Zakaj ni zemlja naša nafta?
Spodbujajmo vrtičkarstvo tam, kjer plodna zemlja ni obdelana
Mar veste, da žlvi za Bezl-gradom man| kot 600 l|udl, kl se ukvarjajo s kmetljatvom? Člste kmete - kot rečemo tistlm, kl ne kmetu|ejo samo popoldan In ne hodijo v - službo - pa bl skora| lahko preitell na prste ono roke. Zaka) je tako, nl težko ugo-tovltl. Obsto|eč« soseske (pa ne samo za Bežlgradom) sto|i|o namreč pogosto na najbolj plodnl zomljl. Tako sl saml režomo na|bllz|l koa kruha ozlroma trabuh L|ub-llane.
Kot kaže pa smo se sedaj -malce pozno - le spametova-li in pričeli plodna polja in zelene travnike gledati z več-jim spoštovanjem. Izvršni svet naše občine je v analizi o uresničevanju družbenega plana 1981-85 in v analizi o razvojnih možnostih za pri-hodnjih pet let (1985-1990) načrtoval tri odstotno letno fizično rast kmetijske proiz-vodnje v naši občini.
In v kaj so usmerjeni naši kmetje in kmetice? Pred-vsem v proizvodnjo mleka,
mesa in vrtnin. Razveseljiv je podatek, da smo v zadnjih treh letih dvignili pridelek žit od 2500 na 3800 kilogramov na hektar. Pa tudt ajde, repe, zelja in krmilnih rastlin je na naših poljih zraslo več kot pretekla leta. Le s pridelki povrtnin nismo zadovoljni, saj smo načrtovali 5-odstot-no rast, ki pa ni bila doseže-na in do konca leta 1985 tudi ne bo. Zato bi kazalo spod-bujati vrtičkarstvo povsod tam, kjer plodna zemlja še ni obdelana!
Oa se v našem kmetijstvu premika na bolje dokazuje tudi tale podatek. Načrtovali smo gradnjo šestih hlevov in
jih tudi zgradili. Tako imamo sedaj v občini že okoli 2000 glavživine zato ni čudno, da proizvodnja mleka narašča.
Če hočemo, da bo zemlja res naša nafta, pa moramo napraviti še nekaj. Poklic kmeta oziroma kmettce mo-ramo napraviti za mlade Ijudi privlačen in zanimiv ter mu dati mesto, ki mu v družbi pripada. Predvsem pa je tre-ba njihovo dejavnost še bolj spodbujati - tudi z zelo ugo-dnimi posojili. Ne pozabite, da brez nove obleke, parfu-ma ali avtomobila lahko vsi preživimo, nikakor pa ne brez hrane?
N..Ž.