*
CVETJE
z vertov sv. Frančiška.
n
XXXI. tetaj.
V Gorici, 1911.
7. zvezeh.
Bog ohrani, Bog obvaruj Nam Cesarja, Avstrijo! —
V svoji nespokornosti sc ostali terdovratni! Prisilili so častitljivega, tako miroljubnega Cesarja našega, na večer Njegovega delzega, truda in britkosti polnega življenja, napovedati jim vojsko! Narodi velike Avstrije so sprejeli to napoved z navdušenjem, pripravljeni vse dati za svojo skupno domovino, za svojo slavno vladajočo liišo; konec storiti neprestanemu izzivanju, zasmehovanju in šuntanju podle serboritosti' Ves svet je Avstriji priterdil, da dela tako pravično in pošteno, kaker poterpežljivo do skrajnosti.
Zdaj ima odločiti orožje in tisti, ki ga sučeio, njih gorečnost, njih stanovitnost, njih pogum in njih razum.
Orožje v vojski pa ni samo tisto, ki se navadno tako imenuje. — S povzdignjenimi rokami je Mojzes molil na višini, ko so, se lzraeljci bili z. Amalekorn, in po stanovitnosti njegove molitve se je spreminjal vspeh njih boja. Nam in večini naših dobrih bravcev ni mogoče sukati druzega orožja; moliti pa moremo vsi! Moliti tudi moramo. Molimo torej z molitvijo naše sv. katoliške Cerkve:
Bog, ki t e r e š vojske, in z m o> č j o Svoje hrambe odganjaš napadavce v Te zaupajočih, mi
T v o j i služabniki T e mil o prosi m o: F o in a g a j n a m odbiti divjaštvo naših sovražnikov; s k s t a n o v i t n o hvale ž n o s t i o 'I' e bomo zato ved n o častili, p o G c s p o d u našem Jezusu Krist u s u, ki s Teboj živi in kraljuje v edinosti Sv. Duha. 13 o g s k o z i vse veke vekov. Amen.
*
>1« #
Ko so bile te verstice pisane, se je mislilo skoraj le na vojsko naše Avstrije se serboritim morivcemna jugu. Ali zdaj je že tako rekoč ves svet v ognili. Deržava vstaja zoper der-žavo; žuga nam vojska, kakeršne še ni bilo, kar svet stoji. Sv. oče papež Pij X. se obračajo torej dlc katoliških kristijanov celega sveta z nujnim pozivom, naj se povsod po navodili svojih Škofov z gorečimi molitvami zatekajo k prestolu milosti božje. V resnici le neskončno vsmiljenje večne dobrote more zader-žati grozovito šibe, ki je vzdignjena nad nami. Presveto Serce Jezusovo, vsmili se nas!
Zaupno občevanje z Bogom.
P. A. M.
XXXI. POGLAVJE. .
Vgovcr se overže.
Nasprotniki terdijo, da je mnogo svetnikov v hrepenenju po popolnosti nastopilo le pot ponižne pokore in strahu božjega; torej je ta pot najgotoviša, za terdno prava in po nobeni diugi se ne more varno hoditi. Kedo bi takemu sklepu priter-dil? Mi ga moramo popolnoma zavreči in prepričam smo, da ga tudi vi, ljubi bravci. Zakaj, ke bi temu sklepu priterdiii, bi morali misliti, da je vse, kar so svetniki storili, najboljše, naj-pcpolniše in edino potrebno. Videli smo pa, da je taka misel čisto napačna.
Kaj pa, ako nasproti našim nasprotnikom dokažemo, da je zgled svetnikov, s keterim hočejo naš nauk ovreči, naj pri-pravniši, da ta nauk še bcilj peterdi? To toliko lažje storimo, ker nam kaže Cerkvena zgodovina mnogo zgledov velikih svetnikov, ki so ravno po potu zaupnega in otroškega obče-
vanja z tiogom prišli do popolnosti. Ke bi tedaj mi, da nasprotnike z njih lastnim orožjem pobijemo, iz zgleda teh svetnikov sklepali, da je njih pot edino prava, edino gotova in celo edino potrebna, kaj bi nam mogli odgovoriti, ne da bi si oporekali? Reči bi morali, da je ta pot prava in gotova, ker je mnogo svetnikov po nji hodilo, in ob enem bi morali reči tudi, da ta pot ni prava in ne gotova, ker je več svetnikov po drugi poti hodilo. Ali bi pa morali, da bi se rešili take neumnosti, pripo-znati, da zgled neketerih svetnikov, ki so Bogu služili v solzah in strahu, še ni zadosti, da bi se mogli obsoditi drugi, ke-teri so živeli v miru in zaupanju na Boga, zlasti ker je teh mnogo več kaker pa onih. Ke bi le zgledi svetnikov odločevali, ali bi ne mogli pristaviti, da moramo grajati vse one apostolj-ske može, ki so šli daleč po svetu, da bi rešili duše, mej tem kc je mnogo drugih svetih mcž bežalo v puščavo in živelo edino v svetem premišljevanju in pogovoru z Bogom? Ali bi to ne bilo toliko, kaker postaviti si vodilo življenja, ki samo sebi nasprotuje?
Zaradi tega sklepamo: 1. V duhovnem življenju je več različnih potov; 2. Tisti, ki po teh različnih potih pod božjim vodstvom hodijo, lahko dosežejo visoko stopnjo svetosti, kaker so jo resnično' dosegli s vetniki, ki jih na naših oltarjih častimo. Čeravno so na svojem zemeljskem romanju ločeni eden od druzega hodili, so vender prišli vsi na istem cilju skupaj in različni pripomočki, ketere so rabili, so jih privedli k isti svetosti. Zarad tega ne smemo prezirati ljudi, ki Bogu drugače služijo ko mi, tudi ne smemo biti nezadovoljni se svojim poklicem, ko> vidimo, da so bili drugi služabniki božji poklicani h drugačnemu življenju in so po drugem potu svetost dosegli. Tudi ne smemo vsakoverstnih popolnosti skupaj mešati, ker nas nagiba zdaj tega zdaj zopet kakega drugega svetnika zgled. Tako bi hodili zdaj navzgor, zdaj navzdol, zdaj naprej zdaj nazaj, pa napredovali bi tako nič ne. Ker mi le ena pot do popolnosti, je pa-mctrio in potrebno, da si vsaketeri izvoli tisto, po keteri meni, da bo najlažje in najbolj napredoval. To je tisti svet, ki nam ga daje tudi sv. apostelj Pavel. Ko je namreč povedal Korinča-ncm v svojem pervem pismu, da so službe in darovi različni, pravi nadalje (12, 28 id.); »In ene je postavil Bog v cerkvi pervič aposteljne, drugič preroke, tretjič učenike«. Nato pa
vpraša: »So mari vsi aposteljni? ali vsi preroki? ali vsi učeniki?« Tako nas uči, naj bo sleherni zadovoljen se svojim stanom in svojim darom. Slednjič pa sklene s temi čudovitimi besedami: »Hrepenite pa po boljših darovih. In še boljšo pot vam bom pokazal,« namreč pot ljubezni, o kateri govori nadalje v 13.poglavju. Tedaj sledimo le nauku sv. apcsteljnai, ako pot ljubezni više cenimo kot pot strahu in jo priporočamo vsa-keteremu, ako ni po božjem navdihnjenju h kaj druzemu poklican. Pripomniti pa moramo, da, čeravno je ta pot boljša pot, vender ne smemo tistih, ki po ti poti hodijo, za popolniše imeti, kaker tiste, ki po drugi poti hodijo. Zakaj svetost ne merimo po stanu, v keterem kedo živi, ternuč po popolnosti, v kateri ke • do v svojem stanu živi. Stari cerkveni pisavec Kasijan pravi; »Bolje je v nizkem stanu pobožno živ‘eti, kaker v visokem stanu ne pobožen biti. Gotovo je redovni stan popolniši od svetnega stanu, vender žive neketeri ljudje mej svetom bolj sveto, kaker neketeri redovniki. Akloi gresta dva popotnika proti enemu cilju, bi imel tisti prej na cilj priti, ki si je izbral krajšo in ravnišo pot, kaker pa drugi, ki hodi po daljši in težavniši. Pa dostikrat sc zgodi narobe; ako se namreč pervi na krajši poti vstavlja in mudi, poslednji pa hitreje stopa in se nič ne mudi in ne vstavlja. Tako se tudi lahko zgodi, da tisti, ki ,->o na poti lju- ‘ bežni, ki je krajša in ravniša, zaradi svoje lenobe le malo napredujejo v popolnosti in celo menj kot tisti, ki so na poti strahu, pa se trudijo, da pomanjkljivosti strahu se svojo gorečnostjo nadomestijo. Terditi pa smemo, da bi ti, ako bi v taki gorečnosti ostali, po poti ljubezni hitreje in k višji svetosti prišli.
Krona dvanajst zvezd.
Pobožnost dvanajst sobot ali nedelj na čast brez madeža spočeti
Devici Mariji.
P. A. F.
SEDMA ZVEZDA.
Marija natančna v stanovskih dolžnostih.
Brezmadežna devica Marija daje vsem, zlasti pa ženskam prelep zgled s tem, da je natančno opravljala svoje stanovske
dolžnosti. Kako pridna je bila v tempeljnu, potem pri svojih stariših v Nazaretu! Ko mati je nežno skerbela za Jezuščka; ž njim je bežala pred Herodom v Egipet. Kako žalostna je bila, ko je zgubila dvanajstletnega Jezusa! To svojo veliko skerb iti žalost je razodela z besedami: »Sin, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj oče in jaz sva te se žalostjo iskala.« (Luk. 2, 48). V Nazaretu je ljubila samoto. Iz hiše je šla le, keder je bilo potrebno, zlasti ko je šla pomagat bližnjemu; iz radovednosti ali dolzega časa nigdar. Saj se je ravnala ,po besedah svetega pis-nia; »Ne zijaj okrog po mestnih ulicah, in ne klati se po njega cestah.« (Sir. 9, 7.). Doma ni bila lena kaker toliko gosposkih ženskih; pripravljala je družinici hrano in skerbela za vse hišne potrebe. Vsa njena hišna oprava je bila čista in v lepem redu pa brez ničemernosti. Njene roke so delale, ali njeno serce je bilo pri Bogu po nauku svetega pisma: »Obračaj svoje misli k Bogu.« (Sir. 9, 23’). Tako je njeno delo podpiralo moli tev, molitev pa delo.
Zgled.
Blažena Ludovika Savojska, duhovna hči svete Klare, je vestno opravljala svoje stanovske dolžnosti ko deklica, ko žena, ko vdova, naposled ko redovnica. Ze v dekliških letih je ljubila samoto, molitev in post. Ničemernosti, radovednosti, Prevzetnosti ni poznala. Pod zunanjim svojemu visokemu stanu Primernim oblačilom je nosila terdo spokorno obleko. Iz pokorščine do svojega ujca francoskega kralja Ludovika XI. se ie omožila se Salonskim knezem. Nato je iz grada svojega moža precej odpravila vsako gizdavost in razkošnost. Sč svojim možem je sicer hodila na dvorni ples, toda, ne da bi plesala, temuč da je nerodnosti in greh zaderžavala. 27 let stara je bila že vdova. Zdaj je še bolj vzgledno in spokorno živela. Sč svojim premoženjem je pomagala siromašnim vdovam, sirotam in bolnikom. Sorodniki so jo jako nadlegovali, da naj se v novič °moži, ali ona jih ni poslušala; stopila je v drugi red svetega brančiška. Ko redovnica svete Klare je vse samostanske dolž-uosti vestno spolnjevala. Natančno je slušala svojo prednjico in vsako posvarjenje hvaležno sprejela. Vmerla je 42 let stara.
Varuj se lenobe; iz nje prihaja toliko grehov in nesreč ne ■samo za leno osebo, temuč tudi za vso nje družino. Vestno in
natančno spolnjuj dolžnosti svojega stanu. O človeku, ki zanemarja svoje dolžnosti, pravi sv. apostelj Pavel: »Ako pa grdo za svoje in zlasti za domače nema, skerbi, je vero zatajil, in je hujši od nevernika.« (1. Tim. 5, 8.). Zato opominja ta apostelj: »Prizadenite si, da boste pokojni, in se deržali svojega opravila; in delali se svojimi rokami« (1. 'les. 4. 11.). Pri posebni sodbi te bo Bog vprašal, ne sarmo, kako si spolnjeval božje in cerkvene zapovedi, temuč tudi, kako si opravljal svoje stanovske dolžnosti. »Daj odgovor od svojega liiševanja.« (Luk. 16, 2.) Ne bo ti tedaj dobro šle, ako se tudi vpisuješ v bratovščine, in hočeš pri vsaki pobožnosti pervi biti, zraven pa svoje dolžnosti zanemarjaš. Tu ne velja' izgovor, da si nisi pravega stanu izvolil, in torej zato ne moreš spolnjevati,svojih stanovskih dolžnosti. Napačna volitev je seveda nesreča, dolžnosti pa ostanejo dolžnosti in so le tolikanj težje. Tolažiti se more tak člo-ves s tem, da so tudi tolikanj zaslužniše pred Bogom, koliker težje in zaperniše so. Izpolnjevati se morajo, dokler se sploh morejo. Kar ni več mogoče, prestane biti dolžnost — pred Bogom, pred ljudmi navadno ostane dolžnost — neizpolnjena.
Molitev.
O brezmadežna devica Marija, ti si natančne opravljala svoje stanovske dolžnosti, izprosi mi potrebno pomoč, da bom tudi jaz megel vestno in zvesto Spolnjevati božje in cerkvene zapovedi ter dolžnosti svojega stanu. Amen.
Sv. Eljzear in bi. Delifina.
(Dalje.)
VII. Deljfina se oklene evangelijskega vboštva.
Ne daleč od Ansulza, ali na drugi strani doline, na južnem pobočju Liiberona so stale eške Kabrijere (Cabrieres d'Ai gues). Ta samotni grad si je Deljfina izbrala, kjer bi obžalovala nenadno ji vzetega soproga. Kaker Rahel se ni dala potola' žiti. Molila je in naročala v cerkvah in samostanih, da bi molili zanj, delila je miloščino v prid njegovi duši. Mejtem se je rodil v njeni glavi sklep, prodati vse svoje premoženje in denar razdeliti mej vboge.
Viljem Anrisi (Henricy), provanški sodnik, ji je svetoval, naj se poprej osebno predstavi kralju Robertu, da ji ko deželni gospod ne bo delal težav. Tako je Deljfina odpotovala v Na-nolj, kjer je po poroki vojvode kalabrijskega z Marijo Valonsko prebivala kraljeva družina. Kralj ji je hotel pripraviti v svoji palači zložno stanovanje, ali ona je to hvaležno odklonila, najela si je v mestu skronmiše prebivališče. Obiskovala je bolnišnice in delila miloščino vbogirn. Njen zgled in njeno pobožno vedenje je blagodejno vplivalo na mestne gospe, ki so jo jele Posnemati v dobrih delili.	'
Kralj je' spcrvega nasprotoval nameri Deljfinini, naposled ii je venderle izpolnil želje.
Kaker smo že omenili, je bil kralj Robert postavil poleg Kastelamara palačo, ki ji je zavolj zdrave lege dal ime »zdrava hiša«. Poleg te palače je stala kapelica sv. Marije Magdalene. Tu je necega dne pred sv. obhajilom, ko je mašnik der-žal sveto hostijo v rokah, Deljfina se hotela odpovedati vsem nečem na zemlji. V ta namen je sama pri sebi ko vredna hči Niškega vbožca pobožno izgovorila te-le besede: »Pred teboj npoj odrešenik, ki si iz ljubezni do mene bil na križu, pred teboj, mati božja, in pred vsem nebeškim dvorom se odpovem Prostovoljno vsemu premoženju, vsem posvetnim skerbem. vsi posvetni ničemerndisti, zdaj in za vselej. Vse, kar imam *n bi mogla imeti, izročim vbogirn in hočem, da se jim vse razbeli.«
Vernivši se v svoje stanovanje, je povedala, kaj je storila.
Ko je svoje premoženje razdala, je gledal Napolj prijateljico-kraljico Sancije, grofico arijansko, v priprosti, siromašni obleki bodeč po ulicah, z malho miloščino proseč; tako je delala Pozneje tudi v aptovskem mestu.
Na poziv dinjskega škofa, Eljzearja Viljnovskega (Ville-neuve), njenega bratranca in sodnika Anrisija, ki je imel njeno Navzočnost za potrebno pri prodaji njenega, premoženja, je b*la namreč poklicana v Provanso.
Za glavnega dediča je Eljzear sicer postavil svojega polbrata Viljema, sinu Hermenegiljda in Elizabete Boške (de ®aux), vender je Deljfini ostalo še precej obilo imetje. Njen je bil Pvi-Mišelj, ki je dajal na leto dvanajststo goljdinarjev v
zlatu*) in vsi drugi gradlovi in posestva, ki jih je bila dobila v doto; verhutega ji je volil Eljzear graščini kabrijersko in ro-bijansko se vsem posestvom. Vse to tedaj je imelo biti prodano. Deljfina je le obžalovala, da se ni to zgodilo v njeni odsotnosti. Obderžala si je samo štirideset unč v zlatu, da jih je, primerno po službi, razdelila mej svoje služabnike.
Še enkrat je morala na prošnjo kraljice Sancije v Napolj. Karolj Kalabrijski in Marija Valoaška sta drug za drugim prerano vmerla, zapustivši dvoje hčerek v otročji starosti. R'> bert sam je pobožno v Gospodu zaspal I. 1343, po tri in tridesetletnem vladanju. Preden je vmerl, je za svojo naslednico na prestolu določil svojo najstarišo hčer Ivano I., davši ji za vladanje svetovavstvo, ki mu je načelovala kraljica Sancija. Ali časti Jakomna Ivana se je znala rešiti tega varištva. Sancija je nato razdelila svoje premoženje vbogim in vstopila v klariški samostan sv. Križa v Napcllju pod imenom sestra Klara. V ostrem spolnjevanju redovnega vodila je živela osemnajst let. Po njeni smerti (1. 1345) je odšla Deljfina v Provanso, ki je potem ni več zapustila.
*) Eden gnljdinar v zlatu bi bil vreden sedaj ukrog deset kron ; takra je bila njegova vrednost veliko veča.
Samostan sv. Klare v Ribnici.
V.
Kako so prišle hčere sv. Klare v Ribnico.
Na cvetno nedeljo leta 1329 sc prišle v Ribnico perve redovnice. Ne brez težav! Meščani, zlasti pa svetovni duhovniki nikaker niso bili zadovoljni, Ja se ustanovi v mestu samostan, posebno pa ne, da se da samostanu patronatna pravica nad mestno cerkvijo sv. Marije. Po smerti kneza vstanovnika se je začelo nasprotovanje s podvojeno močjo. Ali pater Pi' trih je bil terdcn. neomajljiv mož, ki se ni vstrašil nobenih ovir. h temu je prišla tudi njegova osebna dobrohotnost proti vsakemu, tako da si je sč svojo priljudnostjo vender mogel ohraniti zaupanje prebivalstva, ki je gledalo v njem izverševavca knežjega povelja.
P. Ditrih je pridobil iz samosti)na belopeškega (Weissen-ie!s) v Turingiji dva para rojenili sester. Mehtiljdo in Elizabeto iz Stendala in Katarino in Klaro iz Budesina. Samostanski letopis popisuje vhod v mesto tako: »Cvetno nedeljo so izvolili najbrž ko spomin na vstanovljenje reda, keterega pervo stoletnico so bile device že obhajale. Vhod se je imel zveršiti v spremstvu knežje družine. Vojvodinja Neža se znatnim sprem-Ijcvavstvom in svojima mladoletnima pastorkoma, knezema Aljbrehtom II. in Janezom IV., bratoma male štiriletne Beatri-če, ki se je’ imela samostanu izročiti, so čakali na redovnice, •e so se bile pripeljale v kočiji do pred vrat mesta, pa jih vra-ter ni pustil noter, dokler niso redovniki v mestni hiši pred županom in svetovavci podpisali pogodbo. Ni jim je bilo lehko skleniti, kaker pravi poročilo, pa so to vender storili, da bi se dobro delo, vstanova in napredek nežne duhovne rastline, ne zaderževalo, in bi vstanovniki in poispeševavci samostana ne bili, v zasmeh ljudem, pred vratmi. Saj so se nune, očetje in bratje le tako pustili noter. Berž ko je bilo pismo podpisano, so se l°rej nune peljale v mesto. Vender je morala tudi mati Matilj-da, ki je veljala za prednjico, v mestni hiši pogodbo podpisati *n Potem je mestni župnik Verner iz Akskova podpečatil pis-too. Šele zdaj se je mogel začeti slovesni vhod v samostan, ki Se je veršil v procesiji z banderi in križem. Spremljale so sestre beketere novinke, patri in prijatelj, in sledilo je sprejetje štirilet-ne Princesinje Beatrice v samostansko občino. Po cerkvenem Predpisu je pri tej slovesnosti pater provincijalj Verner dete z tojtarnim pertom ovil in tako Bogu daroval.
Vodilu sv. Klare je tak zgodnji vstop v red popolnoma primeren. V 2. poglavju je namreč tako predpisano: »Mlada dekletca, ki se pred postavno starostjo sprejmejo v samostan, naj Kosijo, dokler določeno starost dosežejo, lase vkrog in krog ostrižene in tako svetno obleko, kaker se bo opatinji primerno zdelo. Ko so pa postavno starost dosegle, naj se oblečejo kaker druge redovnice in narede obljube.«
V pondeljek nato, 18. april ja 1329, se je zveršila kanonična volitev perve opatinje; izvoljena je bila mati Mehtiljda.
V bornih razmerah in neprestanih težavah se je razcvital ta bervi nasad serafinskega verta sv. Klare v obotritski deželi,
pa ravno sveto vboštvo mu je bilo kraljevsko oblačilo. In težave, o, nikdar ni brez njih, kjer Bog sam zida hišo. Delo Go-j spodovo mora vedno terpeti napade, da se izkaže ko tako in se delavcem v vinogradu Gospodovem ne vgrabi venec za-služenja. Kako naj bi bile manjkale težave serafinskim ženam, ko ie vender sv. Klara vaditeljica sester bojevavek zoper hudo, ker tako zahteva njena zveza z nebesi.
Ribnica je ostala sestram sovražna, tudi ko so bile sprejete. Za denar ni bilio dobiti v mestu kamenja in apna, da bi si bile zidale cerkev, in ko ga je dal p. Ditrih en voz pripeljati od zunaj, ga niso dovolili meščani peljati v mesto; celo zimo> je moralo perhneti pred mestnimi vratini. Ali gospa opatinja Mehtiljda je bila, kaker p. Ditrih, polna zaupanja v Boga in poguma in tako je delo mej velikim trudom in pogrešanjem vender le napredovalo, ker je bil očitno blagoslov božji nad njim.
VI.
Posvečenje ribniške samostanske cerkve 1. 1330.
Leta 1330 je prišel zverinjski škof Janez, da opravi posvečenje samostana in cerkve in vtelešenje župne cerkve, ter tako po pismu od 22. vinotoka 1325 izpolni povelje papeževo, poterditi samostansko vstanovo vojvoda Henrika Leva Me-klenburškega. Tudi Henriku škofu ljubeškemu, ki mu je bil nekako podložen tisti del saške frančiškanske okrajine, je papež 9. januarja 1330 pisal, naj samostanu sv. Klare v Ribnici vtelc-si tamkajšno župno cerkev. Pa on je, zavoljo oddaljenosti kraja, prepustil posvečenje škofu zverinjskemu, ki je zveršil to opravilo 4. februarja v nedeljo septuagezima.
Tudi ta svečanost ni bila brez nasprotstva. Meščani sioi se serdili in bati se je bilo očitnega vpora. Ali p. Ditrih je se svojim nagovorom pridobil množico in posvečenje se je mirne zveršilo. Cerkev se je posvetila na čast svetemu Križu, svetima aposteljnoma Petru in Pavlu, sv. Mihaelu in vsem angeljem, svetim trijem kraljem in sveti devici Katarini. Spomin tega posvečenja pa se je imel obhajati vsako leto v nedeljo po osmini sv. Petra in Pavla. Tudi vtelešenje župne cerkve sv. Marije se je vvelo in zveršilo, kaker priča poterditevno pismo škofa Janeza od 21. grudna 1330 .
VII.
Samostan sv. Klare v Ribnici do konca 14. stoletja, Opatinja Beatrica.
Začetek za redovnice v Ribnici ni bil legak. K nemirom, ki so nastali vsied potrebnega razširjenja poslopja, je prišlo še to, da v mestu ni bito dobiti, kar je bilo k zidanju potrebno, niti najeti delavcev; in ko niso mogle redovnice najti ljudi, ki bi jim bili v njih lastnih vodah nalovili rib, je dostikrat primanjkovalo najpotrebnišega na samostanski’ mizi, ker je župan Konrad Bugenhagenski mestnim ribičem prepovedal ribe nositi v samostan. Poredna mestna mladina pa celo po noči ni dala redovnicam mirno spati. S tuljenjem na1 rog in petjem malopridnih pesmi okoli samostana so dečaki motili večerno spanje r'evest Kristusovih, ki sio morale zgodaj k počitku, da so mogle e Polnoči vstati in opravljati cerkvene molitve v svojem svetišču.	\
Perva opatinja ribniškega samostana je bila, kaker smo že omenili, gospa, Mehtiljda iz Stendaila, ki je pa vmerla že čez Pet let. Na njeno mesto je bila izvoljena Katarina Budesinska, trdi ena izmej onih štirih, ki so bile prišle iz Bele peči. Ta je Petem petnajst let s krepko roko vodila samostan. Mej tem je rnlada kneginja Beatrica odrasla in Katarina se je radovoljno odpovedala, hoteč da se čast in oblast izroči nji, ki se ji je zdelo. da je v nebesih izvoljeno oricdje v dosego namena tega samostana. Bodisi, da so igrali vmes tudi človeški nagibi, da se ir zlasti upalo v samostanu, da se bo lažje dosegel mir z metanj, ako bio hči deželnega vladavca imela opatiško palico v rokah, mi moramo vender opomniti, da so vse redovnice sodile, 'n Prav tako tudi tamkajšni frančiškani, da bo mati Beatrica r!aiboljša voditeljica samostana, in prihodnost je to tudi poter-dila. v nežni mladosti Bogu posvečenemu detetu je bilo dano yzrasti daleč od zapeljivih vplivov sveta; v tihih samostan-skih prostorih se je razcvela ljubezniva deklica, angelj v mesu, Pod umnim vodstvom sestre Elizabete Stendaljske; kaker li-!'Ja to bila, ketere lepota je Boga in ljudi veselila; njena duša hranjena z duhom in glasovi krasnih bogoslužnih spevov, se je sitila z obilico milosti, ki jih je podelil vsegamogiočni, modri in dobrotljivi stvarnik njenemu spolu. V hvaležni ljubezni se je
vzdigovala noč in dan njena hvalna pesem v nebesa, kaker dišava rože, ki je napolnjevala svetišče. Popolnoma je bila mati Beatrica v se sprejela duh serafinskega reda, v keterem je bila tako rekoč rojena in vzgojena, in kaker sveto dediščino je hotela ne le to življenje po evangeliju svojemu samostanu ohraniti, temuč tudi mesto in deželo potegniti k prenovljenju v Kristusu in jih tako po lahkem potu voditi h popolnosti. Leta 1349, na dan vnebohoda Kristusovega, 20. majnika, je bila izvoljena za opatinjo vpričo redovnega provincijala patra Vertierja Apetibroškega (van Apenbroch).
Zapisano je, da je štel samostan tedaj že 56 nun. To so bile žene, ki jim je večinoma v plemiških gradovih in knežjih hišah zibel tekla, ki so pa bogastvo in posvetne časti, kaker nekedaj asiška vstanovnica, malo cenile zavoljo ljubezni božjega zveličarja, ki je za nas vbog ležal v jaslicah, vbog za nas na križu visel. Mlada mati Beatrica je bila vsem najlepši zgled ponižnosti, angeljske čistosti in nebeške modrosti. Na strani so ji stali serafinski bratje saške pokrajine ko mašniki in spovedniki, mej njimi tudi en lektor ko učitelj in eden ko pevec, ki je pri velikih mašah in slovesnih Božjih službah vodil petje in pozneje igral na orgije ter sploh skerbel, da so se sestre izobraževale v skupnem bogoslužnem petju. Bratje so imeli v svetišču maj-hin kor, nunskemu nasproti, pa od njega popolnoma ločen. Tu so o velikih praznikih skupaj opravljali slovesne cerkvene molitve odgovarjajoč eni drugim. Sicer so se patri, ki jih je bilo navadno po pet ali šest, vdeleževali tudi podučevanja v ker-ščanskem. nauku mladih Bogu posvečenih duš. Beatrica namreč ni bila edina, ki je ko štiriletno dete prestopila samostanski prag, tudi druge sestre so bile večinoma v zgodnji mladosti sprejete v varno zavetje opatije, ki je bila dom angeljev v mesu, kjer se je moglo jagnje božje pasti mej lilijami. Patri z nekoliko brati lajiki so imeli svojo posebno hišo, ki jo je zid in prostorno dvorišče ločilo od nunskega samostana. Bratje lajiki so od tod toskerbovaii tudi bratovski hiši v Raztoku in Stral-zuudu, patri pa so ob enem hodili kaker pridigarji po misijonih in svečanostih v sosedne kraje in mesta. Tako je bila Ribnica mej glavnimi središči cerkvenega življenja za vse Meklenburško. Ste in sto let so tu hčere sv. Klare, rod za rodom, v veselju in edinosti Bogu hvalo pele ter noč in dan, okoli

najsvetejšega zakramenta zbrane, stvarniku nebes in zemlje dopadljiv dar ntpretergana molitve prinašale in tako blagoslov in obilico milosti klicale nad mesto in deželo.
Ko opatinja je Beatrica delo svojega očeta Henrika Leva nadaljevala in krepko doveršila. Pod njeno vlado se je gmotno vprašanje po prehranjenju samostanske družine končno rešilo; pridobilo se je toliko zemlje, da so mogle redovnice s tem, kar se je nanji pridelalo, serafinskemu vboštvu primerno živeti. Dohodke pa, ki so jih dobivale iz patronatov ribniške in nekih drugih župnih cerkev, obračati za vzderževanjc in zlcpševanje lastne samostanske cerkve in v podporo vbozim. Beatrica in njene duhovne hčere so ljubile lepoto hiše božje, okrasile so samostansko cerkev se slikami in kipi, da je bila v veselje mestu in vsi deželi. Seveda je Beatrica ko dobra patrona sker-bela tudi za ribniško župno cerkev sv. Marije; kaj čuda, ako si je pridobila splošno ljubezen in visoko spoštovanje prebivalstva, ki se je kmalu popolnoma pomirilo in sprijaznilo se samostanom. K temu je, kajpada, pripomoglo mnogo tudi lepo in zgledno življenje v samostanu, ki ga je Beatrica povzdignila na visoko stopinjo kcršpanske popolnosti. Ona je bila v resnici svitla luč, ki je ko prava liči sv. Klare poslanstvo modrih devic od sv. Damijana v Azisu presadila visoko na mračni merzli sever. In ona, ki je v življenju mnogim odperla oči za to, kar je dobro in lepo, je imela tudi še po srnerti slepemu izprositi luč oči; kronika poroča namreč, da je neki slepec, ko se je doteknil njenega mertvega trupla, spregledal. Po pravici je torej red sv. Klare mater Beatrico že davno sprejel v verste svojih blaženih.
Ko dobra pastorka je ona pasla svojlo duhovno čredico skoraj 50 let z materinsko dobroto in ljubeznijo, dokler je zavoljo oslabelih moči in starostne potertosti radovoljno odložila breme na mlajše rame. Odpovedala se je svoji službi leta 1395 in tri leta nato jo je Bog k sebi poklical. Vmerla je 12. malega travna 1393, stara 76 let, keterih je 72 preživela v obzidju sv. Klare v Ribnici.

Hospic Tantur
od vzhodne strani.
Najprej je mislil na neki zelo pripraven prostor v bližini božjega groba. Ker pa je suljtan ravno tisti prostor podaril pruskemu kraljeviču, je moral iskati drugje primernega sveta.
Nekoliko zgodovinskih čerfic o zavodu malteškega viteškega reda na Tanturju pri Jeruzalemu-
(Posneto iz zapisnikov.)
Red maljteških vitezev je sklenil leta 1856 ustanoviti kak zavod za dobrodelne namene v Palestini. Temu sklepu sta pri-terdila tudi sv. oče Pij IX. in pa naš presvetli cesar Franc Jožef 1.
Vsled raznih ovir, posebno zaradi žalostnih dogodkov I. 1859. se je mogla ta namera izpolniti šele 1. 1896., ko je bil grof Bernard Kaboga (Caboga) avstrijski konzilij v Jeruzalemu. On se je zavzel za to zadevo ze vso vnemo.
Posrečilo se mu je za zavod dobiti grič »Tantur«, ki leži ob cesti nekako v sredi mej Jeruzalemom in Betlehemom.
Ko je leta 1869. naš presvitli cesar obiskal Sv. Deželo in se peljal iz Jeruzalema v Betlehem, ga je grof Kaboga opozoril na ta grič, razloživši mu namen nove ustanovitve. Cesarju je bila v tisti namen lega tega kraja zelo všeč.
Se tisto leto se je kupilo na tem griču malo posestvo, kjer je stalo na pol poderto, staremu stolpu podobno poslopje. Ljudje so je imenovali stolp Jakobov v Efrati; tu je namreč, ka-ker se pripoveduje, Rahela porodila Benjamina in umerla na porodu. Očak Jakob jo je pokopal v vznožju hriba. Se dandanes je tu majhina zgradba s kupijo, imenovana grobišče Ra-helino, v veliki časti posebno pri Judih in mohamedanih, pa tudi pri kristijanih.
Sm
Hospic Tantur
od južne strani.
Za nakup tega posestva na Tanturju je nabiral konzulj Kaboga, in tudi naš cesar mu je podaril 10,000 fr. ter obljubil še nadalje podpirati to ustanovo.
Dne 22. marcija 1. 1870. je red maljteških vitezev sprejel posestvo na svoj naslov. Da bi prihodnji zavod mogel sezidati
in ga vzderževati, je veliki mojster reda pobiral denar po Avstriji, Nemčiji, Italiji in drugih krajih. Konzulj Kaboga pa je biL zavoljo svojih zaslug za Tantur odlikovan z redom maljteških vitezev.
Leta 1873. je dotočil veliki prijorat češki, da plača vsak v ta viteški red sprejeti novi vitez 10(10 fr., ki se porabijo za ustanovitev in vzderževanje zavoda.
Grof Kaboga je nakupil še več malih posestev okoli per-votno kupljenega sveta in tako pridobil cel grič redu.
Njegov namen s početka je bil pokupiti polagoma še razna posestva okoli Tanturja, posebno hrib »Habakuk« in sezidati na njem žensko bolnišnico, na drugih posestvih pa ustanoviti avstrijsko naselbino. Toda prerana smert tega vnetega konzula je spodnesla njegove namene; ostal je samo grič Tantur ko lastnina imenovanega reda.
Kapela na Tanturju.
Mnogo se je razpravljalo o tem, kakšnega značaja naj bo nova ustanova na Tanturju. Eni so bili za hospic, drugi pa za bolnišnico. Naposled so se odločili za hospic. Še dandenes se
blišči nad glavnim vhodom laški napis: »Ospizio del sovrano> Militare Ordine di Malta«, dasi ima Tantur malo bolnišnico se ? Posteljami, zelo obiskovan ambulatorij (zdravilišče za prihajajoče bolnike) ter zdravniško oskerbo v bližnjih vaseh.
Br. Ciril Turini. Br. Marijan Vasen. Br. Norbert Hirzi. r- Bruno Lichtenberger. Br. Lovrenc Hirzi, Br. Vilibald Belec. .	prior.
V s milj eni bratje na Tanturju.
Grof Kaboga je izposloval tudi, da se sme v kapeli zavoda brati vsak dan sv. maša in imeti v njej Najsvetejše. To je do-sPgel se preden je bila sezidana kapela, kar je imelo to dobro, ie veliki mojster reda takoj poslal za zidanje kapele 5000 fr. j*'di pokojna cesarica Elizabeta je podarila za to zidanje Veei znesek, koliko ravno, ne poročajo zapisniki.
Zelja grofa Kaboga je bila, da se otvori ta zavod že I. toda razne ovire so zaderževale, tako, da je bila mogoča tvoritev še le I. 1876.
Veliki mojster maljteškega reda, kaker tudi grof Kaboga, sta želela, da naj se izroči vodstvo- in oskerbovanje zavoda
redu vsmiljenih bratov. Iz nerazumljivih in nenavedenih vzr°' , kov se je pa temu vstavljal tedanji jeruzalemski patriarh. Zat° -je grof Kaboga sam prevzel vodstvo zavoda, oskerbovani6 j bolnikov pa je poveril posvetnim zdravnikom.
Tako je bito do 1. 1879., ko so bili poklicani vsmiljeni bratj{ | na Tantur. V jeseni tistega leta so prišli naslednji: P. Otmaf ; Majer ko vodja zavoda, P. Filip Wagner ko zdravnik in m&s' ] nik in še tretji brat za postrežbo bolnikov. P. Filip pa je mof^ iz zdravstvenih ozirov kmalu zapustiti Sv. Deželo, in tako astala samo dva brata z grofom Kabogatom.	11
Zal, da se ta dva brata nista mogla v vsem strinjati z g*-0'! I fcm in sta oba I. 1880. zapustila Tantur. Leta 1882. dne 2. Pr°' ( sinca pa je umeri grof Kaboga, nakar se je zavod začasno t perl; toda že aprilja tistega leta, se je zopet otvoril. Tedaj se < je izročilo vodstvo nekemu Ferdinandu Nikodemu, ki je že V°' ^ prej grofu Kabogatu pomagal, opravljal je namreč na' Tantur)11 t službo tolmača in lekarja.	; *
et t
Leta 1890. se je veliki mojster maljteških vitezev zoP1 začel pogajati z generaljem vsmiljenih bratov glede prevzeli*1 zavoda. Dne 10. aprilja 1. 1890 sta sklenila pogodbo. Ena važnejših določeb te pogodbe je bila, da morajo biti na Tantud'1 samo bratje, ki so avstrijski podložniki, posebno zato, ker b ii cesar Franc Jožef sprejel ta zavod v svoje osebno varstvo. 1 Novi vsmiljeni bratje so prišli na Tantur še le leta 1 Tedaj se jim je slovesno izročil zavod v oskerbovanje. Pri t*s 1 slovesnosti so bili pričujoči: komtur grof Karelj Thun-Holie" 1 stein in brat Joahim grof Galla od strani maljteškega re<^'1 Vsmiljene brate pa sta zastopala graški provincijalj P. En*3 11 nuelj Leitner ter p. Bernard Drab, ki je bil poslan na Tantu' ^ da prevzame vodstvo zavoda. Pričujoča sta bila tudi c. i- 1 avstrijski konzulj pl. Kiatkovski in pa kancelar avstr, kan211
lata Anton Torrosian, ko izročevavca pa tedanja voditelja
dpb
Viktor Bacher in Ferdinand Nikodem.
'n
Grof Thun, ki bi bil rad videl pričetek poslovanja vsP1'
ljenih bratov, je ostal na Tanturju do konca meseca svečaPjj. ^ Ker je bila vsa hišna oprava v tako slabem stanju, da se j * mogla več rabiti, v bolnišnici pa so bile samo železne poste brez druge oprave, je bilo treba mnogo popravljati, večino*1 ‘
Pa celo novo pripravljati. To je stalo vsmiljene brate He samo ftitiogo truda, temue tudi mnogo denarja. Grof Tliun, ki je to v'del, jih je zdatno podpiral ter jim obljubil nadaljno pomoč, >n on je tudi deržal1 besedo.
Družina vsmiljenih bratov na Tanturju je bila sledeča: P. Bernard Drab, prior, br. Štefan Sinjoriči, zdravnik, br. Pno-sPer Franke, lekar, br. Metod Krejčirih, postrežnik bolnikov in br. Atanazij Fiorioli, ekonom.
Leta 1896. je obiskal Sv. Deželo nadvojvoda Karelj Lud-v>l< se soprogo Marijo Anuncijato in hčerami. Bilo je ravno na praznik sv. Jožefa 19. marcija ob jednajsti uri, ko se je pripeljala ta visoka gospoda na Tantur. V približno enournem 1 obisku so ogledali takrat še zelo skromno opravljeni zavod in jbolnišnioo se 6 posteljami. Ko je nadvojvoda videl male izbe Za viteze maljteškega reda, v drugem nadstropju, odkoder je Prašen razgled na Jeruzalem, Betlehem in mertno morje, je Pekel: »Tu bi tudi jaz rad prebival1.« Pri slovesu se je visoka |g°spoda prav pohvalno izrazila o zavodu. Nadvojvoda je usta-n°vil za bolnišnico še eno posteljo; vseh je bilo torej 7, kar je °stalo še do sedaj.
Vse posestvo maljteškega viteškega reda na Tanturju ob-h'£a približno 20 ha, pa večinoma še ni obdelano. Vzrok je bil 'n ie še, ker je znesek, ki ga daje vsako leto maljteški red, pre-^ajhin. Z njim je treba vzderževati zavod in redovno družino, brezplačno se dajejo zdravila in sprejemajo bolniki, verhutega l)e brezplačen še tudi ambulatorij. Ne preostaja torej denarja 1Za obdelovanje posestva. Za to bi se potreboval ogromen 1 znesek, ki bi se moral odtergati vzderževanju bolnišnice; ne ^0'glo bi se torej potem postreči bolnikom, keterih prihaja na tisoče vsako leto. Saj pa je tudi glavno opravilo reda vsmi-' 'jenih bratov postrežba vbogih bolnikov.
j Kaker kaže statistika, se je od leta 1894. do 1906. v tej mali 1 bolnišnici oskerbovalo 1700 bolnikov; povprečno 135 bolnikov |na leto; dni vseh oskerbovanih je bilo 23500, ali 1900 na leto. 1 Tudi obiskovanje ambulatorija zmirom narašča. Mejtem ’P0 ie bilo 1. 1894. teh bolnih obiskovavcev približno 10.000, na-, rasIo je njih število I. 1900 že na 14.000. Če pa vzamemo šte-fv'lo zadnjih let, dobimo okoli 20.000 ambuiatorijskih bolnikov
.
v enem letu. Ker so v zadnjih letih naraščali tudi obiski naših zdravnikov na domu bolnikov, so se iz razlogov, ker je bilo to delo preobteženo in ker je zdaj že dovolj drugih zdravnikov v tem kraju, imenovani obiski nekoliko omejili.
Za pervim priorjem p. Bernardom je bil predstojnik p. Atanazij Fiorioli in za njim p. dr. Ansgar Honigmann, Kranjec iz Kočevja, ki je 12 let neumorno delal ko zdravnik in prior. Za časa njegovega vodstva se je povzdignil ne samo ugled zavoda, on je tudi dozidal v drugem nadstropju lepe male izbice za brate in na južni strani prizidal obširne izbe za ambula-torij in lekarno.	, f
Pozabiti ne smem tudi p. Metodija Krejčirika, ki je bil v jeseni lanskega leta prestavljen v Gradec. On je bil s kor o 20 let na Tanturju ter stregel tam bolnikom se vso ljubeznijo. Priučil se je dobro arabskega jezika ter bil znan vsakemu arabcu v okolici in daleč na okrog. Se svojim dovtipnim in živahnim, pa zmirom ljubeznivim vedenjem je napravil marsike-tero veselo urico bodisi bolnikom, bodisi tujcem, ki so prihajali na Tantur.
Ni pač treba omenjati, da se je Tantur vedno obilo obiskoval. Domačini so prihajali pogosto na izlet, tujci zlasti romarji Sv. Dežele pa so se na potu iz Jeruzalema v Betlehem ali nazaj grede hoteli navžiti dobrega zraka in krasnega razgleda na lepem hribčku. Tudi dobra domača kapljica jim je zmirom po-mogla, da so se malo okrepčali.
Iz zapisnika bi lelikci navel dosti imen visokih oseb, ki so prišle na Tantur. Tako je pokojni cesarjevič Rudoljf za časa svojega potovanja po Palestini bival na Tanturju in od tod hodil na lov na hijene in divje merjasce. Tudi nadvojvgdinja Štefanija je počastila Tantur se svojim prihodom. Nadalje K obiskalo ta zavod tudi mnogo knežjih ter visokih duhovnih in posvetnih oseb, ki jih je nemogoče vseh imenovati v tern kratkem spisku. Omenim samo naše verle slovenske in her-vaške pomorščake, ki so lani meseca novembra obiskali sč svojim poveljnikom Alojzijem Šušteršičem Jeruzalem. Kako veseli so bili, da so mogli nekaj uric preživeti na Tanturju mej svojimi rojaki. Bili so namreč častniki iz Jeruzalema, na Tan-tur ju pri obedu.
Končno bodi omenjeno, da vodijo in oskerbujejo zavod sedaj sledeči vsmiljeni bratje: P. Lavrencij Hirzi, prior, br. Bruno Lichtenberger, br. Ciril Turini, br. Norbert Hirzi, br. Vilibald Belec in br. Marijan Vasen.
Na Tanturju, dne 8. aprilja 1914.
Fr. Vilibald Belec.
Kako je v samostanih.
Samostansko osebje, zlasti bratje lajikj.
P. M. S.
Pred nekaj desetletji je ostala v nekem našem samostanu »porta« (samostanska »vrata«) slučajno samo priperta. To priložnost je porabila neka stara dobra ženica, da nekoliko svojo radovednost napase. Nevedoč ali nemisleč, da je ženskemu spolu pod strogo cerkveno kaznijo prepovedan vstop v moške samostane s cerkveno klavzuro, kaker je moškim prepovedan v ženske, odpre vrata, stopi na samostanski hodnik in odpre tudi bližnja vrata obednice, kjer so bili ravno zbrani redovniki. Ti se začudijo, ko jo zagledajo. »Mati, kaj pa delate tukaj« — ji reko — »ali ne veste, da ne smejo ženske semnoiter?« »Samo malo naj pogledam. Kako lepo imate tukaj« — reče radovednica. Ali ni mogla dolgo gledati, hitro je bila zunaj.
Tako si predstavlja mariskedo poveršno samostansko notranjost in opravila samostanska; ne pomisli, če je kaj lepega v samostanu, če je snažno in čisto, če je vse v redu in na svojem mestu, da to ni nastalo samo ob sebi — kaker da ne bi trebalo redovnikom delati in truditi se, temuč le moliti.
Enako napačne misli o redovnem ali samostanskem življenju je imel že ob Času pervih menihov neki človek, ki je prišel obiskat opata Siljvana v samostan na gori Sinaj. Začudil se je, ko ga je našel ravno pri ročnem delu. »Zakaj se vender toliko trudite — mu reče — za to minljivo hrano? Marija si ie najboljši del izvolila.« — Za odgovor mu da opat pobožno knjigo ter ga odvede v lepo celico, naj tam z Marijo moli in premišljuje. Dojdc čas obeda in premišljevavec že komaj čaka, da pridejo tudi njega klicat k mizi — ali nikogar ni bito. Gre torej
sam v obednico. Začudi se, ker je tam bilo že vse pospravljeno; menihi so bili pokosili brez njega. Našel jih je zopet pri delu. »Oče rnicj — reče opatu — kaj se, pri vas ne je?« »O, da — odgovori opat — tudi vas bi bili povabili, ke bi ne bili tako popolnoma duhovni človek, ki si je zbral boljši del. Mi pa še nismo mogli tega doseči in jemo. Delamo pa tudi zato.« Tisti človek si je po tem dobro zapomnil, da je treba moliti in delati.
Tako je v samostanu. Te hiše so kraji, kjer si mora človek čednosti pridobivati in rasti v popolnosti. Gotovo morajo biti samostani hiše molitve, in kedor želi v samostanu zadovoljno in zaslužno živeti, mora biti pred vsem človek molitve, to je eden poglavitih pogojev. Ah poleg molitve je še dosti drugih lepih reči, ki so samostanskim in tudi drugim ljudem petrcbne. Kaker velja za vsakega kristijana pravilo: »Moli in d e I a j« —■ tako velja tudi in še posebno za samostanca.
Pred par leti smo povedali nekoliko o vgodnostih in ne-vgodnostih samostanskega življenja, o rožah mej ternjem; zdaj se hočemo ozreti /lasti na osebje, ki ima opraviti v samostanu s priprostim, ponižnim telesnim delom, na vzvišenost in zasluž-nost takega dela. Koristilo pa bo to premišljevanje ne samo ponižnemu samostanskemu osebju, in tistim, ki želijo kot pri-prosti bratje vstopiti v red, temuč tudi drugim mej svetem živečim kristijanem, ki si morajo se svojimi rokami v ponižnem stanu svoj kruh pridobivati in tako Bogu služiti.*)
i
Mnogi redovi delijo že od svojega početka svoje ude v dve versti, namreč v duhovnike ali mašnike, in neduhovnike ali bi ate lajike, ki opravljajo priprosta ročna ali telesna dela. — V početku samostanskega življenja so bili menihi večinoma ne-duhovniki ali lajiki. Mašnikov je bilo samo toliko mej njimi, koliker so to zahtevale duhovne potrebe, kaker je to še dandanes v neketerih redovih n. pr. v redu »Vsmisljenih bratov«, keterih poklic je streči bolnikom.
Kašnje so se okoliščine premenile. Redovi so bili pozvani na apostoljsko delo, pridigat, maševat, delit sv. zakramente. — Ob enem so se jele razvijati po samostanih vednosti, zlasti bogoslovje; sv. cerkev je želela in želi vedno še, da naj bi bilo
*) Povzeto po nemški knjigi: P. Ludger Leonard: Klosterl. Tagesordung~
tudi mej redovniki čim več dobrih delavcev v vinogradu Gospodovem. Radi tega se je pomnožilo v samostanih število mašnikov in pridigarjev, keterih poklic je zahteval večo izobrazbo; ročna, nižja hišna in družinska opravila se ž njim niso mogla strinjati. Za taka opravila so bili torej potrebni bratje lajiki.
Tako je nastalo v eni hiši dvoje verste osebje. — Eni in drugi so pravi redovniki, imajo isto vodilo, iste obljube, samo z različnim opravilom. Bratje lajiki pomagajo mašnikom v te lesnih potrebah, mašniki nasprotno strežejo duhovnim potrebam bratov lajikov in drugih kristijanov. Dasiravno pa je glavni poklic bratov lajikov telesno ali ročno delo, vetider je tudi njim odločen poseben čas za molitev, premišljevanje, duhovno branje, prejemanje sv. zakramentov in druge duhovne vaje, ki jih zahteva redovni stan. Molitev bratov lajikov, ki jim je po vodilu naložena, pa je priprosta: po nekoliko očenašev za vsako duhovno uro, ki jo imajo opraviti redovni mašniki in kleriki (t. j. mladi redovniki, ki se prpravljajo za tnašništvo), ka-ker vsi drugi mašniki.
Podoben razloček, kaker mej kleriki in lajiki v moških samostanih, je tudi po mnogih ženskih. Izobražene sestre ali matere imajo opravljati cerkvene molitve v koru, učiti Žensko mladino v šolali itd., priprosta hišna opravila in druga taka dela ■oskerbujejo sestre lajike.
Posebno opravilo bratov lajikov v redu sv. Frančiška jp nabiranje milodarov. Bratje lajiki so namreč —' po besedah sv. Pavla, takorekoč roke in noge samostanskega društva. Kaker obstoji naše telo iz različnih bolj ali menj plemenitih udov, keterih vsaki ima svoje opravilo, vender so pa odvisni eden od drugega in vsi skupaj delajo eno celot«; tako treba, da se nahajajo tudi v samostanskem telesu različni udje: glava, da vlada, oči da vidijo in nadzorujejo, usta, da govorijo, učijo in slavijo Boga, roke, da primejo in premičejo, kar treba, noge, da gredo, kamer treba.
Po svetskih nazorih se zdi, da je poklic bratov lajikov nizek in manj časten. Mnogi, ki samostanskega življenja ne poznajo, mislijo, da so bratje lajiki samo navadni delavci in rokodelci ki ne morejo vkljub vseh svojih spretnosti in darov,
doseči kakega večega dostojanstva, dobička in časti, kar svet visoko ceni. — In res, stan bratov lajikov nima zunanjega sijaja in svetovnega odlikovanja; izključuje čast poglavarstva in slične bdličniše službe; brat lajik pozna samo podrejenost in poslužnost. — Zato se imenuje stan bratov lajikov po pravici st a n p o n i ž n o s t i.
Čeravno je pa poklic bratov lajikov ponižen poklic, ven-der je v luči sv. vere vzvišen; in ponižen brat lajik se čuti v tem poklicu srečnega, ker ima posebne prednosti, keterih ljudska oholost ne pozna. — Mej svetniki našega reda se nahaja mnogo bratov lajikov; tak je bil n. pr. sv. Paškalj, ki so ga papež Leon XIII. postavili za patrona častivcev presv. R. 'I elesa, tak sv. Feliks Kantališki, bi. Humilj, bi. Karel Seški, bi. tlgidij Marija i. dr.; to se ve, da jih imajo tudi drugi redovi. Če je torej ta ponižni stan pomagal tolikim, da so dosegli veliko svetost in nebeško slavo, je to gotovo vzvišen stan.
Da more brat lajik (in tudi vsak drugi priprosti človek, kmet, rokodelec, sluga i. t. d.) spoznati izverstnost svojega stanu, mora pred vsem gledati na to, da pri naših, opravilih ne velja toliko kaj delamo, temuč kako delamo. Svetni ljudje cenijo seveda delo po trudu, po znanju in po časnem dobičku; ali pred Bogom je vrednost tim veča, čim boljši in popolniši je namen, s keterim delamo.
Na ta način more biti opravilo brez zunanjega sijaja, ven-der zaslužno za tistega, keteri je opravlja, mej tem ko si drugi se svojim na videz sijajnimi in velikimi deli ne pridobe nobene zasluge pri Boga.
Zato so najnižja opravila bratov lajikov največe vrednosti pred Bogom, ako se opravljajo iz pokorščine, z udanostjo v voljo božjo, t. j. z dobrim namenom. Z radostnim zaupanjem more reči ponižni brat lajik: »Z nobenim drugim opravilom, naj bi bilo še tako znamenito in častno, ne morem tako pokazati svoje poslužnosti in ljubezni do Jezusa, kaker s tem svojim nizkim delom.
Iz vsega tega se more skleniti, kako izversten da je stan bratov lajikov. I^es je sicer v mašniškem stanu dosti izverstnih sredstev, da si človek pridobi nebesa, ali prav tako je res, da imajo tudi bratje lajiki v redu zelo obilno priložnosti za take zasluge in da so verh tega menj izpostavljeni nevarnostim.
Ljubezen božja je po besedah sv. Pavla, cilj postave. Vse, kar storimo za zveličanje svoje duše, gre za tem, da oživimo in spopolnimo v sebi ljubezen božjo. Kaker je pa ta ljubezen, po besedah nekega pobožnega moža, »kneginja kreposti«, tako je od druge strani »ponižnost« braniteljica ljubezni in varihinja vseh čednosti. Sv. Bernard pravi se sv. Gregorijem: »Kedor zbira čednosti brez ponižnosti, nosi na neki način prah proti vetru.« Sponižnostjo sporedno se množi in raste milost božja. Zato velja v sv. Cerkvi vedno to načelo: »Čim ponižniši, tim svetejši.« — ponižnost je zlata lestva, do največe popolnosti lestva v nebo. Sv. očetje pravijo, da kaker vleče magnet na se železo, tako vleče ponižnost na se milosti božje.
Kaker pa je z ene strani ta čednost lepa iu potrebna, tako si jo je z druge stran; težko prisvojiti. Zato morajo bratje lajiki — kaker tudi drugi priprosti ljudje mej svetem .zelo ceniti svoj nizki stan, ker jim daje ta neprestano priložnost, vaditi se in napredovati v sv. ponižnosti. Neki izkušen redovnik je odgovoril na vprašanje, v čem obstoji ponižnost, tako le: »Ponižnost je nekaj čudnega in bžjega; najbolje sredstvo za njo je neprestano, modro in pobožno opravljanje ročnega dela.« To isto priča tudi sv. Avguštin, ko pravi, da vspešnišega sredstva proti bolezni napuha ni, ko je obilno delo. Radi tega je tudi sv. Frančišek, ki je bil dijakom torej ne lajik, kaker sam pravi, rad delal se svojimi rokami in to je zahteval tudi od bratov.
(Konec prih.)
Vizifacije, ki so se skupščine zveršile v letošnjega
P. S. Z.
Letos so se v pervi polovici leta opravile vizitačije v go-riški, svetogorski, mariborski in ljubljanski samostanski skupščini. v Idriji, Kranju, Postojni in na deželi v Sent Jurju pri
iz ljubljanske pervi polovici leta.
Šmariji, v Ribnici, v Polhovem gradeu, na Dobrovi pri Ljubljani, v Starem tergu pri Ložu, v Šmartinem pri Litiji, v Cirk-niei, v Siudenem, v Černem verhu nad Idrijo, na Verdniki iti v Šentvidu nad Ljubljano. Druge skupščine bodo prišle v drugi/ polovici na versto, razen onih, keterih voditelji se vabilu na vizitacijo niso odzvali. Upanje je, da bodo tudi ti kmalu storili svojo dolžnost.
Namen vizitacije je odstraniti napake, če so se ketere v skupščino vteple, dobro vterditi in z nova poživiti gorečnost v spolnjevanju vodila. Zato naj mi bo dovoljeno omeniti splošno neketere slabosti in šibkosti, ki sem jih tu ali tam na vizitaciji opazil. Povdarjati pa hočem tudi dobro, kar sem videl v posameznih skupščinah.
Splošno moram večino skupščin pohvaliti, da so se vizitacije z veseljem vdeležili, zaderžani so se navadno po druzih opravičili. Le v eni skupščini je bilo število vdeležencev silno pičlo; pričakoval sem jih na stotine, pa jih je bilo okoli petdeset vseh skupaj. Najberže je bila vizitacija premalo naznanjena, ali pa udje niso pazili na besede vodila: »Vizitator je dolžan ... sklicati shod, h keteremu so zavezani proti vsi predstojniki in vsi udje.« (III. 2.).
V neketerih druzih skupščinah se je večina tretjerednikov vizitacije prav marljivo vdeležila, samo posamezni udje, ki so v gorečnosti opešali, niso prišli. Ti se bodo morali do prihodnje vizitacije poboljšati in se v lastni volji malo bolj zatajevati. Najbolj redno so se vizitacije vdeležili tretjeredniki v Šent Juliju pri Šmariji; tu nobenega ni manjkalo.
Nadaljna napaka, ki jo je treba odstraniti,-je, da mnogi tretjeredniki vodilo premalo poznajo. Znano jim je 'C, da morajo nositi redovno obleko, škapulir in pas, moliti na dan dvanajst očenašev, zdravamarij in »slava«, ter prejeti mesečno sv. zakramente, mnoge druge zapovedi vodila so jim pa deloma neznane, deloma nejasne, n. pr. da se je treba stanu primerno oblačiti zderževaje se predragega Iišpanja, nespodobnih predstav, plesa, da je treba o pravem času narediti oporoko, dajati lep zgled,'pospeševati pobožnost, ogibati sc branja slabih knjig in časopisov in te tudi podložnim prepovedati. Tudi glede mej-sebejne blagovoljne ljubezni je pri neketerih mariskaj pomanjk-
ijivega, v govorjenju so mnogi premalo pazljivi, spraševanje vesti se pogosto opušča, mesečni shodi se tu in tam zanemarjajo, pobiranje miloščine, odbor n e seje, poduk za novince m neketere druge reči še niso povsod prav vravnane, kaker bi biio za razvijanje tretjega reda potrebno.
Zapisniki so večinoma v lepem redu, samo pri malem številu udov v neketerih skupščinah niso zaznamovane obljube. Krivo je temu, da niso sprejeti prišli k obljubam, ali so jih naredili drugod, ali so se obljube zapisale le v knjižici, ne pa v zapisniku, ali nasproti, 'budi vmerli udje nisoi vselej in povsod redno zaznamovani.
Odbora v neketerih skupščinah dosedaj niso imeli, dosledno tudi ne cdbornih sej in posvetovanja. Ravno tako ni skorej nikjer poduka za novince. V neketerih skupščinah so imeli preredko mesečne shode, kar tretjemu redu silno škoduje. Tudi »Cvetje« se veliko premalo bere.
To so neketere veče in manjše napake, ki sem jih mora; omeniti, da se odpravijo tam, kjer so.
Pohvaliti moram pa tudi dobro, kar sem našel. Skorej nobenega tretjerednika ni, da ne bi redno mesečno prejemal sv. zakramentov. Redovno molitev večinoma vsi vestno opravljajo. Nekaj nesporazumljenja sem našel le v dveh skupščinah pri par osebah, pa še te so obljubile, da se bodo poboljšale. Ne čudim se pa, če se tudi ketera tretjerednica malo prenagli, saj so te tudi ljudje in verh tega se pogosto pripeti, da mislijo mnogi hudobni in včasih tudi taki, ki se imajo1 za dobre, da smejo tretjerednike zaničevati, kaker se jim poljubi. Ali ni tudi Jezus odgovoril hlapcu, ki ga je vdaril: »Če sem napak govoril, izpričaj, da je napak; če pa prav, kaj me tolčeš?«
Po žjrpriijah na deželi in v mestih so ravno tretjeredniki pervi pri božji službi, pri procesijah, pri obhajilni mizi, v molitvi, v spoštovanju duhovnikov in tudi pri volitvah storijo v polni meri svojo kerščansko dolžnost, samo če se jih prav vodi. Seveda je tudi mej njimi kaka redka izjema; toda voditelj je dolžan take posvariti, če to nič ne izda, pa izključiti, 'budi pri tretjem redu velja izrek: »Oualis rex, tališ grex«, Ka-keršen črednik, taka čreda. Dobri voditelji so svoje tretjerednike povsod pohvalil in nasproti imajo ti do njih globoko spo-
štovanje, so jim iz serca vdani in jim mnogo pomagajo v dušnem pastirstvu z molitvijo, z lepim zgledom in pri vzgoji otrok. Neketeri bi seveda lehko še več storili; upanje je, da tudi bodo, ko bodo podučeni; zato naj se pri shodih vodilo dobre razlaga, opozarja na napake, ter vsaja pravi redovni duh v serca tretje-rednikov. Ta duh je: duh goreče ljubezni do Boga in junaških del izveršenih iz ljubezni do bližnjega, duh otroške vdanosti dc sv. cerkve, duh globokega spoštovanja do svetega očeta, škofov in mašnikov, duh žive vere, duh kerščanskih čednosti, duh evangelijskih naukov.
Ne tajim, da se najde tudi v tretjem redu kaka oseba, ki ni zgledna, ki je morebiti celo v pohujšanje, a to so redke izjeme, ki jih je treba previdno spreoberniti ali pa odpraviti. V celoti in po veliki večini so pa tretjeredniki dobri in zgledni.
(Dalje prih.)
v
Jožefa Škrinjarja kerščanski nauk o Kristusovem terpljenju.
P. H. R.
XXVII.
Pilat zopet vpraša Jezusa: »Ne slišiš, koliko in kaj te tožijo?« Jezus pa ni na nobeno besedo odgovoril. Oblastnik se je zato zelo čudil. Višji duhovniki in ljudstvo so pa še bolj vpili, rekoč: »On ljudstvo šunta, ker po celi Judeji uči, od Galileje do sem.« Ko je Pilat slišal imenovati Galilejo, je vprašal, če je Jezus Galilejev. In ker je zvedel, da je Jezus Herodov podložni, ga je poslal k Herodu, ki je bil tiste dni ravno v Jeruzalemu. Herod pa, ko je Jezusa vgledal, se je zelo oveselil, ker ga je že zdavnaj želel videti, ker je veliko o njem slišal in je menil, da bo pred njim kak čudež storil. Mnoge reči ga je vprašal, toda Jezus mu kar besede ni odgovoril. Višji duhovniki so ga celo. do Heroda spremili, da so ga tudi tam hudo tožili. Herod pa ga je se svojimi vojaki zaničeval in zasramoval in v belo oblečenega je Pilatu nazaj poslal. Pilat in Herod sta se ravno tisti dan spoprijatelila ker popred sta bila v sovraštvu mej sabo.
Pilat je zdaj višje duhovnike, poglavarje in ljudstvo k sebi poklical in dejal je: »Pripeljali ste tega človeka k meni, kaker da bi ljudstvo od pokorščine odvračal, in glej, jaz sem ga v Pričo vas zaslišal, pa nisem nobene krivice nad njim našel,, kaker ga vi tožite, in tudi Herod ne, saj sem vas k njemu poslal, in glejte, nič smerti vrednega ni bilo nad njim najdenega Otepel ga bom torej in spustil.«
XXVIII.	I
O velikonočnem prazniku je pa deželski oblastnik navado imel judom spustiti jetnika, za keterega koli so prosili. Imel je Pa slovečega jetnika Baraba po imenu, razbojnika, ki je bil v iečo veržen zavoljo punta v mestu, mej keterim je bil nekoga vbil. Pilat je torej zbrani množici rekel: »Ker nad tem človekom nobene krivice ne najdem in ker je pri vas navada, da vam izpustim o prazniku jetnika, ali hočete rajši Baraba dli ■•ezusa, ki je imenovan Kristus?« To je pa govoril, ker je vedel, da so ga iz nevoščljivosti izdali. Ko je Pilat še na sodnem stolu sedel, mu je poslala njegova žena povedat: »Ne mešaj se v to, kar se tega pravičnega tiče, zakaj jaz sem nocoj veliko terpela v sanjah zavoljo njega.« Mej tem so pa višji duhovniki ljudstvo podšuntali, da bi za Baraba prosili, Jezusa pa pogubili. Pilat jih je hotel pripraviti, da bi bolj premislili, za ketere-Ka bi prosili; zato jim je rekel: »Poglejte, keterega teh dveh 'ajši hočete, da vam izpustim.« Nato je vsa množica zavpila: »Proč s tem! izpusti nam Baraba.« Pilat, ki bi bil rajši Jezusa spustil, jim reče:»Kaj hočete torej, da storim z judovskim kraljem, ki je imenovan Kristus?« Vsi so vnovič zavpili: »Križaj £a, križaj ga!« Zopet jim tretjič reče: »Kaj je pa hudega storil? Nobene pregrehe smerti vredne nad njim ne najdem; bom 8a torej otepel in spustil.« Ljudje so pa tiščali z velikim vpijem in prosili, da bi križan bil, in njih vpitje je čez daljej veče Prihajalo.
XXIX.
Judje so za Barabo prosili, da bi bil izpuščen, za Jezusa, s° Pa tiščali, da bi bil križan. Puntarja, vbijavca in hudodelni-ba so torej hoteli živega ohraniti, življenje pa vzeti tistemu, ke* teri v nedolžnosti in svetosti na zemlji, nikoli ni imel enakosti-
Pet dni popred so ga z veliko častjo v Jeruzalem spremljali: »Hozana Davidovemu sinu!« so vpili, »Hvaljen bodi, keteri pri de v Gospodovem imenu.«; denes pa vse njegove dobrote po-zabijo in vpijejo: »Križaj ga, križaj ga!« Kaj je bilo pač vzrok tolike neumnosti judovskega ljudstva? Prevzetnost in nevešč Ijivost je njih učenike tako preslepila in tako krivične naredila, ker so le svoje časti in dobička iskali, ne pa božje časti, svo-jega in družili zveličanja. Zato njih oči niso mogle prenesti časti, ki se je Jezusu izkazovala. Zavoljo tega so ljudstvo šun-tali, da, je za Baraba prosilo.
Poglejte, kristijani! v koliko krivico pripeljata človeka prevzetnost in nevoščljivost! Zato varujte se teh dveh strasti, da ne boste kaker judje krivični do svojega bližnjega.
Kristijan! ti se čudiš ti slepoti judovskega ljudstva, ker so bolj za Barabo kaker za Jezusa marali, vender ti jaz povem, da to Jezusu storjeno krivico dostikrat ponoviš, upam si celo reči. | da mu veliko večo krivica delaš, keder kak greh storiš. Zakaj ! takrat pokažeš, da ti je hudičeva volja ljubša kaker volja tvo- I jega Zveličarja Jezusa Kristusa. Keder s krivičnim potegneš. ; keder nečistost uganjaš, keder v sovraštvu živiš, ali keder na-puh v sercu rediš, vselej za hudiča bolj maraš kaker za Jezusa In takrat tvoje zaderžanje vselej vpije, da bi bil Baraba spuščen, Jezus pa križan. Sramuj se te svoje nespameti in daj slovo pregreham, tako gerdim, da ne boš terdovratnim judofl1 enak.
Darovi.
Za novo cerkev sv. Frančiška v Šiški: preč. g. J. Marži' j dovšek: 10 K; tretjerednice ljubljanske skupščine iz Zgornji j Šiške: 47 K; iz Ljubljana pri vizitaciji 23. junija: 205 K 50 V. t pri vizitaciji 11. junija: 170 K, pri vizitaciji 14. junija: 127 K. pri drugih vizitacijah mej tjednem: 176 K. Neketere so darovale manjše zneske se željo, naj se darov ne naznani. Vse pa so želelo, naj se imena opustijo, ker Bog že ve za nje. Dalje je darovalo v Ljubljani pet neimenovanih tretjerednic vkupaj 5: , K; dvajset neimenovanih tretjerednic: 198 K; gospa Mar. Ro- ^ bida: 10 K; pet neimenovanih: 24 K; v Brežicah so nabrali
2 23
Skupaj: 40 K; k nam v Gorico je poslala Marija Pregelj: 4 K; Antonija Vidmar iz Hinj: 1 K; Ema Kranjc in Ivana Populase iz Aleksandrije (po P. Adolfu) vsaka: 25 K; v Ljubljano je poslal 111. red pri Sv. Trojici: 70 K; Ivana Perko od Sv. Trojice: ^ K; z Ogerskega tretjeredniki v Črensovcih: 109 K 56 v; finiogi imenovani in neimenovani ogerski Slovenci večinoma iz ^elatincev skupaj: 80 K 26 v.
Za kitajski misijon so poislali v Kamnik: Marija Karlin': K; Jerica Slevec: 5 K: neimenovana: 5 K; Ana Horvatin za dečka, ki naj se kersti na ime Martin: 20 K; pč. g. župnik Er. Marinič: 20 K; k nam neimenovana iz ^ihenberga 5 K.
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo vmerli udje III. reda ljubljanske skupščine: Genovefa Pirnat iz Šmartina pod šmarno gore, Amalija Kukovič, Marija Černe, Marija Perko [ki je bila 42 let v 111. r.) Jera Globočnik od Sv. Križa pri Terdiču, Terezija Koščak, Uršula Potočnik, bolniška sestra.
Dalje se priporočajo v molitev: M. K. za pravo spoznanje 'n terdno zaupanje v neskončno vsmiljenje božje; M. T. za dar Ponižnosti in potrpežljivosti; M. H. za dobro pripravo na sv. °t>hajilo' in spoved; E. H. za ljubo zdravje, dušno in telesno, Priporoča tudi svojega brata in dve sestre, bolne in njih družne za pomoč božjo; T. V. da bi bila bolj goreča pri prejemanju Sv- obhajila in zbranega duha v molitvah; T. H. za ljubo zdravje tla duši in na telesu; M. C. za ljubo zdravje; M. O. za pomoč b°žjo v vseh zadevah; M. T. v čast Jezusovemu in Marijinemu Sercu v važnih zadevah; neka žena v več dobrih namenov, Priporoča tudi svojega moža in otroke, posebno enega fanta; ^ G. za poterpljenje in za časno in večno srečo; A. G. pripo-r°ča svojo bolno mater.
Zahvalo za vslišano molitev
Naznanjajo: M. G. pri Novi Štifti presvetima Sercema Jezuso-Vemu jn Marijinemu in sv .Jožefu v dveh primerih; R. Gl. za
dobljeno pravdo; M. H. v mnogih zadevah; M. V. presv. Sercema Jezusovemu in Marijinemu; B. za ozdravljenje.
Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1914.
Mesec september
'1. torek: bi. Izabela, d. 2 r.; sv.
Egidij, opat in 12 bratov m.
2.	sreda: sv. Štefan, ogerski kralj.
3.	četertek : bi. Janez in Peter, m.
l.	r.
4.	petek: sv. Roza Viterbska, d. 3.
r. P. O.
5.	sobota: bi. Gentilij, m. 1. r.
6.	nedelja, 14. po bink.: bi. Vincencij, sp. 1. r.
7.	pondeljek: sv. Lovrenc Justini-jan, šk. ps.
8.	torek: rojstvo bi d, Marije V.
O., P. O.
9.	sreda: bi. Serafina, vd. 3. r.; sv. Gorgonij, m.
10.	četertek: sv. Nikolaj Tolenbn-ski, sp.
11.	petek: bi. Bonaventura Bard- || nonski, sp. 1. r.; sv. Prot in | Hijacint, m.
12 sobota: bi. Apolinarij in drugi j
m.	1. in 3. reda.
ali kimavec.
16.	sreda: kvarterna, posl; sv. Kornelij in Ciprijan, m.
17.	četertek : vtisnjenje ran sv. Frančiška, V. O. P. O.
18.	petek: kvaterni; post. sv. Jožef Kupertinski, sp. 1. r. P. O.
19.	sobota kvarterna post: sv. Janu-arij in drugi m.
20.	nedelja kvaterna, 16. po bink Mati božja 7 žalosti; sv. Ev/ta-hij in drugi, m.
21.	pondeljek: sv. Matevž, ev.
22.	torek : sv. Tomaž Vilanovski, šk
23.	sreda : najdenje trupla sv. KB' re, d. 2. r.; sv. Tekla, d. m.
24.	četertek : sv. Pacifik, sp. 1 r P. O.
25.	petek : bi. dev. Marija odkupljen^
26.	sobota: bi. Lucija Kalatagiroff ska, d. 3. r.; sv. Ciprijan in JU' stina, m.
bink.: presv. Veronika, d.
sv.
Ele

13.	nedelja, 15. po ime Marija ; sv.
2. r. P. O.
14.	pondeljek: povišanje sv. Križa.
15.	torek: osmina rojstva bi. d. Marije.
Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za treh redov sv. Frančiška in uršulinskih.
P. O. pomeni popolnoma pdpustek samo za 1., 2. in 3. red in uršulink« V. O. pomeni vesoljno odvezo s pop. odpustkom za ude 1. 2, in 3. red* in uršulinke.
27.	nedelja, 17. po bink.: azar,' sp. 3. r. P. O.
28.	pondeljek: bi. Bernardin Feljref' ski, sp. r. r.
29.	torek: sv, Mihaelj arhangelj. P. P
30.	sreda: sv. ft jeronim, sp. c. ^ vso verne v cerkv^i
Nihil obstat. P. Constantinus Luser — Nihil obstat. P. Guido Kant, dr. theol' Imprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov.