati z ogledom preizkuševališč in laboratorijev, kar je na udeležen-ce navedenih razgovorov napravilo močan vtis in jim pomagalo utrditi prepričanje, da je nadaljnji razvoj v uspešnih gospodarskih organizacijah odvisen od raziskovalne in razvojne dejavnosti. O pomenu raziskovalne dejavnosti in raziskovalne-ga dela je komisija za pospeševanje inovacij v »Javni tribuni« objavila članke: — »Brez žnanja ni napredka«, — »Človek, znanje, produktivnost«, — »Poti, po katerih prihaja znanje« ter gradivo, objavJjeno v 21. številki Komunista, z naslovom »Poti novega znanja v proizvodno delo«. Problematika Pri nadaljnjem razvoju raziskovalne dejavnosti na območju občine bo potrebno še hitreje razvijati ino-vacijsko dejavnost. V tej smeri so bili že sprejeti skle-pi na skupnem zasedanju Zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana-Šiška in občinske razisko-valne skupnosti, ki je bilo 14. 4. 1977. Občinska raz-iskovalna skupnost bo vztrajala na doslednem izva-janju teh sklepov, ki jim bodo morali delegati posve-titi vso pczornost. Uresničevanje navedenih sklepov se nepdsredno nanaša na ličinkovitejše združevanje ziianosti in dela, kar terjajo tudi zaključki XIII. kon-gresa ŽKS. 3. Zdravstvo Na področju izvajanja zdravstvenega varstva ob-čanov so bile y I. polletju tekočega leta prisotne pred-vsem naslednje značilnosti: — izvedeno je bilo postopno prestrukturiranje stroškov za posamezne dejavnosti zdravstvenega var-stva v korist dejavnostim osnovnega zdravstvenega varstva, kar je bilo prisotno na območju celotne re-gionalne zdravstvene skupnosti kot tudi na območju občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana, — steklo je izvajanje samoupravnega sporazuma o pravicah občanov odnosno uporabnikov zdravstvene-ga varstva, po katerem bodo stroški za denarna na-domestila nasploh v letu 1978 verjetno prekoračili z dr.užbenim planom dogovorjena povečanja sredstev namenjena financiranju te družbene dejavnosti; — v pripravi je izdelava analize s katero bo zajet prikaz obstoječega zdravstvenega stanja prebivalstva v občini Ljubljana-Šiška ter stanje zdravstvene službe in kadro y zdravstvu s prikazom izvajanja osnovnega specialističnega, hospitalnega (bolnišničnega) in zdra-viliškega zdravljenja. Analiza bo zajela tudi prikaz izostankov z dela, potrošnje zdravil v primerjavi z letom 1977 in I. polovico 1978. Analiza bo namenjena javni razpravi ter ustreznemu ukrepanju samouprav-nih organov občinske zdravstvene skupnosti ter druž-benopolitičnih dejavnikov v občirii Ljubljana-Šiška; — iz sredstev, ki jih združujejo občinske zdrav-stvene skupnosti y okviru ljubljanske zdravstvene re-gije za investicije, je regionalna zdravstvena skup-nost v letu 1977 že realizirala svojo obveznost do so-financiranja novogradnje pri obstoječem objektu ZD Šiška z zneskorti 10,000.000 din v letu 1978 pa je na-vedena skupnost izv^dla drugi del obveznosti z zne-skom 13,000.000 din in s tem v celoti realizirala svojo obveznost do skupnosti samoprispevka II. ki je inve-stitor navedene novogradnje pri ZD Šiška in ki je hkrati zagotovila iz drugega samoprispevka preostali del sredstev, v višini 38.500,00 din. Iz sredstev, ki so jih prispevali delavci DO Lito-stroj poteka gradnja: — dveh ambulant splošne medicine, — dveh zobnih ambulant, s prostori za zobno teh-niko, — izgradnja ambulante za medicino dela in — zdravstvenega prostora za fizioterapijo. Navedeni prostori bodo predani namenu konec lelošnjega leta. Problematika V cilju hitrejšega razreševanje perečih vprašanj, ki jih poraja izvajanje osnovnega zdravstvenega var-stva občanov v občini bo potrebno v druai polovici leta 1978: — izdelati akcijški program za odpravo pomanj-kljivosti, ki so še prisotne v zdravstveni službi v ob-čini; — usmeriti hapore v intenzivno uresničevanje re-solucije 8. kongresa ZKS; — dosledneje bo potrebno spremljati uresničevanje samoupr-avnih sporazumov o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — posamezne zdravstvene strokovne službe bo po-trebno kadrovsko okrepiti, da bi se izboljšala kvali-teta zdravstvenih storitev in zmanjšala čakalna doba. V drugem polletju 1978 bo potrebno izdelati plan spe-cialističnih sltižb, ki do sedaj niso bile vključene v TOZD osnovnega zdravstva Ljubljana-Šiška; — posebno pozomost in napore bo potrebno usmerjati tudi dogovarjanju glede izvajanja posamez-nih storitev med TOZD osnovnega zdravstva Ljublja-na-šiška in Kliničnim centrom. Priloga JT 15 4. Otroško varstvo Na področju izvajanja vzgoje in varstva predšol-skih otrok se izvajajo sprejete smernice v cilju, da bi se: — pospešeno pridobival manjkajoči vzgojnovar-stveni prostor. V skladu s tem srednjeročnim ciljem občinska skupnost OV združuje pri mestni skupnosti OV sredstva za dograditev preostalih dveh VVZ ob-jektov, ki sta bila vključena v enotni prvi program (VVZ Koseze in VVZ Medvode) in bosta predana v le-tošnjem letu svojemu namenu; — v zaključni fazi je preureditev bivšega gostišča v KS Smlednik, s katero bo pridobljenih 40 mest za predšolske otroke iz te KS; — v okviru izvajanja letovanj in rekreacije pred-šolskih otrok je bilo organizirano zimovanje, letova-nje in šola plavanja za 450 predšolskih otrok; — v KS Vodice je bilo v okviru VVO Manice Ko-manove organizirano delo ene varstvene družine v ci-lju, da se ta oblika vzgoje in varstva predšolskih otrok organizira in izvaja povsod tam, kjer so zato pogoji. V tej smeri so bile za izvajanje družinskega varstva tudi posebej podpisane pogodbe z VVO Ander-sen, Rezke Dragar in Manice Komanove; — y pripravi je gradbena dokumentacija za izgrad-njo prizidka treh razvojnih oddelkov pri VVO Ander-sen. Problematika Osrednji problemi se pri izvajanju družbeno orga-niziranega varstva in vzgoje predšolskih otrok še ved-no navezujejo na prostorski in kadrovski primanj-kljaj, s katerim se soočajo obstoječe VVO in na pre-napolnjenost, ki je prisotna v posameznih vzgojno-varstvenih organizacijah, kar se neposredno odraža oziroma vpliva na kvaliteto storitev osnovne dejavno-sti VVO. 5. Kultura Kulturna dejavnost je bila v prvem polletju 1978 usmerjena prvenstveno: — izvedki svečanih proslav posvečenih XI. kongre-su ZKJ, VIII. kongresu ZKS; — praznovanju občinskega praznika, in pripravam na praznovanje drugega zasedanja AVNOJ; —v počastitev obeh kongresov in občinskega praz-nika so bile razen osrednjih proslav izvedene številne vsebinsko bogate prireditve in manifestacije po posa-mesnih KS in delovnih organizacijah; — v gradu Goričane je bilo izvedenih sedem glu-maških večerov, katerih gostitelji so bile delovne or-ganizacije z območja občine, program pa je organizi-rala občinska zveza kultumih organizacij skupno s KS Medvode in DPD Svoboda Medvode; — uspešno je bilo zaključeno srečanje vseh pev-skih zborov in pihalnih orkestrov z območja občine, ter seminar za vodje dramskih krožkov namenjen pio-nirskim mentorjem Oš z območja občine. Problematika V cilju, da bi se kulturna dejavnost še bolj širila v vsestransko korist občanov in delovnih ljudi, bi bilo potrebno v okviru občinske kulturne skupnosti in ZKO Ljubljana-šiška še hitreje uresničevati srednje-ročne programske cilje, s katerimi je predvideno ustanavljanje novih knlturno-umetniških društev in skupin, predvsemv novih stanovanjskih soseskah. Po-sebno pozornost bo potrebno še nadalje posvetiti raz-voju kulturnih akcij v KS in v sodelovanju s sindikati v večjih TOZD. Poseben problem se na področju izvajanja kultur-nih dejavnosti nanaša tudi na investicijsko vzdrževa-nje ter na nujne preureditve obstoječih kulturnih ob-jektov v občini. Upoštevajoč izredno razgibano dejav-nost društev in kulturnih organizacij razpolaga občin-ska skupnost z nezadostnimi sredstvi, da bi lahko de-javnost teh organizacij finančno podprla v zadovolji-vem obsegu. V tej smeri bi bilo potrebno izdelati ustrezna merila za vrednotenje programa kulturnih dejavnosti ter realizirati določene premike pri delitvi finančnih sredstev med občinsko in mestno kulturno skupnostjo. 6. Socialno škrbstvo Na področju izvajanja socialnega skrbstva so bile izvedene v prvem polletju 1978 pretežno vse naloge pri čemer je bil program izvajanja socialnega skrb-stya razširjen in dopolnjen z vsebinskimi in finančni-mi obveznostmi, ki so jih narekovali: — Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, — Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok ter mladoletnikov z duševnimi in telesnimi motnjami, — Zakon o zaposlovanju invalidnih oseb, — Zakon o priznavanju rejništva kot samostojne poklicne dejavnosti, — ter Zakon o kazenskih sankcijah ter o izvrševa-nju kazni. Vse oblike dejavnosti izvajanja socialnega skrb-stva, ki so zajete v enotni program so bile v prvem polletju tekočega leta izvedene y skladu s sprejetim programom. Delno so bile realizirane le razširjene in skupne naloge socialnega skrbstva, ki se navezujejo na mesto Ljubljana, ter na solidarnostno Ijubljansko prelivanje sredstev, ki zajema: sofinanciranje mestne in občinske ZPM, sofinanciranje RK, Glas Ljubljane in poti PSP. Froblematika I Nadaljnji porast prebivalstva vseh starostnih sto-penj hkrati tudi določene socialne ekscese, ki bi jih bilo možno zmanjševati predvsem s povečanim obse-gom izvajanja preventive, ki ji bo potrebno posvetiti na področju socialnega skrbstva več pozomosti. V tej smeri pa bo potrebno neodložljivo okrepiti strokovno službo občinske skupnosti socialnega skrbstya, ki je spričo raznolikosti celotne problematike izvajanja so-cialnega skrbstva očitno že vrsto let kadrovsko defi-citarna. 7. Varstvo borcev in invalidov NOV Izvajanje varstva borcev in invalidov NOV je v I. polovici tekočega leta zajelo: — 5.420 udeležencev NOB, od katerih je 576 oseb-nih invalidov in 447 družinskih invalidskih upravičen-cev, — 39 civilnih invalidov vojne. V skladu z občinskim odlokom o izvajanju druž-bene pomoči za udeležence NOB je bilo v I. polletju tekočega leta: — izplačanih iz sredstev proračuna občine za pri-znavalnine, enkratno pomoč, zdravljenje in za izvaja-nje drugih oblik finančne pomoči borcem NOB — 867.499 din; — iz sredstev federacije je bilo za invalidnine in zdravstvene storitve v skladu z zakonom o WI izpla-čano 2,913.108 din; — 164 udeležencem NOB je bilo odobreno po k<>-misiji 10-dnevno okrevanje na morju ia na Gorenj-skem, 84 udeležencem NOB so bili poravnani celotni stroški oziroma delni stroški za 21-dnevno zdravljeaje PrHoga JT 16 v termalnih zdraviliščih, 160 udeležencem NOB se za-radi nizkih dohodkov izplačuje občinska priznavalrii-na, ki znaša v povprečju 840 din mesečno, 18 otrokom borcev NOB pa se izplačuje redna dijaška pomoč; — glede na slabo zdravstveno stanje udeležencev NOV je izvršni svet SRS odobril 96 borcem 21-dnevno zdravljenje v zdraviliščih na stroške Regionalne zdrav-stvene službe Ljubljana. 8. Telesno-kulturna dejavnost Na področju izvajanja telesno-kultumih dejavnosti je bil dan poudarek predvsem: — na poglabljanju samoupravne organiziranosti delegatskega sistema in uresničevanja sklepov RK SZDL, pri čeraer so bili v I. polletju obravnavani aktualni problemi delovanja TKS na obeh predsed-stvih OK SZDL in OK ZSS ter na skupnem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine s skupščino SITKS; — v okviru izvajanja idejno-politične aktivnosti v OTKO, je bilo v I. polletju organiziranih 8 razgovorov s samoupravnimi organi večjih društev v cilju hitrej-šega reševanja prisotnih problemov; — v program izvajanja tekmovanj za športno znač-ko I. skupine za otroke VVO je bilo vključenih 900 predšolskih otrok; — v tekmovanja med ŠŠD I. stopnje je bilo vklju-čenih 3.600 učencev in učenk nižjih in višjih razredov osnovnih šol iz območja občine; — v množičnih akcijah učenja smučanja je sode-lovalo 2.400 udeležencev, v učenje drsanja je bilo vključenih 280 udeležencev, učenja plavanja se je ude-ležilo 1.100 učencev, v akcijah streljanja je sodelovalo 250, v akcijah učenja juda pa je sodelovalo 200 udele-žencev; — v 10 športno političnih manifestacijah je sode-lovalo 5.000 udeležencev; — na območju občine je bilo organiziranih v iz-vedbi OTKO in strokovnih služb pri ZTKO 48 tekmo-vanj za OZD in KS, na katerih je sodelovalo 7.000 ude-ležencev; — na osnovi testiranja, so bile formirane selekcije v prednostnih športih na vseh 15 osnovnih šolah. Sku-paj je sodelovalo 54 selekcij, ki so vključevale 1.100 otrok; — SITKS in ZTKO sta sodelovala tudi pri organi-ziranju skupnih ljubljanskih prireditev in pri izvaja-nju rednega programa in športno političnih manife-stacij z OK SZDL, OK ZSMS, Zvezo tabornikov, P9-čitniško zvezo in ostalimi družbenimi organizacijami; — sprejeta so bila merila za sofinanciranje progra-mov športne rekreacije v občini in program za leto 1978, ki je bil v I. polletju realiziran 50 %; — kadrovska komisija pri OK SZDL je imenovala politično- operativni štab, ki je svoje delo usmeril: a) ustanovitev SIS družbenega standarda, b) pripravi gradiva za javno razpravo »Gradnja te-lesnokulturnih objektov v občini Ljubljana-Šiška«, c) pomoč pri javni razpravi — informiranje delov-nih ljudi in občanov na zborih v TOZD in KS. 9. Zveza prijateljev mladine V okviru občinske zveze prijateljev mladine so bi-le v I. polletju 1978 izvedene naslednje programske naloge: — proslava v počastitev 8. kongresa ZKS, z udelež-bo pionirskih delegacij vseh ošnovnih šol Šiške, — občinsko pionirsko šahovsko tekmovanje (sode-lovalo 167 pionirjev), — občinsko tekmovanje pionirjev na temo: »Deset kongresov partije«. Tekmovanja se je udeležilo 30 pio-nirjev. — pohod po poteh tovarištva in spominov (od 1. do 4. razreda je sodelovalo 5.160 pionirjev, od 5. do 8. razreda 2.980 pionirjev), — ob zaključku Kurirčkove pošte v občini je bil izveden 2. pionirski miting v Goričanah (udeležilo se je 3.500 pionirjev), — zbora pionirjev Jugoslavije v Murski Soboti se je udeležilo 150 pionirjev, — izvedena je bila zaključna proslava bralne znač-ke z podelitvijo nagrad bralcem, ki so tekmovali vseh osem let. V šolskem letu 1977/1978 je sodelovalo v tem tekmovanju okoli 6.000 pionirjev naše občine, — v januarju je 100 socialno šibkih učencev zimo-valo na Srednjem vrhu, — v februarju pa so učenci imeli šolo v naravi, — izvedena je bila organizacija za letovanje otrok na Pagu, Poreču in Srednjem vrhu ter organizacija zamenjave otrok s Kavadarci (15 otrok), Avstrijo (23 olrok) in 15 naših otrok je odpotovalo na Dansko. Problematika Med probleme s katerimi je soočena občinska zve-za prijateljev mladine je možno med drugim uvrstiti tudi pomanjkanje sredstev za vzdrževanje obstoječih objektov, ki jih zveza uporablja za izvajanje letovanj mladine. V tej smeri bi bilo potrebno zagotoviti do-datna finančna sredstva, da bi se z izvedbo najnujnej-ših vzdrževalnih del na teh objektih (Srednji vrh, Po-reč, Pag, preprečila nadaljnja škoda). IV. KADROVSKA POLITIKA Smernice za uresničevanje družbenega plana obči-ne Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 za Ieto 1978, ki jih je sprejela skupščina občine, opredeljujejo pr-venstvene naloge s področja uresničevanja kadrovske politike. Sprejeti dokumenti in stališča družbenopoli-tičnih organizacij so podlaga za oblikovanje celovite-ga sistema uveljavljanja samoupravne kadrovske po-litike. Podružbljanje kadrovske politike in neposredno vključevanje delovnih ljudi in občanov bo zagotovilo uresničevanje dogovorjene kadrovske politike in na ta način bodo resnično nosilci kadrovske politike v okoljih kjer delajo in kjer živijo. Preteklo obdobje lahko rečemo, da je bilo usmer-jeno na obravnave sprememb in dopolnitev družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki so- jih na-rekovali novo sprejeti zakoni in ostali dokumenti. — Odbor za spremljanje izvajanja družbenega do-govora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrov-ske politike v SR Sloveniji je posredoval skupščinam občin, kot novim udeleženkam družbenega dogovora, predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovo-ra usklajenega z novo sprejetimi zakoni, dogovori in stališči družbenopolitičnih organizacij. O teh spre-membah in dopolnitvah družbenega dogovora je raz-pravljala skupna komisija podpisnic družbenega do govora v občini, komisija za volitve in imenovanja, družbenopolitične organizacije v občini, izvršni svet in skupščina občine. Pripombe in stališča, oblikovane na teh razpravah, so bila posredovana predlagatelju. Delovna skupina, ki pripravlja spremembe in do-polnitve družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, je pripravila delovni osnutek, o katerem je že razpravljala skupna komisija podpisnic družbenega dogovora v občini, ko misija za volitve in imenovanja, družbenopolitične or-ganizacije v občini in izvršni svet SO. Pripombe so bile posredovane sestavljalcem, ki bodo pripravili os-nutek družbenega dogovora za javno razpravo v je-seni 1978. — Skupna komisija podpisnic družbenega dogovo ra o temeljih kadrovske politike na območju ljubljan-skih občin je pripravila poročilo o izvajanju družbe-nega dogovora za leto 1977, vključno do junija 1978. Priloga JT 17 Ob razpravi o poročilu na zasedanju skupščine občine je bil sprejet sklep, ki obvezuje skupno komisijo, da pripravi predlog konkretnih rešitev za odprta vpraša-nja, ko bo sprejet nov družbeni dogovor, vendar naj-kasneje do 31. marca 1978. — Skupna komisija podpisnic Samoupravnega spo-razuma o štipendiranju učencev in študentov v občini je pripravila poročilo o izvajanju samoupravnega spo-riizuma za leto 1977 do vključno maj 1978, o katerem so razpravljale družbenopolitične organizacije v obči-ni in skupščina občine. Na osnovi sklepa skupščine občine bo poročilo dopolnjeno ob zaključku šolskega leta s podatki o šolskih uspehih štipendistov (oktober 1978). Na sejah 10 skupne komisije so se tekoče obrav-navali posamezni primeri štipendistov. Finančna opra-vila za štipendiste iz združenih sredstev od 1. 4. 1978 opravlja Skupnost za zaposlovanje mesta Ljubljane. Na področju štipendiranja v I. polletju 1978 ni bilo zastojev. Število štipendistov se y drugem polletju šol-skega leta 1977/1978 ni spremenilo, zamenjava je bila edino pri učencih s periodičnim poukom. Finančno poročilo od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 DOHODKI 1. Saldo: 1. 1. 1978 2. 0,5 % prispevek od BOD SKUPAJ: IZDATKI 1. Sredstva za štipendiranje v občini 2. Solidarnostno orelivanje sredstev - SRS 3. Stroški prometa — SDK SKUPAJ REKAPITULACIJA DOHODKI: IZDATKI: Saldo: 30. 6. 1978 1,437.757,35 7,199.744,30 8,637.501,65 1,730.748,00 5,627.472,00 25.843,95 7,384.063,95 8,637.501,65 7,384.063,95 1,253.437,70 — Na osnovi sprejetih stališč in kriterijev je bil objavljen v dnevnem časopisu skupni razpis za pode-litev kadrovskjh štipendij, štipendij iz združenih sred-stev in štipendij iz Titovega sklada za leto 1978/79. — V letu 1977 je bila javna razprava o spremem-bah in dopolnitvah družbenega dogovora o štipendij-ski politiki v SR Sloveniji ter posredovane pripombe sestavljalcem. Predlog novega družbenega dogovora še ni pripravljen in prav tako samoupravni sporazum za občine. — Služba za kadrovske zadeve v občini je bila ko-nec I. polletja 1978 organizirana s polno kadrovsko za-sedbo. Opravlja strokovne naloge za skupno komisijo podpisnic Družbenega dogovora o temeljih kadrovske politike na območju ljubljanskih občin, za skupno ko-misijo podpisnic Samoupravnega sporazuma o štipen-diranju učencev in študentov, za komisijo za volifve in imenovanja SO ter druge naloge iz svojega področ-ja za skupščino občine in njen izvršni svet. Pri svo-jem delovanju se povezuje in sodeluje s temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter skup-nostmi, z družbenopolitičnimi organizacijami — kjer ima posebno vlogo Koordinacijski odbor za kadrov-ska vprašanja pri _OK SZDL in s Sekretariatom za kadrovska vprašanja v IS Skupščine SR Slovenije. Se-kretariat je organiziral posvetovanje za vodje kadrov-skih služb občin in za referente, ki vodijo kadrovsko evidenco. Namen posvetovanja je bil predvsem infor-miranje in izmenjava izkušenj v delovanju kadrov-skih služb in vodenju kadrovske evidence. Organizira-no bo v jeseni takšno posvetovanje za območje ob-čine. — Kadrovska evidenca v občini je bila do sedaj vodena po poročevalskih enotah, kar je otežalo delo na ažuriranju. Novo organizirana shižba je pristopila k preurejanju kadrovske evidence tako, da je sedaj zložena po abecednem redu za celo občino. Delo na kadrovski evid*enci je usmerjeno tudi na ažuriranje spreraemb kadrovske evidence in predvidevamo, da bodo zaostanki na tem področju urejeni do konca septembra 1978. Istočasno se urejajo tudi obrazci KE-2 in KE-3 ter urejeno gradivo pošilja Sekretariatu za kadrovska vprašanja v računalniško obdelavo. — Komisija za volitve in imenovanja je v I. pol-letju opravila zahtevne naloge s področja svoje pri-stojnosti. Sodelovala je pri pripravljanju, evidentira-nju in kandidiranju ob volitvah v aprilu 1978. Pripra-vila je predloge kadrovskih rešitev za sestavo delov-nih teles iz vrst novoizvoljenih delegatov, ter predlo-ge drugih kadrovskih rešitev, za katere je pristojna skupščina občine. Komisija imenuje delegate družbe-nopolitične skupnosti v razpisne komisije za izvedbo razpisnih postopkov za zasedbo opravil in nalog indi-vidualnih poslovodnih organov v delovnih organizaci-jah. Komisija je razpravljala tudi o spremembi in do-polnitvah družbenega dogovora o nadomestilih OD za ¦voljene in imenovane funkcionarje ter opravljala na-loge, ki izhajajo iz dosedanjega družbenega dogovora. Fri svojem delu sodeluje s KO za kadrovska vpraša-nja pri OK SZDL. — Skupščina mesta Ljubljane — služba za kadrov-ske zadeve je vprevzela iniciativo za ustanavljanje društev kadrovskih delavcev v občinah in mestu. Ini-ciativni odbor v naši občini je pripravil vse potrebno, da je društvo kadrovskih delavcev v občini ustanov-ljeno 18. 5. 1978. Društvo vključuje do danes 129 čla-nov. Programska vsebina, kakor vsebina dokumentov društva, dajejo možnost organiziranega povezovanj^, iiiformiranja in usposahljanja kadrovskih delavcev. V. GOSPODARJENJE S PROSTOROM V okviru široko zasnovane in organizirane aktiv-nosti vseh nosilcev planiranja so y teku priprave za dolgoročni in srednjeročni družbeni in prostorski plan ter urbanistični načrt za občine in mesto Ljubljano. Gre za razvojno usmeritev Ljubljane, ki mora biti oblikovana po delegatskih principih in temeljiti na konceptu polne odprtosti občin. Zato so v okvjru Smernic za uresničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška v letu 1978 že v prvem polletju v os-predju skupne naloge ljubljanskih občin: — Ljubljana 2000, — Srednjeročni plan Ljubljane za obdobje 1980-sr 1985, — U-sistem avtocest okrog Ljubljane. Za lastno področje pa so bili na občinski skupščiiji sprejeti še naslednji dokumenti: — predlog urbanističnega načrta širšega območja naselij Tacen, Šmartno, Gameljne, Vikrče, Zavrh, Ra-šica; — predlog odloka o spremembah in dopolnitvaji GUP za območje zazidalnih otokov Gunclje, Vižmarje, Brod; — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odlo ka o določitvi območij, za katere se izdelajo zazidalni načrti za cbmočje zazidalnih otokov Gunclje, Vižmar-je; Brod; — osnutek za dopolnitev zazidalnega načrta za ŠP-5. Za preprečit^v širjenja nedovoljenih gradenj se skupaj z drugimi Ijubljanskimi občinami pripravljajo ustrezni enotni kriteriji. Izrednega pomena za nadaljnji prostorski razvoj naše občine je delovno gradivo »Smernice za ureditev prostora«, ki je ta čas skupaj s predlogom zazidalne-ga načrta gramoznice šmartno in spremembo GUPza ŠP-3 v javni razgrnitvi. Do konca leta bodo predvidoma sprejeti še nasled-nji zazidalni načrti: ŠS-9 cona G (Koseze), ŠS4/2 (na Jarai), ŠS 218 (Vodice), ŠS 202/2a — Gameljne. Priloga JT 18 Za spremembo GUP se pripravljajo ŠM-1, ŠP-2, iz-delujejo pa se tudi zazidalni načrti za prenovo stare Šiške in Urbana (ŠS 1/4), tačas pa se intenzivno izde-luje dokumentacija za proizvodne in centralne povr-šine v Medvodah. VI. KOMUNALA Prvo leto delovanja je postavilo Komunalno skup-nost pred izjemne naloge na področju komunalnega gospodarstva. Nekatere ključne investicije srednjeroč-nega obdobja na področju cestne mreže in komunal-ne infrastrukture ter komunalnega urejanja stavbnih zemljišč dajejo sliko naših naporov v tem letu, da bi tako ustvarili pogoje za nadaljnjo, še hitrejšo gospo-darsko rast in s tem boljše pogoje za življenje in delo delovnih Ijudi ter občanov. Samoupravna organiziranost v Komunalni skupno-sti daje možnosti usklajevanja potreb v okviru real-nih možnosti in s tem pretoku pobud in predlogov, ki v postopku samoupravnega odločanja najdejo ust-rezno mesto v programih Komunalne skupnosti. Družbeni plan občine Ljubljana-Siška za obdobje 1976—1980 daje potreben okvir glavnih aktivnosti na področju komunalnega gospodarstva s tem, da gre ne-dvomno za tisto področje, katerega razvoj mora biti usklajen z razvojem stanovanjskega gospodarstva, ur-baniziranja, cestne mreže in celotno s potrebami go-spodarsko-socialnega razvoja. V komunalni skupnosti smo sprejeli oceno, da je program dejavnosti v letu 1978 v glavnem naravnan na celovitost z ostalimi nosilci razvoja, prav tako so bili podani materialni in tehnični pogoji za realiza-cijo programa. Prednostne naloge iz programa 1978 se izvajajo do-kaj uspešno, k posameznim investicijam ali postav-kam podajamo naslednja pojasnila: — plan urejanja ulic, trgov in lokalnih cest se rea-lizira po programu, v izgradnji so naslednje ceste ali ulice: Stanovanjska ulica, Medveščkova ul. v KS Viž-marje, cesta Utik—Polje v KS Bukovica-šinkov turn, križišče ceste Pirniče—Smlednik pri gostilni Kovač v KS Pirniče, nova Vodnikova cesta, rekonstrukcija Več-ne poti, Kettejeva ul. v KS Hinko Smrekar in izgrad-nja vodovoda in kanaiizacije po novem Tacenskem mostu; pred pričetkom del je naslednje: Tacenska ce-sta s križiščem na Plemljevi ulici in Miheličevi cesti, kanalizacija Pod Hribom in Matjanovi poti in sana-cija plazu na cesti Seničica—Golo brdo. Ostale postavke programa v fazi priprave tehnične dokumentacije. — Z uvedbo novih cest v javnem potniškem pro-metu je razrešeno vprašanje financiranja za leto 1978, ni pa v teh rešitvah še razrešeno vprašanje razširjene reprodukcije, tj. uvedba novih prog in ureditev takih prometnih površin, ki bodo omogočale vzoren in hiter prevoz potnikov. — V letu 1978 bo podaljšana proga št. 7 (Dravlje) po novi Vodnikovi do ulice A. Bitenca. • — Izgradnja PTT omrežja zaostaja za dinamiko stanovanjske in poslovne gradnje. Vzrokov je več, predvsem pa zaostaja postavitev novih central (Med-vode, Dravlje in Vižmarje), kar onemogoča izgradnjo in priključevanje novih naročnikov. Komunalna skup-nost bo morala na tem področju \'zpostaviti tesnejše sodelovanje s PTT podjetjem, območno skupnostjo za PTT promet in drugimi nositci te dejavnosti. — S sprejetjem plana razširjene reprodukcije in-dividualnih naprav je storjen nov korak h kvalitetnej-šemu zadovoljevanju individualnih komunalnih po-treb (kanalizacija, voda, plin in taplotna energija). Ko-muiialna skupnost skupaj s komunalnimi organizaci-jami, ki gospodarijo z napravami in objekti bo še vna-P^-ej stremela, da se te potrebe kvalitetno zadovolju-jejo. — V letu 1978 je bil sprejet samoupravni sporazum o načinu soodločanja in določitvi števila delegatov, uperabnikov komunalnih storitev v komunalnih de- lovnih organizacijah. Konstituiranje samoupravnih or-ganov v komunalnih delovnih organizacijah z mešano delegatsko sestavo je bilo izpeljano v večini organiza-cij, v ostalih pa je v teku. Dela pri izgradnji plinovoda potekajo v glavnem v skladu s programom IPK, ki ga je sprejela Zveza ko-munalnih skupnosti Ljubljana. Delo v zvezi s sanacijo obstoječih plinovodov na območju občine Ljubljana-Šiška so potrebna samo zaradi priključitve na zemelj-ski plin. V izdelavi je program potrebnih sanacijskih del, ki ga izdeluje IMP. Program bo izdelan do konca meseca septembra 1978, dela pa se bodo pričela izva-jati v letu 1979. Vročevodni priključek za ŠS 8/2 bo izveden v prvi polovici Ieta 1979. Vročevod v ŠP 3 je deloma izveden. Investicija na drugem kotlu 50 G cal/h je izvedena in je kotel že v obratovanju. — Komunalno urejanje stavbnih zemljišč ne teče po programu tako kot smo začrtali predvsem iz raz-logov, da zaključne pozicijeplana nisodo sedaj uspeš-no razrešena nekatera vprašanja. V soseski Stara cer-kev ŠS 4/1 še ni izdelana lokacijska dokumentacija, prav tako ne za Sosesko ŠS 8/2 — nove Dravlje, za Sosesko ŠS 11 Stanežiče pa niso razrešena nekatera konfliktna vprašanja na relaciji Kmetijska skupnost —Krajevna skupnost—Izvršni svet—Komunalna skup-nost. Vsa ta vozliščna vprašanja so v obdelavi in pri-čakujemo, da bomo še leta 1978 pristopili k urejanju teh zemljišč. — Dela na obvoznici kasnijo glede kanalizacijske-ga zbiralnika (v osnutku pripravljen dogovor med IPK-RSC in SIS), na podlagi katerega naj bi se dela pričela izvajati konec meseca oktobra 1978. Takoj po zgraditvi kolektorja bo možno pričeti z izgradnjo ob-voznice. V celoti gledano je in bo na komunalnem področju cela vrsta odprtih problemov, ki se tudi na novo po-javljajo ob intenzivnem razvoju stanovanjske, cestne in industrijske izgradnje. Učinkovitost poseganja v realizacijo nalog na tem področju ni odvisna samo od Komunalne skupnosti, predvsem je v to reševanje vpe-ta družbenopolitična skupnost s hitrejšim prostorsklm načrtovanjem — izdelavo zazidalnih načrtov. VII. STANOVANJSKO GOSPODARSTVO V Smernicah za uresničevanje družbenega plana je predvideno, da bo v naši občini v letu 1978 v gradnji okoli 2.400 stanovanj, upoštevajoč gradnjo, pričeto v letu 1977. Od teh 2.400 stanovanj pa naj bi jih dokon-čali v letošnjem letu 1.115. V prvi polovici letošnjega leta je bilo skupno do grajenih in vseljenih 561 stanovanj, do konca leta pa jih bo predvidoma še 799 ali skupno 1.360, kar pomeni 245 dokončanih stanovanj več od predvidevanj v Smer-nicah za leto 1978. S prištevkom 1.052 stanovanj, kate-rih pričetek izgradnje sovpada y letošnje leto, nada-Ijevala pa se bo v letu 1979, dobimo skupno 2.412 sta-novanj v gradnji, kar ustreza planu za srednjeročno cbdobje. Nosilec stanovanjskega gospodarstva je Samo-upravna stanovanjska skupnost, ki je po novem za-konu sestavljena iz dveh zborov (zbor uporabnikov in zbor izvajalcev) in je bila izvoljena 16. maja letos. De-lovala bo z menjajočimi se delegati, ki jih bodo dele-girale posebne, združene in splošne delegacije iz kra-jevnih skupnosti in združenega dela. Ob konstituira-nju nove skupščine so bili izvoljeni tudi njeni organi, in sicer izvršilni odbor s petimi komisijami in trije skupščinski odbori. Na septembrski skupščini pa bo-do izvoljeni še organi za ljudsko obrambo in DS, sa-moupravna delavska kontrola, poravnalni svet in or-gan za varstvo okolja. Pripravljen je tako osnutek sprememb in dopolni-tev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi SS in njen statut. SS predvideva razgovore z nosilci samouprave v Stanovanjskih hišah in z organi KS zaradi razreševa- Prlloga JT 19 nja obstoječe problematike pri gospodarjenju s stano-vanjskimi hišami; tako glede družbenih stanovanj.ka-kor tudi etažno lastniških. Program odprave barakarskih naselij in stanovanj VI. ter VII. kategorije je bil izdelan ter je vključen v plan mesta Ljubljane. Konkretni dogovori o pričet-ku realizacije so predvidenj v septembru na nivoju mesta Ljubljane. Izpolnitev ostalih nalog, izhajajočih iz Smernic za uresničevanje družbenega plana v letu 1978, so v fazi priprave oziroma dogovarjanja med nosilci nalog in bomo o njih poročali ob koncu leta. VSII. KRAJEVNE SKUPNOSTI V zvezi z realizacijo sprejetih Smernic za uresni-čevanje družbenega plana občine za leto 1978 so bile v prvem polletju realizirane naslednje naloge: — opravljene so bile volitve delegacij za delegira-nje delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupno-sti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem je bilo v 21 delegacijah za delegiranje delega-tov v skupščine DPS od 377 predlaganih kandidatov izvoljenih 373 delegatov in v 104 delegacijah za dele-giranje delegatov v skupščine SIS od 951 kandidatov izvoljenih 950 delegatov. Od tega so bile po KS izvo-Ijene naslednje delegacije za delegiranje delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti: 1. posebne delegacije: — za vzgojo in izobraževanje . 7 — za raziskovalno dejavnost — za kulturo — za zdravstvo — za socialno skrbstvo — za otroško varstvo — za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — za zaposlovanje — za stanovanjsko gospodarstvo — za telesno kulturo 2. združene delegacije 3. splošne za vse skupščine SIS 7 11 3 8 4 5 10 7 35 1 V tem obdobju so bile tudi po vseh krajevnih skup-nostih v sodelovanju z OK SZDL izvedene priprave na volitve v samoupravne organe krajevne samouprave. V nekaterih krajevnih skupnostih pa so tudi ti že iz-voljeni. Po dogovoru naj bi bile izvedene volitve v sa-moupravne organe v vseh KS do jeseni, odvisno pač od tega, kdaj poteče mandat posameznim organom. Nadalje so bili sprejeti plani razvoja in financira-nja krajevnih skupnosti in to s področja financiranja delegatskega sistema (redne dejavnosti), združenih sredstev delavcev TOZD in drugih delovnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Prav tako potekajo po vseh KS obsežne priprave y zvezi s sprejetjem oziroma uskladitvijo statutov kra-jevnih skupnosti s statutom občine in nekaterimi si-stemskimi zakoni, ki so bili sprejeti po letu 1974. Ta-ko imajo v večini KS že pripravljene osnutke statu-tov, ki so v javni razpravi oziroma ponekod že pri-pravljeni predlogi. V KS Komandanta Staneta pa je tudi že sprejet. V zvezi z izvajanjem Zakona o združenem delu je pripravljen osnutek samoupravnega sporazuma o usta-novitvi enotne delovne skupnosti delavcev zaposlenih v tajništvih krajevnih skupnosti in dostavljen krajev-nim skupnostim v javno razpravo in nato sprejem. Pripravljen je bil tudi dogovor o ustanovitvi enot-ne računovodske službe za vodenje knjigovodskih opravil in poslovnih knjig in od nekaterih (7) krajev-nih skupnosti tudi že prevzeto vodenje teh poslov. Od ostalih krajevnih skupnosti pa bodo ti posli prevzeti postopoma, tako da bo prevzem v celoti izvršen po stanju zaključnih računov za leto 1978. IX. LJUDSKA OBRAMBA V občini, v organizacijah združenega dela, v kra-jevnih skupnostih in drugih samoupravnih organiza-cijah in skupnostih je v teku uresničevanje priprav in nalog za splošno ljudsko obrambo. Poglavitne na-loge obrambnih priprav družbenopolitičnega in gospo-darskega sistema izvajajo v skladu s sprejetimi pro-grami. Nadaljuje se proces podružbljanja in krepitve ljudske obrambe z neposrednim vključevanjem vseh družbenih dejavnikov na vseh ravneh in vseh struk-turah. V letu 1978 je bil imenovan nov Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito v občini, končuje pa se tudi ustanavljanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS, OZD in SIS. V teku je aktivnost za prenašanje nalog ljudske ob-rambe med vse delovne ljudi in občane. Na ta način postaja splošna ljudska obramba množično gibanje. V letošnjem letu so bili izdelani predlogi novih te-meljnih dokumentov obrambnega načrta občine. Po verifikaciji teh dokumentov pa bo treba poskrbeti za njihovo materialno zagotovitev v skladu s predvideno dinamiko srednjeročnega plana. Znaten napredek je dosežen pri zagotavljanju pre-skrbe z živili v vojnih razmerah. S sprejetjem Odloka o posebnih blagovnih rezervah občine Ljubljana-šiška se občina zavezuje, da do leta 1980 oblikuje enorae-sečne, do leta 1985 pa dvomesečne občinske rezerve. Na področju dopolnjevanja in usklajevanja vojno-proizvodnih načrtov v TOZD se postopoma pristopa k samoupravnemu dogovarjanju z vsemi nosilci na ožjem in širšem območju. Na področju razvoja malega gospodarstva nistno napravili bistvenih premikov. Pospešeno je treba iz-delati program razvoja malega gospodarstva z obvez-nira upošfevanjem obrambnih elementov pri nadalj-njem razvoju deficitarnih uslužnostnih strok. Za razvoj kmetijstva v hribovitih predelih ter za-ščito kmetij in zelenega pasu je značilen pozitiven premik glede pravilne programske zasnove kmetijske dejavnosti, kar predstavlja dobro garancijo za nadalj-njo krepitev partizanske baze. Posebno pozornost bo v času do konca leta posve-titi delu pri organiziranju obrambnih priprav v samo-upravnih interesnih skupnostih, ker je zaenkrat nji-hova aktivnost na tem področju še nezadostna. Teritorialna obramba v občini je v organizacijskem pogledu dosegla stopnjo razvoja, ki je bila začrtana v srednjeročnem razvojnem načrtu. Analiza uresniče-vanja kaže na uspešno izvajanje osnovnih nalog. Ures-ničen in delno presežen je bil načrt vzgoje, medtern ko se le delno uresničuje načrt nabave opreme in orožja. Organizacijska in številčna okrepitev enot in šta-bov civilne zaščite ter usposabljanja prebivalstva za zaščitne in reševalne naloge poteka zadovoljivo, med-tem ko naloge v zvezi z graditvijo zaklonišč le počasi in s težavami uresničujemo. Občutno za načrtovanim tempom pa zaostaja opremljanje štabov in enot civil-ne zaščite z reševalno in zaščitno opremo. Program usposabljanja rezervnih vojaških starešin je bil opravljen skladno s sprejetim programom. X. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V prvem polletju 1978 je bilo pri izvajanju Smer-nic za uresničevanje družbenega plana za obdobje 1976—1980 na področju družbene samozaščite in var-nosti doseženo naslednje: — Temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti so organizacijsko in kadrovsko dopolnile organiziranost družbene samozaščite in van-nosti. Večji del organizacij združenega dela z vač TOZD je v skladu z zakonom ustanovilo odbore za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito tudi v TOZD in ludi skupen organ na nivoju OZD za izva-janje in usklajevanje nalog s področja družbene sa-mozaščite in varnosti. Prttoga JT 20 — Pretežna večina temeljnih in drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti je v pravilni-kih in drugih samoupravnih aktih oziroma statutih podrobneje opredelila pravice in dolžnosti delovnih Ijudi in občanov na področju družbene samozaščite in varnosti organov upravljanja, poslovodnih organov in odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter v njih določilo oblike in načine izvrševanja druž-bene samozaščite in varnosti. — Nekatere delovne organizacije in krajevne skup-nosti so več ali manj zadovoljivo izdelale varnostni načrt oziroma načrt samozaščitnih varnostnih ukre-pov. Skladno s temi so bili izdelani tudi posebni na-črti za delo narodne zaščite. — Zadovoljivi organizacijski, kadrovski in strokov-ni rezultati so bili doseženi pri dograjevanju in uspo-sabljanju narodne zaščite. Organiziranih je bilo 145 štiri-urnih seminarjev, katerih se je udeležilo okoli 3.500 načelnikov, pomočnikov in vodij skupin narodne zaščite. Za uspešno izvedbo teh seminarjev je poleg ostalega Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbe-no samozaščito občinske skupščine izdelal in izdal po-sebno knjižico »Narodna zaščita« y 6.000 izvodih. — Doseženi so bili tudi uspehi pri ustanavljanju skupnih enot narodne zaščite oziroma z dogovori o zavarovanju družbenega premoženja po enoti narod-ne zaščite krajevnih skupnosti za tiste TOZD oziroma poslovne enote, katere zaradi majšega števila zaposle-nih ne bodo imele svojo enoto narodne zaščite. — Za idejno-politično in strokovno usposabljanje odborov za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugih nosilcev uresničevanja družbene saraoza-ščite in varnosti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je Svet za Ijudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine izdal v 2.000 izvodih knjižico »Družbena samozaščita v temeljni organizaciji zdru-ženega dela« in v 500 izvodih »Družbena samozaščita y krajevni skupnosti«. Poleg tega je posredoval v 2.000 izvodih tudi knjižlco »Družbena samozaščita — sesta-vina samoupravljanja«. — Vse temeljne in druge organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in družbenopolitične organi-zacije so bile seznanjene z vamostno situacijo občine Ljubljana-Šiška v letu 1976 in z nalogami v njeni zve-zi, kakor tudi z ostalimi dokumenti varnostnega po-mena. Na podlagi tega so dopolnile ocene lastnih var-nostnih razmer in varnostni načrt oziroma načrt sa-mozaščitnih varnostnih ukrepov. XI. SPLOŠNA PORABA Plan prihodkov in cxlhodkov splošne porabe je bil sprejet v okviru proračuna občine za leto 1978, ki vse-buje: din • 1. Splošno porabo v občini v višiai 94,418.000 2. Združevanje sredstev za splošno in ostalo porabo v Ljubljani 47,652.000 3. Namenska sredstva za investicije v ceste in za kolektivno komunalno porabo 18,430.000 Skupaj proračun občine 160,500.000 Splošna poraba v občini se bo v primerjavi z le-tom 1977 povečala za 15,4%, torej skladno s predvi-devano 18 % rastjo družbenega proizvoda v šiški. Sredstva, ki jih združujemo v mestu za skupne in do-govorjene naloge pa se povečujejo za 41,3 %. Odsto-tek je sorazmerno visok zaradi tega, ker delež Šiške v združevanju hitreje narašča od ostalih občin. V proračunu občine je nora postavka »gospodar-ske investicije«, kakor tudi sprejeta obveznost zago tevljanja sredstev za »kolektivno komunalno porabo« za I. polletje 1978. Ta dva namena v skupni višini 18,430.000 predstavljata določeno razbremenitev go-spodarstva občine. V primerjavi s planom so bili v I. polletju doseže-ni naslednji prihodki: v tisoč din Doseganje plana prihodkov v letošnjem prvem pol-letju v indeksu 46,68 morerao oceniti za ugodno, saj bi po dinamičnem planu moral ta indeks znašati 45,97. Razpored prihodkov — proračunski odhodki, raz-vrščeni po glavnih namenih, so bili v tem obdobju re-alizirani takole: v tisoč din Plan 1978 Izvršitev I.—VI. Indeks 01 Dejavnost DPS 40.001 19.9č>9 49,92 02 Ljudska obramba 4.264 1.332 31,23 03 Dejavnost DPO 6.703 3.453 51,49 04 Negospodarske investicije 26.246 5.751 21,91 06 Znanstvena dejavnost 240 — — 07 Kulturnoprosvetna dejavnost 430 5 1,12 05 Socialno skrbstvo 4.027 1.957 48,59 09 Zdravstveno varstvo 50 13 25,73 10 Kohiunalna dejavnost —načrtovanje 3.142 409 1,30 — kolektivna komunalna poraba 5.430 5.310 97,78 11 Krajevne skupnosti 7.080 3.590 50/70 15 Gospodarske investicije 13.000 7.000 53,85 16 Gospodarski posegi 612 514 84,03 17 Tekoča proračun-ska rezerva (brez prenesenih sredstev in obvez-nosti iz preteklega Iz navedenega pregleda je razvidno, da je proračun-ska poraba dokaj v skladu s planom, to velja zlasti za tiste uporabnike proračunskih sredstev, katerim se zagotavljajo sredstva za njihovo redno dejavnost in zaradi tega prejemajo mesečne dotacije v višini 1/12 plana. Razlike nastajajo le pri tistih namenih, kjer dinamika porabe ni enakomerna in je odvisna od izvršenih storitev. Večja in pomembnejša odstopa-nja so zlasti pri naslednjih: Priloga JT 21 02 Ljudska obramba — poraba zaostaja zaradi te-ga, ker še ni sistemsko urejeno financiranje blagov-nih rezerv. 04 Negospodarske investicije — financiranje je usklajeno z roki o posameznih investicijskih nalož-bah. V drugem polletju se bo poraba za te namene znatno povečala. 10 Komunalna dejavnost — v skladu z dogovorom o splošni porabi v Ljubljani je proračua občine izpol-nil svojo obveznost o 6 mesečnem zagotavljanju sred-stev za kolektivnu komunalno potrošnjo, v drugem polletju preide ta obveznost na Komunalno skupnost občine iz sredstev prispevkov po sporazumu in občin-skem odloku. Dinamika črpanja sredstev za financiranje izdela-ve raznih urbanističnih načrtov in prostorskih progra-mov pa zaostaja. Načrti in programi so v fazi izdela^ ve in še ni prišlo do plačilnih obveznosti. XII. DRUŽBENOPOLITIČNA SKUPNOST IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Delegatska skupščina občine Ljubljana-Šiška oziro ma njeni zbori in delovna telesa so se v prvem pol-letju aktivno vključevala in prizadevala za uresniče-vanje smernic družbenega plana občine za leto 1978. Delegati občinske skupščine so se z neposrednirai razpravami v temeljnih delegacijah in na sejah zbo-rov ter spremljanjem vseh nalog in ciljev, ki izhaja-jo iz družbenega plana občine za obdobje 1976—1980 v letu 1978 prispevali bistveni delež za uresničevanje planiranih razvojnih smernic. Delegati občinske skupščine so se na osnovi spre-jetega programa dela občinske skupščine zavzemali za uresničevanje ciljev in nalog sprejetih z družbe-nim planom občine na ločenih in skupnih zasedanjih v odvisnostih od pristojnosti zborov in od vsebine ob-ravnavanih gradiv. V obdobju od januarja do marca 1978 je delegat-ska skupščina občine Ljubljana-Siška imela 3 skupna zasedanja vseh zborov z ločenim glasovanjem, 3 seje zbora združenega dela, 3 seje zbora krajevnih skup-nosti in 1 sejo družbenopolitičnega zbora, na katerih so delegati med drugim obravnavali smernice za ures-ničevanje družbenega plana občine Ljubljana-Šiška za obdobje 1976—1980 v letu 1978, spremembe in do-polnitve dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980, dogovor o splošni po-rabi v Ljubljani za leto 1978, dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1978 in poročilo o uveljavlja-nju delegatskega sistema v obdobju 1974—1978 in s pomembnostjo obravnavane tematike uspešno zaklju-čili delo v prvem 4-letnem mandatnem obdobju. Aprila 1978 se je konstituirala nova delegatska skupščina in je od aprila do julija 1978 imela 6 skup-nih zasedanj z ločenim glasovanjem ter dve skupni seji vseh zborov, 6 sej zbora združenega dela, 6 sej zbora krajevnih skupnosti ter 5 sej družbenopolitičnega zbora. Na dosedanjih zasedanjih so delegati obravnavali: Poročilo o uresni-čevanju družbenega plana občine za obdobje 1976— 1978 v letu 1977 in poročilo o rezultatih poslovanja OZD I.—III ter uresničevanje pomembnejših nalog srednjeročnega družbenega plana v Ljubljani v letih 1976 in 1977 ter oceno gibanj za leto 1978. Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Slo-veniji, Osnutek odloka o obvezni pripravi srednje-ročnega družbenega plana s prostorskim planom ob-čine Ljubljana-Šiška, za obdobje 1981—1985 in Poro-čilo o izvajanju družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letih 1976, 1977 in 1.978. Poleg tega so de-legati obravnavali še urbanistične plane in zazidalne načrte, uveljavljanje štipendijske politike, plan raz-voja KS v občini Ljubljana-Šiška, financiranega iz šredstev TOZD ter vr&to dokumentov iz gospodarske-ga, socialnega in prostorskega razyoja občine in z ak- tualnostjo problematike prispevali k uresničevanju družbenega plana. Zbori občinske skupščine so se na skupnih zaseda-rjih kot konferenca delegacij vključevali v razpravo o najpomembnejših dokumentih uresničevanja druž-benega plana SRS, ki temelji na resoluciji o družbe-no-ekonomskem razvoju SRS. S takim neposrednim pristopom in veliko aktiv-nostjo so delegati v delegatskem skupščinskem siste-mu prispevali, da se samoupravni socialistični druž-beno-ekonomski odnosi vse bolj uspešno uveljavljajo v družbenopolitični skupnosti, v vseh organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih ter organizacijah in skupnostih. Izvršni svet in drugi organi občine so skladno s sklepi in usmeritvami skupščine ter na podlagi doku-mentov in predpisov ter programov dela, s pravočas-no pripravo gradiv in predlogi usmeritev aktivnosti, prispevali k učinkovitejšemu delovanju delegatske skupščine. V izvršnem svetu je bil dan poudarek obravnavi in obdelavi dokumentov in gradiv s področja urejanja prostora, zemljiškega prostorskega plana, opredelitve tras avtocest in drugih rezervatov s ciljem skladnej-šega prostorskega razvoja in zagotovitve novih pro-izvodnih površin ter racionalnejše izrabe obstoječih. Zavedajoč se odgovornosti za celovitejši in sklad-nejši razvoj Ljubljane na samoupravnih osnovah je izvršni svet sprejel in dal vso potrebno podporo gra-divu za pripravo dokumentov Ljubljana 2000 in sred-njeročni družbeni načrt razvoja za obdobje 1980—85. Družbenopolitične organizacije so se angažirale ta-ko kot vedno do sedaj tudi v tem obdobju za dosled-no izpolnjevanje sprejetih dokumentov svojih pro-gramskih usmeritev, srednjeročnega programa razvo-ja občine in pospeševali vse druge aktivnosti, ki so bile usmerjene na pomembnejša dogajanja v našem družbenopolitičnem življenju. Pri tem so se zlasti za-vzemale za uresničevanje zakona o združenem delu, razvijanju in utrjevanju delegatskega sistema in sa-moupravnih odnosov v naši družbi ter za doseganje čimboljših ekonomskih rezultatov. Za dosego teh na-log in skupnih ciljev v nadaljnjem razvoju Socialistič-nc samoupravne družbe se je še nadalje krepila enot-na fronta vseh socialističnih sil. DPO so aktivno posegale na vsa področja družbe-no-ekonomskega razvoja občine predvsem tam, kjer je bilo potrebno s politično akcijo zagotavljati ures-ničevanje sprejetih dokumentov in planskih usmeri-tev. Problematiki uresničevanja srednjeročnega druž-benega plana občine je bila posvečena posebna seja OK SZDL skupaj z OK ZKS in OS ZSS. Zaključki s te seje so konkretno zadolžili posamezne nosilce ures-ničevanja družbenega plana ter so bili tudi posredo-vani skupščini občine. Socialistična zveza je skupaj z ZSS in ZKS preko koordinacijskega odbora tudi v letošnjem letu obdrža-la kontinuiteto aktivnosti pri usklajevanju in reševa-nju odprtih vprašanj pri vseh delovnih organizacijah, ki so v prvem trimesečju letošnjega leta izkazovale poslovno izgubo ali pa je šlo za določene pomanjklji-vosti na področju samoupravne organiziranosti. Po moč tako imenovanih stabilizacijskih trojk je bila ugodno sprejeta ter po izkušnjah prejšnjih let pravi-loma tudi rezultira določene pozitivne premike. Po-scbno pozornost se je posvečalo tudi uveljavljanju do-hodkovnih odnosov, kar je ob permanentnem sodelo-vanju s komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu pri SOb prineslo nekatere ugodne rezultate. Organizaciji ZSS Ljubljana-Šiška je bila osnovna naloga v prvera polletju 1978 nadaljnje razvijanje sa-moupravljanja delavcev v temeljnih in drugih orga-nizacijah združenega dela in nadzor nad uresničeva-njem določil zakona o združenem delu. Podatek o po večanju števila TOZD v tem obdobju govori vse bolj o učinkovitosti organiziranosti delavcev. Pri utrjeva-rtju ekonomskega sistema in izvajanju ekonomske po litike so sindikati podprli vse dokumente in akcije, ki so odpravljali vzroke nestabilnosti in ki so utrje-vali položaj delavca. Sodelovali so v vseh integraci- Prlloga JT 22 jah oziroma pri ustvarjanju novih dohodkovnih od-nosov. Občinska konferenca ZKS je družbeno ekonomske cdnose obravnavala skupaj z realizacijo zakona o združenem delu in zavzela jasne sklepe in usmeritve komunistov na tem področju. Organi in komisije pri OK ZK so posebno pozornost vseskozi posvečali ti-stim temeljnim organizacijam združenega dela, ki ni-so izvrševale planskih obveznosti, kjer so nastajale proizvodne motnje, skratka povsod tam, kjer bi lahko prišlo do ekonomskih in socialnih ogroženosti dclav-cev. Prisotnost SZDL in ZSS je bilo še posebej čutiti pri obravnavanju in sprejemanju vrste samoupravnih sporazumov ter razreševanju pereče problematike v zvezi z aneksi k samoupravnim sporazumom na pod-ročju družbenih in ostalih dejavnosti. SZDL in ZSS sla imela vidno vlogo pri pristopanju OZD in KS k posameznim samoupravnim sporazumom npr. za že-lezniški-luški promet, za varstvo okolja, za varstvo pred požarom, za izgradnjo letališke infrastrukture, za PTT promet, o štipendijski politiki, o financiranju planov KS, »decembrski paket«, samoupravnih spo-razumov, ki vključuje: financiranje ljudske obrambe, prerazporeditev stanovanjskega prispevka, gradnjo KC Ivan Cankar in izgradnjo PST. Sindikati so bili pobudnik družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o minimalnih standar-dih pri zaposlovanju in življenjskih razmerah delav-cev ter družbenega dogovora o izgradnji, financiranju in upravljanju samskih domov Ljubljana-Šiška. Zahvaljujoč aktivnosti vseh družbenopolitičnih or-ganizacij so navedene akcije potekale hitreje in uspešneje. Pomemben prispevek so vse DPO dale izvajanju sprejetega programa iz samoprispevka II pri razre-ševanju odnosov in sprejemu obveznosti komunalne skupnosti za pripravo zemljišč. Sprejeta je bila poli-tična odločitev o takojšnjem pričetku del na vseh ob-jektih, za katere je pripravljena dokumentacija ne glede na planirani rok. Če izhajamo iz dejstva, da so volitve redni sestav-ni del družbenopolitične in samoupravne aktivnosti ter vsakokrat pomenijo tudi preverjanje socialističnih sil, potem smo z letošnjimi rezultati lahko nedvomno zadovoljni. Doživeli smo novo zmago socialistično in samoupravno opredeljenih delovnih ljudi, ki so se tu-di tokrat odločili za politiko Zveze komunistov, poli-tiko neuvrščenosti in nadaljnjega samoupravnega raz-voja. Osnovno težo aktivnqsti sta pri tem opravila OK SZDL in OS ZSS. Ob neposrednem sodelovanju ZSMS in ZZB NOV je bilo že ob evidentiranju možnih kan-didatov izkazano zaupanje in podpora tudi delavcem iz neposredne proizvodnje, mladim in ženskam, ki so se z deloni uveljavili v svoji htemeljnih samoupravnih skupnostih ter s svojimi sposobnostmi in družbeno-politično zrelostjo zagotavljajo navzočnost interesov teh skupnosti v procesih samoupravnega odločanja in usklajevanja y skupščinah družbenopolitičnih in sa-moupravnih interesnih skupnosti. Široki demokra-tični postopki so omogočili, da so bili iz celotnega potenciala evidentiranih možnih kandidatov na podla-gi sprejetih meril izbranih za posamezne dolžnosti najustreznejši kandidati. V celotnem procesu eviden-tiranja oziroma kandidiranja so delovni ljudje in ob-čani aktivno spremljali potek vseh predvolilnih faz ter dali marsikateri predlog za uspešnejše delovanje delegatskega sistema. S politično aktivnostjo smo uspeli doseči, da smo tako v KS kot tudi v delovnih organizacijah oblikovali precej posebnih in združe-nih delegacij kar je omogočilo razširitev fronte dele-gatov ter hkrati zagotovitev njihovega kvalitetnejšega dela, saj je v delu delegacij in njihovih skupščin bilo vključeno nekaj tisoč delavcev in občanov. Tudi samo-upravni odnosi so se razširili in poglobili, prav tako pa tudi samoupravno odločanje na skoraj vsa področ-ja družbenega življenja v občini. Z izpopolnitvijo or-ganiziranosti delegatskega sistema smo uspeli doseči boljšo medsebojno povezavo združenega dela pa tudi združenega dela s krajevnimi skupnostmi, kar je ustvarilo pogoje, da se skupna in družbena vprašanja v občini bolj demokratično in učinkovito rešujejo po poti sporazumevanja in dogovarjanja. ZKS in SZDL kot tudi ostale DPO imajo pomem-ben delež, da je tudi v naši občini kadrovska politika postala vse bolj sestavni del vsega samoupravnega in političnega življenja, celotne občanove samoupravne in politične aktivnosti; da je pristop k obravnavanju kadrovske politike in k oblikovanju kadrovskih pred-logov postal celovitejši, kot tudi da se v kadrovsko politiko vse bolj vključujejo tudi elementi večje na-črtnosti in dolgoročnosti. Narejen je korak naprej pri podružbljanju kadrovske politike. Vse to nam doka-zuje tudi ocena volitev in delegatskega sistema. SZDL je preko kadrovske koordinacije obravnavala in verificirala kadrovske rešitve tako v gospodarstvu, kot tudi povsod tam, kjer se to zahteva s sprejetim poslovnikom o delu tega organa. Obravnavana pa so bila tudi vsa druga vprašanja s podrcčja uresničeva-nja družbenega dogovora o kadrovski politiki. Po opravljenih volitvah za skupščine DPS in SIS so krajevne organizacije SZDL pristopile k delu za izvolitev organov krajevne samouprave v novem man-datu (skupščin KS, svetov KS ter njihovih komisij, zborov stanovalcev, pcravnalnih svetov, svetov potroš-nikov itd.). Posebna pozornost se je posvečala tudi novi sestavi skupščin KS z ozirom na novo kvaliteto, ki jo te skupščine predstavljajo in naloge, ki jih bo-do morale v okviru krajevne samouprave v bodoče razreševati. Volitve za nove organe krajevne samo^ uprave so izvedene v približno polovici vseh krajevnih skupnostih. Krajevne organizacije SZDL so zlasti v mestnih krajevnih skupnostih opravile tudi določene korake za svojo boljšo organiziranost v smeri omogočanja slehernemu krajanu, da neposredno in demokratično odloča pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na življenje v okolju, kjer dela in živi (formiranje novib KS, ustanavljanje uličnih in hišnih organizacij SZDL). Organizacija ZZB NOV se je vključevala v vsa po-membnejša dogajanja v našem družbenopolitičnem življenju. Vključevala se je v izvajanju vseh akcij na področju LO in DS ter s poiitičnim delovanjem in prenašanjem izkušenj iz NOB prispevala k uresničer vanju obrambnih priprav in izvajanju nalog družber ne samozaščite, predvsem pa k njenemu podružblja-nju. Prav tako pa je povsod, kjer se je pokazala po-treba zavzemala za potrebno družbeno pomoč pri ure-janju in razreševanju socialno zdravstvenih, stano vanjskih in drugih vprašanj, ki prizadevajo udeležen-ce NOB in socialistične revolucije. Družbenopolitične organizacije so v tem obdobjq izkazale tudi veliko aktivnost članstva v pripravah in obravnavanju dokumentov kongresov ZK ter na izpo-polnitvi organiziranosti. V tem času so imeli volilne šeje tudi v ZSS in ZSMS občine Ljubljana-Šiška, ki sedaj vodita široke razprave o dokumentih njihovih predstoječih kongresov. XIII. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI Izvršni svet je Poročilo o izvrševanju družbenega plana za obdobje 1976—1980 v I. polletju 1978 obrav-naval na svoji 18. seji dne 17. 8. 1978 in sprejel Ugotovitve S polletnimi rezultati gospodarskih gibanj v letu 1978 smo lahko zadovoljni. Na posameznih področjih so še določena odstopanja, ki jih bomo morali v izva? janju družbenega plana SO Ljubljana-Šiška za obdob; je 1976—1980 s kvalitetnimi premiki odpraviti. Sistem samoupravnega družbenega planiranja do-sega pomembne uspehe, vendar ga moramo dopolr njevati s primernim informacijskim sistemom, ki bo zagotavljal uspešno planiranje in analiziranje dejart skega stanja, kot osnovo za sprejemanje mer in ukre- Priloga JT 231 pov za izvajanje lekoče ekonomske politike. Proces preobrazbe in organiziranje delovnih ljudi v temelj-nih in drugih organizacijah združenega dela, krajev-nih skupnostih in samoupravnih interesnih skupno-stih, ter urejanje samoupravnih odnosov na ustavnih osnovah je še vedno v teku in je še nadalje eno od važnih področij, ki jih moramo spremljati in ukrepa-ti v smislu pospeševanje vzpostavljanja novih odno sov. Ugotavljamo, da akumulativna in reproduktivna sposobnost OZD pada in da moramo ta pojav sprem-Ijati ter ukrepati za dvig produktivnosti dela in ra-cionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi. Ime-novani »nosilci« prednostnih panog se bodo morali zalagati in v teh panogah vplivati na povečanje pro-duktivnosti in seveda tudi na zviševanje dohodka, saj edino povečanje dohodka nam omogoča povečanje materialne osnove za razširjeno reprodukcijo za druž-bene dejavnosti in osebne dohodke. Na investicijskem področju moramo zato predvsem spremljati in usmer-jati izgradnjo takih obratov, ki bodo zagotavljali eko-nomično in visoko produktivno proizvodnjo, povečali izvoz blaga ali zmanjševali uvoz repromateriala. Dosedanja prizadevanja OZD za izboljšanje razme-rij v zunanji trgovinski menjavi v korist izvoza niso še rodila zaželenih uspehov, v večji raeri se morajo vključevati v mednarodno menjavo in izvoz blaga ter storitev nad stopnjo rasti proizvodnje, z ustreznejšo regionalno usmeritvijo ter z zmanjševanjem uvozne odvisnosti. S povečanjem izvoza je treba zagotoviti možnost takega uvoza, ki bo po obsegu in strukturi omogočil predvideno dinamično rast in stabilnejše razmere na trgu. Zelo važno vlogo bo pri tem odigrala SIS za ekonomske odnose s tujino, ki je samouprav-no delegatsko organizirana in bo usklajevala mnoštvo inleresov OZD proizvodnje, trgovine in ostalih dejav-nosti. Na področju malega gospodarstva, zlasti pa usluž-nostne obrti še vedno niso bili doseženi zaželeni re-zultati. Da bi čim hitreje lahko beležili večje premike na tem področju moramo zainteresiranim omogočiti vsaj ugodnejše financiranje poslovnih prostorov za prednostno storitveno obrt v novih stanovanjskih so-seskah in rešiti vprašanje najemnin za take poslovne prostore, ker ravno ta problematika najbolj zavira razvoj te dejavnosti. Ugotovljeno je, da je porast prebivalstva v SO Ljubljana-Šiška velik in zato moramo pravočasno re-ševati kompleksno izgradnjo sosesk s sočasno izgrad-njo objektov superstrukture in drugih spremljajočih dejavnosti ter zagotavljati primerno število delovnih mest, kar je pomembno za delo in življenje delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih družbenopo-litične skupnosti. Do sedaj smo najbolj zanemarjali prostorsko pla-niranje, kar nam je povzročalo na raznih področjih vi-sto težav in problemov in bo sedaj v srednjeročnih in dolgoročnih družbenih planih sestavni del družbe-nega planiranja. Kakor že rečeno prostor kot dejav-nik proizvodnje in reprodukcije doslej nismo vedno ustrezno obravnavali niti pri planiranju niti pri kon-kretnem gospodarjenju ne glede na dejstvo, da pred-stavlja eno pomembnih sestavin v kompleksu proiz-vodne sile dela, odraz družbenih odnosov in pogojev dela ter življenja. Povsod, kjer je bilo ugotovljeno, da sredstva za skupno porabo in za osebne dohodke naraščajo hitre-je od dohodka, moramo ta pojav spremljati in pri-merno ukrepati, da se uskladijo s kriteriji družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V tem obdobju nam tudi ni uspelo zadržati pora-sta splošne in skupne porabe nad rastjo družbenega proizvoda, kar prekomerno obremenjuje gospodar-stvo. Kakor prejšnje leto je tudi leto 1978 beležilo pre-cejšen porast cen, čeprav le-ta ni bil predviden v taki meri. Gibanje cen po podatkih Zavoda za statistiko je podano v naslednjem prikazu: V letu 1978 in nadalje se moramo zalagati, da se uresničujejo sklepi VIII. kongresa ZKS in XI. kon-gresa ZKJ predvsem glede razvoja družbenoekonom-skih odnosov, jačanja materialne baze združenega de-la in socialne varnosti delavcev. S Smernicami za uresničevanje družbenega plana v letu 1973 smo si zadali nedvomno pomembne in za-htevne naloge. V poročilu o uresničevanju smo zajeli večino le-teh oziroma vse, kjer so rezultati uresniče-vanja to omogočali. Vrsta nalog nas čaka še v II. pol-letju. S poročilom o njihovem uresničevanju se bodo delegati seznanili po zaključnih računih za leto 1978, predvsem s področja gospodarskih investicij, ureja-nja prostora in varstva okolja ter z drugimi. Zaključki: 1. Načrtovanje razvoja je poglavitno sredstvo za dosego razvitih samoupravnih odnosov in gospodar-skega razvoja. V strateških družbenih aktivnostih: Ljubljana 2000, srednjeročni, družbeni načrt, U-sistem, kompleksna stanovanjska graditev, industrijski raz-voj, samoprispevek II. morajo aktivno sodelovati vsi nosilci planiranja. Neprestano se mora spremljati uresničevanje sprejetih nalog in temeljnih ciljev ter pri odstopanjih takoj ukrepati. Zadolženi: OZD, KS, SIS, DPO, IS. 2. V OZD se mora zagotoviti krepitev akumulativ-ne in reprodukcijske sposobnosti organizacij združe-nega dela na osnovi povečane produktivnosti dela in uspešnejšega gospodarjenja z družbenimi sredstvi ob počasnejši rasti sredstev za osebne in skupne potrebe. Zadolženi: OZD, IS, OK, SZDL. 3. Ob devetmesečnih rezultatih investicijske de-javnosti se mora preveriti izpolnjevanje investicijskih zadolžitev, izhajajočih iz Smernic za leto 1978 po po-sameznih nosilcih investicij in zagotoviti, da bodo te investicije v predvidenem roku realizirane. Ob more-bitnem neizpolnjevanju, ugotovi vzroke odstopanj in ustrezno ukrepati. Zadolženi: OZD, IS, SIS, Samoupravna stanovanj-ska skupnost. 4. Posvetiti večjo pozornost preskrbi prebivalstva ter poglobiti samoupravno organiziran sistem pre-skrbe. Zadolženi: SIS za preskrbo potrošnikov SOb Ljub-Ijana-Šiška in KS in IS. 5. Nujna je izdelava študije o možnosti razvoja malega gospodarstva, predvsem deficitarnih panog v okviru občine in mesta. Le-to je potrebno uskladiti z urbanističnim planom, da bi se tako zagotovile loka-cije in poslovni prostori za male obrtne delavnice, ki nudijo storitve neposredno občanom. Zadolženi: IS, Samoupravna stanovanjska skup-nost, KS, Komunalna skupnost. 6. Pospešiti realizacijo izgradnje objektov družbe-nega standarda po programu samoprispevka II tako, da se s pravočasno pripravo lokacij in dokumentov prične gradnjo vseh objektov že v letih 1978 in 1979. Zadolženi: Operativni odbor za izgradnjo objektov družbenega standarda, IS, SKS. Priloga JT 24 7. Po posameznih krajevnih skupnostih je potreb-no dokončno izvesti volitve v organe krajevne samo-uprave (skupščine delegatov KS, svete KS, komisije in odbore), pripraviti spremembe in dopolnitve sta-tutov krajevnih skupnosti in izvesti sprejem le-teh, iz-vesti organizacijo hišne civilne zaščite ter dokončno ustanoviti enotno delovno skupnost delavcev zaposle-nih v tajništvih krajevnih skupnosti. Zadolženi IS, KS in OK SZDL. 8. Z realizacijo obnove industrijske cone in nove Vodnikove ceste omogočiti pričetek rekonstrukcije II. etape Celovške ceste že v septembru 1978 in s tem zagotoviti dokončanje del na Celovški cesti, vključno z objektom križanja z mestno obvoznico do 22. junija 1979. Zadolženi: SIS za izvajanje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, Komunalna skupnost, IS. 9. Iz podatkov o zunanjetrgovinski menjavi izhaja, da se naše delovne organizacije še ne prilagajajo v zadostni meri Resoluciji Skupščine SRS o ekonom-skih stikih z državami v razvoju in ne dosegaj« predvidevanj iz družbenega plana občine. Regionalna usmerjenost blagovne menjave s tujino še ni bistve-no spremenila, prav tako pa tudi zunanjetrgovinska menjava naše družbenopolitične skupnosti ni dosegla zaželenega razmerja uvoz—izvoz, v korist izvoza. Vse OZD naj proučijo možnosti ukrepanja na njihovem področju in se vključijo v prizadevanja za izboljšanje razmerja zunanje trgovinske menjave. r Zadolženi: IS, OZD