32. številka. Ljubljana, v soboto 8. februvarja 1896. XXIX. leto. Uhaja vsak dan ivrter, izimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemnn za avstro-ogerske dežele la vhp leto 15 gld , za pol let« h gld., /a četrt leta t g1&, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za ćetrt leta 3 gld. 80 kr.t za jeden mesec. 1 i?ld. 10 kr. Za poSiljauje na dom računa Be |ki 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vte, kolikor poštnina zaasn. Za oznanila plačuje ae od Btiriatopne petit-vrste po H kr.f će ne oinanilo jedenkrat tiska, po 5 kr.. če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat t.ska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnist. v o je na Kongresnem trgu St. 1'2. U p ra v n i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Kranjski dež. zbor in pogodba z Ogersko. V zadnji seji kranjskega deželnega zbnra ae je soglasno in ob živahnem pritrjevanju vzprejela naslednja resolucija glede obnovljenja pogodbe z Ogersko. „ Deželni zbor vojvodstva Kranjsktga izreka 8 stališča deželnih interesov, katere je dolžan varovati, to prepričanje, da se iz ozirov na moč države in na gojenje skupnih interesov obeh državnih polovic kaže potreba, vzdržati gospodarsko jednoto obeh držav monarhije in da je pri predstojećih pogajanjih z Ogersko to v polni meri upoštevati, a da jo to pogodbo skleniti le s pogojem 1. da vlada revidira sedanjo kvoto, da zniža izdatno tostranska državne polovice prispevek k skupnim potrebščinam ter ga spravi v razmerje s sedanjimi gospodarskimi odnošaji v obeh državnih polovicah in da v zv*zi s tem primerno uredi vprašanje o davkih na sladkor, pivo žganje iu petrolej ter da uredi carine; 2. če se nač-lni obstanek gospodarske jednote točno uredi z določbo povsem jednakih pogojev za produkcijo in promet v obeh državnih polovicah, če se zagotove določne norme za izvršitev teh na'el in jamstva za njih veljavnost; 3. ) vlada so napn si, zadobiti tem iz najvi-talnejših potreb dežele in tostranske državne polovice izvirajt č m pogojem pravični pogodbi priznanje in veljavnost, in v to svrho storiti, kar je primerno, če treba, ne zamuditi pravočasno odpovedi carinska in trgovinske pogodbe." Tej resoluciji se pridruži brez dvoma druga glede pnklopljenja žumberškagi in marijindolskega okraja nekdanje vojaške krajine z našo kr no v inu. Predno je deželni zbor sklenil navedeno resolucijo, bavil se je v dveh sejah z dotičnim vprašanjem. Poslanci dr. Tavčar, Povše in grof Barbo so podali deželnemu zboru jasno in natančno sliko o državnopravnem razmerju mej obema polov'cuina nase monarhije ter o ujega uplivu na gospodarske razmere v naši državni polovici s posebnim oziram na naso kronovino. Vsaka beseda, vsaka navedba rečenih govornikov je bila potrditev in dokaz, da je sedanja pogodba z Ogersko prava nesreča za naše, državne polovice gospodarstvo, da je skrajno krivična in uprav pogubna, dočim je bil govor barona Schvvegla uničujoča kritika vse gospodarske polidke v Cislitvanski, zlasti pa politike glede po-godhe z Ogersko, zakaj baron Schwegel je pognal in dokazal, da so se doalejšnjo pogodbe z Ogerako sklenile na popolnoma napačni podstavi. Vsi ti govori ko imeli namen pojasniti gospodarske razmere sploh in s tem utemeljiti predla gano in vzprejeto precej splošno redigovano resolucijo, a vprašanje je, je-li b lo prav in umestno, da se deželni zbor ni v večji meri poslužil pristo ječe mu pravioe, da svojih pogojev ni konkretneje preciziral. Storil bi bil to lahko. Na prdlagi obilnega materijala, kateri so imenovani poslanci pedali zbornici, bi se bilo dalo brez težav povsem določno povedati, do katerih mej bedi avstrjski vladi dovoljeno iti pri pogajanjih z Ogersko. Zdi se nam, da deželni zbor tega nalašč ni storil. Zdi se nam, da je naš deželni zbor popol-noma pn pričan, da bi naši kronovini in nje gospodarstvu ne bilo na škodo, ako bi se popolnoma I r< trgala gospodarska zveza z Ogtrsko, tudi ko bi temu sledila personalna unija. T; fau svojemu prepričanju pa ni dal Itraaa, n'go se zadovoljil z resolucijo, katere jedini »fekt more biti, da se osrednja vlada obvesti, kako živo Bfl tu U v naši deželi čuti potreba po pravičnejši uredbi pogodb« z Oger-sko in da te iste vlade prizadev;'.uja, doseči ugodnejšo pogodbo, moralno podpre. Nehote se usiljuje vprašanje, zakaj se je dež. zbor zadovoljil s tako pohlevno resolucijo, ko so Vendar vsi govorniki s prepričevalno besedo popisovali pogubnost sedanje zveze z Ogersko? Vsekale, da SO deželnemu zboru narekovali vzprejeto resolucijo oziri na mejuarediio veljavo cele monarhije in na »gl« d vladajoče dinastije. Oglejmo si vzprejeto resnim • i j o s katere koli strani, povsod vidimo akib, opustiti vse, kar bi za> moglo obuditi mnenje, da ho'e kranjski desolni SDOr, naj se za vsako ceno doseže popolnoma pravična pogodba; vsaka vrsta razodeva strah, da bi se mogla pogajanja izjaloviti in bi eventuvalno prišlo do personalne unije, mej vrstami pa se bere, da bi kranjski deželni zbor tudi eventuvalmli :7rtev ne sodil strogo, da se le obrani sedattja realna uniji. V mnogih drugih avstrijskih kronovinah se postopa drugače. Tam so zahteve gbde pogodbe z Ogetsko povdarjajo deati odločneje In tudi misel, da bi mog!o priti do personalne unije, ne obuja nikake^a strahu, nego celo zadovoljstvo, in vprašanje tudi res šh ni rešeno, bi-li personalna umja dejanski škodovala moči države in ugledu dinastije. Merodajni politični in dvorni krogi sodijo, da bi monarhija po taki preuredbi izgubila sedanjo svojo veljavo v ftvropi in da bi bil oškodovan Ugled krone. Deželni zbor kranjski ae je tega nazora oklenil in to je po naši sodbi povod, tiini dežele m laškega ljudstva v mkaki zvezi. Vreči h če dež. glavarja grofa Coroninija — evo zadnji njegov namen. Tudi letos voz ne gre na ■"■]. V"- jo obti'alo. Finančni odsek ima pO L9 dneh šele danes zopet, sejo, ker Lahi niso hoteli sprejeti par opravičenih zahtev, — a najbolj jih vznemirja podpora 1000 gld, za slovensko obrtno „ Slogi nou š do v Gorici, ker se je — bojo, dasi vživajo oni Be 1"» let t.iko podporo. — V torek so slovenski poslanci podali nujen predlog za dovolitev t" p >dn >re. Itdijani so ušli iz dvorane in zbir je p >al i! — nesklepčen, to že drugič v tem 11 sedanju. Vladni zastopnik je brzojavno naprosil viteza R i n a 1 d i n i j a , naj pride V Gorico, kajti zasedanje bo treba kmala zaključit*, a skoro ničesa se ni storilo« Buckov rekord. Tiste dni je bil moj prijatelj Rucek za osemdeset krajcarjev lepši, kakor druge čase. Njegova častitljiva gospa in soproga Buca mu je bila namreč kapda je.Ino najlepših kravat, kar jih moderna Ljubljana sploh premore za ta majhni denar. „Zlasti v „črni govedini" se je šopiril arečni naož ž njo in hodil tako ponosno, da ga je kar v Btrau zanašalo. To je pa krojača Nitko silno grizlo! Gospod Friderik ali Miroslav Nitka, star znanec Buckov, je doslej gojil predrzno misel, da ni zlepa v »črni govedini" in daleč po Ljubljani okrog človeka, ki bi imel tako krasno, ukusno, korektno »vezano, nepopačeno, idealno zavratnico, kakor ravno on sam, krojač Nitka. Ta u^led je užival dozdaj goapod Nitka pri vseh znancih in prijateljih treh fara v nekaljenem nairu in blaženem zadovoljstvu. Z laj pa pride ta presneti Bucek in ga dene kar najedenkrat meni nič tebi n č ob vso čast in elavo v žakelj! Menda ni treba tukaj še posebej pripovedovati, da je gospod Friderik ali Miroslav Nitka izrastel bolj na dolgo kitkor na širi ko. Nos in lase je DOsil pokonci In lahnega života skakljal in plesal po ule h. Dolga kozja brada mu je dičila poskočno bitje. Že iz tega jasno razvidite, da gospod Nitka ni niti za polovico tako tehtna os ba kakor morebiti moj prijatelj Buct-k. Tisti večer nas je bilo več zbranih v večkrat omenjenem hotelu ; vsi smo nevztrpuo čakali, kako ae bo rešila ta afera dv* h kravat. — Hticek je sedel tako, da ga je moral vatopivši krojač precej videti. In gospod Nitka š^ ui bil izpustil kljuke iz rok, ko se mu je duhovito čelo stemnilo in nabralo v jadne gube ... Mi smo se spogledali; trda že drugi trenutek se je krojač potuhnil! Sedel je pa daleč od Bučka slr.tni na drugi kome naše mize; od tam je izpušč-al skrivaj strupene poglede na mojega prijatelja Bučka. „No, gospod Bucel.", je zameketal po daljšem molku Nitka prezirno, „kaj pa, kaj? Ali a« hočete dati nocoj še fotografirati, ali kaj ko ste vender t..ko hentano lepi danes, me e-e e?" „Lep nem, to je res!" se je odrezal Bucek dostojanstveno. ,To je že tako na svetu. Nekateri smo lepi, drugi ste grdi !u „hi vnrlei s tem ne cikate na-me?" je vzkipe) gospod Nitka. „Nikakor ne 1 — Toda fotografirat, veste, fotografirat se pa zazdaj še ns pojdem, amp.ik jaa take le kravate nosim vsak dan' Vsak dan!" „Pa je res lepa, no!" se je Oglasil neki hudomušni poštni uradnik. „Imenitno prijazna!- je dodal st r trgovec in šnntal z obrazom in jezikom. „Ojej, gospod Nitka", ga je dražil trefji ud naše družbe, Bvi ste s vašo popolnoma prge reh ! Popolnoma ste pogoreli z valo kravato!" „In zmrznili ste tudi, vso skopaj t" je kričal poštni gospod v ljubljanskem dialekta. „Zguba, zguba!" je tidd trgovec in bridko pogledal jeznega krojača. Gospod Friderik ali Miroslav Nlka je tiho sedel na svojem sedežu in se mirno jezd. V prsih pa je kuhal strašno maščevanje in mu prilival ce-kinastega cvička vedno „e\u iz polnega kozarca. Naposled je izkuh d, kar je hotel in zabavljivo izpregoveril naš« mu Dinku te K- bi sede na ves glas: „Gospod i Iu. L, vi ste si kupili nov bicike), če sem prav slišal". i Prav dobro ste Hliš.d1; kupil fem si ga! Zakaj bi ga pa tudi ne, saj in.amo, hvala Bogu! — In Bicikel je izvrsten, — ne tulišna pok veka, kakor prvi." In res včeraj je bil R naldini r.uk^j. S Slovenci ni priiel v dotiko, pač pa z Lahi in z — nadškofom. Dvakrat ga jo iskal, a no našel, ker je bil pri izpitih v semenišču; tretjikrat ga je našel. Kaj sta govorila, to seveda ni znano. Ali čuje se kot gotovo dej t vo, da R i n a 1.1 i n i jo pregovoril nadškofa, da se ho odslej vdeleževal sej S tem bi bil nemogoč" slučaj da bi jedna ali druga stranka naredila zbor nesklepčen s tem, ako zapusti dvorano. Ako ^e bo nadškof res udeleževal sej. tedaj bo nadškof jeziček ni vagi: kamor se nagne on, t .1 m bo večina. Kar se tiče ms Slovencev, jo gobovo, da vlada n - delala opozicijo izredni podpori 15.000 gld. za cs 11 ni levem bregu Soče od Kanala do Sv. I. j,., ker ona sama je voljni dati kanalski polo-vici ceste 50000 gld ; fcndi no bo nasprotna podpori 1000 gld. za slovensko obrtno šulo, katero tndi ona ž • po Jutra. Z;ito je gotovo, da bi nadškof ne ; - •val z Lihi v teh točkah, Sicer je pa nad-5'v• f vendarle - Slovenec. Glavna bolečina Lahov je zakon, s katerim bi se n edel v Gorici takozvani „Z nskreutzer". Dve tretjini gospodarjev je podalo proti temu vtok. Slove i i so odločno proti m v tem pogledu bodo tudi gori ki ital. meščani — Čuden slučaj — na strani bIov. poslancev. Vlada hoče baje, da hi bil ta zakon spr-,.-t...... \ i no, d i s ■ bliia konec letošnjemu zasedanju mi Čuden, nenavaden način? V I>jii]»ljuuI. S. februvarja. Volilna reforma Kat diSko ljudska str .nka j. . >• /uiili.la vso ves. I j- do ll' 'enjeve volilne r." I urine e tudi soje dr. ESbenboch že bil izrekel sanjo. I* ; ki rija z občno voltluo pravico jej no ognja. Ne .i aja jej namreč, da bi vsi veliki in mali p -tiiiki, kočarji, tov. ina.|i ni mali obrtniki, od-v • t ii. k t. profesorji in delavci vol li v je ini konji. Očitno je, da 16 gospodje Haimipjo voliti i delavci, Če tuJi sicer govore o svoji skrhi za delavce. II n'jivo j- htm, da jim ni p> * Bibnijeva volilna re* forma, kajti bas ta stranki bi v novi Kur.ji ne do b .1 dosti lastopnikov. To bi bil pi zanjo bud me iviičen udarec. (V strank , ki so uneuuj-> ljudski, posebe v kaki kuriji, ki bodo najbolj kazala Ijndvko mnenja, potem izgubi I k<> rekoč vsako upravičenje do obstanka. Od katolička Ijndaka itrauka n - gle« - za Badenijevo volilno n formo, potem bud- lula l> ko < obila dveir.Ojinsko večino Volilna reforma in vlada V deželnih zborih se vlada kale nasprotno vsaki volilni reformi, dokler se stvar ne r.ši v driavnem zboru. Buleni se buji, da bi njegovem načrtu le škodovalo, ako ee za kak deželni zbor apelje poprej širša volilna pravica, k..ker j . vlada priporoča za državni zljor. \ k r Bkem m predurlskem deželnem zboru sta SS izrekla vladna zastopnika pn ti volilni reformi, doki r Be stvar ne reši v državnem zboru. V dolenje* vstrijskem deželnem ab iru a« vlada ni mogla postaviti proti vsaki volini reformi, ker je nujno potrebna zaradi združenja predkrajsv z D a najem, za:o je pa predložila mu predlogo, v kateri I samo okraji in mandati na novo razdeljujejo, drugo pa pušča vse pri starem. Protisemitje s to predlogo niso zadovoljni, ker daje premalo mandatov Dunaju. Radi bi jih toliko imeli, da bi Dunajčanje v dež. zboru imeli veČino. Protisemitje govore, da so tudi za razširjenje volilne pravice, a tej zahtevi se vender odreko, ako le Dunaj več mandatov dobi. Popravoslavijanje Borisovo. Tudi turškega sultana so Bolgari povabili, da pošlje svojega zastopnika k popravoslavljanju prestolonaslednika. V Bolgariji se nadejajo, da bode Rusija po popravo-slavljenju prestolonaslednika priznala princa Ferdinanda. Ruslii listi pa o tem različno Bodljo. Toliko je gotovo, da bode Rusija potem imela svojega zastopnika v Bolgariji. — Princ Ferdinand se je jako zameril svojim katoliškim sorodnikom, da je dovolil prestop svojega sina. Tega ti kueževi sorodniki ne pomislijo, da so sami prav za prav nare lili začetek vsej stvari. Po svojih zvezah so moledovali za priznanje kneza pri Rusiji. Prmcazinja Klementina je posebno se trudila, da njen sin pride pri carju v milost. Knez je le na svet Svojih sorodnikov pre-menil svojo politiko iu nastopil p>-t, ki je pripeljala do popravoilavljenja prestolonaslednika. Italijaui v Afriki. Abesiuoem je zopet neka francoska ladija pripeJja or.jž.a, kakor poročajo italijanski listi V Runu so zaradi t'ga jako nevoljni in časniki pišejo, da vojna ue sine prej nehati, di se popolnoma u:iiji samostojnost Abesinije ali se jej viiaj Vzamejo kuji ob morju, da ne bodo mogla dobivati orožji 0; s; to nezgodi, bodo italijanska pokrajina v vedni nevarnosti pred abesinskimi n ipadi. Seveda piše se lahko, a č* morejo Italijani mi č.ti Ab d« nj,>, jo v-h dui^i .stvar. Sedaj ko so utrdbo Rl a kal le morali prepustiti sovražnikom, je to pač jako dvomljivo. Sicer pa italijanski povelju lk v Afriki na to niti ne misli, in bude zadovoljen, ako bu;e mogel skleniti le količkaj časten imr. Vojue slivo ItilLja v Afriki ue bo Id žela, kakor si tudi v K.ropi m nikoli nabrala vojnih lavorik. Rastava inozemskih mebije/. C. kr avstrijski kupčij ;ki muzej na Da naj i je priredil, kakor je našim Čitateljem že zuano, v prostorih tu kaj Ani i h kr. obrtnih strkovnih šol razstavo ioosemskih, večinoma angleških mebljev) s tem je imenovani muzej tuli našo domovino potegnil v delokrog svojega ooš.ruega programa za rasvoj domačo indu'taije in trgovine. Po s pečeva nje kupčije je glavna nalogi dunajskega muzeja, potem takem pa mdi pospeševanj € vseh tetenj, k; merijo n* iadelovanje blagi, katero jo vedao nS svetovom trgu i ukan j in primerno plačano. A/strjski kopčijski mttsej podaje VSlsd tega domači industriji vzore», ki se ne odlikuj j<» s ino po lepi m vzgledu, eitetiško pravilno pogojeni obliki, temnč tudi po priljubljenosti v trgovinskem prometu S 1 e m pr.skrbljevatijem vzornih in za eksport pripravnih objektov pa delovanje muzeja š« m končano, liossj gre se daljo in dejs v piemogiii slučajih dom i d m tvrdkam tuli naročila, nudeč jim priliko, poskusiti se na delih, ki so sama na tebi potlČljIVS, ob jednem ps tudi materij dno ugodna, Marsikak mojster more na ti način iivršitl naloge, s kikoršnom bi ga domači naročniki nikdar ne bdi poverili, če bi muzrfj ne bi pričsl h svojo inicijativo. Pri teh svojih akcijah pa se poslužuje muzej obrtnih šol, ki eo pač v prvi vrsti poklicane, da domačo industrijo z dobrim vzgledom podpirajo in poživljajo. Nacrtana načela so napotila avstrijski kupčijski muzej, da je poslal tukajšnji c. kr. obrtni strokovni Šoli za obdelovanje lesa 52 komadov hišnega, večinoma sedežnega meblja, ki je te dni razpostavljen v prostorih tega zavoda občinstvu in strokovnjakom v pregled in proučevanje. Razstavljeni meblji so skoraj izključno angleška originalna dela; le malo kosov je francoskega izvira. O angleški hišni opravi je obče znano, da se odlikuje po praktiški, za določen namen do zadnjega detajla premišljeni konstrukciji. A kar velja splošno o pohištvu, velja osobito še v podvojeni men o sedežnih mebliih. Od nekdaj je občinstvo čislalo angleške stole vsled njihove skrajne pripravnosti in priročnosti, ki je zvezana 8 tehtno in zdravo konstrukcijo. Kar je veljalo nekdaj, velja tudi še dandanes v polni meri. Na slonilu ne zapazimo nikjer ojstrih in sitnih profilov« okraskov in rezbarij, ki človeka tišče in mučijo, ko se vsedo, da bi počival. Počez ni lesovi so primerno zakrivljeni in pn hrblu vrezani, prostor mej njimi pa je izpolnjen z raznovrstnimi palci-catni, ki so vselej lične, gracijozoe in korektne v obliki. Se-vo, da so pri nekaterih stolih slonila tudi z blazinami obdana. Takozvani C h i p p e n d a I e - s t o I i *). odhku-joči se po primerni zgradbi, so zastopani v raznih eksomplarih Na ravlje i 80 od izvrstnega Maha • goni-lesa ter nas presenetijo s svojo lično obliko in skrajno lahkoto. Porabljeni lesni materijal, ki spada mej najbo'j trdne in vztrajne lesove, dopušča mi-■arju, da gre do tako finih, za naše kontinentalno oko skoraj pre ibkdi form. Poleg Chippendale - stolov se nahaja tudi „genre Sli era ton" (Tomaž Sheraton — 1792 — je v svojih načrtih postopal samostalnejše nego Ch'pp-nd le, otrescl se j > tujega vpliva, osobito pa rokoko, ter se je odlikoval po primernifa in jasnih konstrukcij ih), tako da jo obiskovalcu mogoče, da- | lati primere mej obema s stemama, ki sta danes, več nego sto let po postanku, morebiti poklicana, j da reformujeta naš sedežni mobdjar. Glede ko.isfrukcije same bi omenili, da je pri j spodnjih klinih, ki so zvesani v obliki | | po-čezna palčića pritrjena v prvi trerinji proti spredaj ; s tem dobita spodnji nogi več stabilnosti, a zidnji nogi drži se posebna počozna palica, stoječa višje nego omenjeni spodnji klini. Poleg angleškdi mehljev je tudi par francoskih stolov razpostavljenih. Nijveč priznanji pa bodo pač n išle tri francoske „vrtače se biblijoteke", ki se odbkuiejo po izredno praktiški in porabni sestavi. M iterijsl, iz katerega so izd dan i razstavljeni objekti, je vseskosi brez uaalezr. To js prednost, ki jo velo CSniti poinavatslji in ljubitelji angleškega naebija, prednost, katero je m kontinentu težko doseči, Angleži iinaio neposredno mors*o zv.zo z vsemi tujimi deli sveti in zato s> lesne zaloge angleških tvrdk tako bogate nt izoini h, br-zundežnih lesovih. Ameriški oreli in mihagoni se [>ao na našem kontinentu nikjer ne nihijata v tako izb >rui kva-I i teti, kakor v Londonu. Krasai les pa vsekako uajugo lneje vpliva na izlelke in niih konkureično zmožnost. *) Tomaž Oktppendale jo glavni zastopnik „me-fianega sli»;a*, ki je nastal na Aoi^luSkem urodi minulega Htoiioja. Dđtifini slog sa imsaajs naelan, k^r sdraiajs v sebi ti.-mrokoko /.lik-' in kniešk h v/. >ro»»v t'li ippendale j« izdajatelj sloveAo. I. 1754 prvić 1/.1U3 knjige: nThe Qen-t lom 111 — hivI l'i'tinct — makor's direktora , ki podaje btro- k'.vnj.iko velike mioimo načrtov a kllno opravo. Dalje v prilogi. ' ..^ vKaj pomaga da je konj d.-b^r, če pa jeadeo ne zna nič I" Komaj je isrekel g p 1 N tka tu rasialjivo iz,.wo, ko je skočil B ic< k pokonci, vpil rasdr&ian iu tegote rdeč v obraau in vrata in tresoč se napovedal krojaču kora io: r/. vami, gospod Nitka, so pojdem i« vedno skušat!" „Nik.tn ne gOVOritel — Z menoj! — Vi me ne ispoanate na biciklu, tako Bera hiter! Zadnjič eein naredil inkord do Kr. puaelj I Tako je, vidite, gospod lUicek, me-e- vidi e! Rekord, Hliš.teV Rt^oid! nTo me prav nič ne boli, r. koid gori ali dob I Ako hočete, posekam vam vaš r. kord, kadar /elite, t .di ob pol dveh ponoi 1 ,J Vsi smo hvalili pogum Bučka, ki jo zdajci dejal: (Zastonj se pa ne bom pehal; ampak — naredimo stavo, iu kdor i agu bi, ta plačaj deset litrov vina lukaj-la v „crni govedini11, Kdor pride prvi v KrepUtlje s svojim kolesom, ta je zmagal!" — lepo eoboto, jako vročega ponolndns sta stala gospod Nitka m Bacek v»ak s svojim bi-Ciklom pripravlj na pi 1 „čmo >ovndinott... pri. pravil, na na divjo koukurenoo v žgočem BolncU in isbesljala na dano povelje proti Dolenjskemu kakor pičena goved. Kr jiuljc so lep kraj! goatllMt gnrautiranih grm ari OS se redi tam, v RLrepttsljab, kjer je dobra več/na nnščinov za dvajset let srednje-evrojiskega časa ziidej za drugim naprednim svetom. Govore pa tam poseben jez-.k, krejmzeljsko nemščino, v najbližjem soroilstvu z ono, katere se uče ljubljanske kuhir.ee 01 pestunje v posebnih urah od „M.dgijccv". Jeden izmej krepuzeljskih tevt.jnetov pa je J tnez Iiurovž, občinski mesar, boter Buckovih otrok itd. M >j prijatelj gi posebno čisla radi izvrstne pijače njegove ... Ze iz tega razloga se je zelo podvizal 8 svojim biciklom. Žito se tudi nisem bal za njegovo zmago. Tako sta >■>> torej vozila v ueznonni vročini, drug tik drugega, ne da bi se pogledala, dve uri brez počitka. Ooema je tekel pot curkoma z obraza, Hmku in Nitki. Tedaj se j»» približni Bucek mojemu kolesu iu mi šepnil: „ I i. ali bi ne mogli kje nekoliko v senco V Pomisli, prijatelj!" V k-atkem pa je zavozil tudi gospod Nitka k meni iu zuinekotal sladko 111 pnjazuo: „Ali niste še nič žejni gospod H? Jaz skoraj unmaiii, če hočemo po pravici govoriti! Ali bi se ne mogu kje nekoliko Udbiviti? Saj tisti čas lahko natanko lopel oditejsmo, kar bomo presedeli v krčmi." Nii lo bta me začela oba prositi in niata od- jenjala, tem manj, ker se je ravno zdaj prikazal večji kraj ob cesti. Njdi prisrčne prošnje so me naposled vender le globoko ganile. „Naj pa bo!" som dejal. „Za pol ure vama ustavim rekord. Več pa ne. Tako vama povem." Toda liste pol ure je kmalu kmalu minilo... „Gospoda, zdaj pa le zopet naprej! — Rekord vaju čaka I" „Kaj zdaj le že?" se je prestrašil Bucek. .Ravnokar sem si uaročil kračo in liter vina'" „Kračo lahko vzameš s saboj, ali pa tuke pustiš, dokler se ne vrneš. Misli na rekord !" „Rekord! Saj mislim nanj, toda — toda, de bi kdo rekel: Lejte, Bucek je bil tukaj in liter vina je pustil na mizi, vidiš, — te sramote bi ne preživel.* Še hujše pa je silil vame goepod Nitka, Mi-ros...v Nitka, ki je ta hip prvič zopet prijazno pogledal Bučka. „Veste kaj!" se je smehljal uljudno. „ Izvrstno misel imam!" „KakšuoV" je milo vprašal Bucek. „Da bi še tukaj-le ostali vsaj pol ure, ne?" „Kaj šel Najmeuj jedno uro ga bomo še tukaj le pili! Me e eH. „Na kakšen mvčin?4 je kriknil Bucek ves veael. GoBpod Nitka pa ai je važno pogladil slamnato- Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 32, dnć 8. februvarja 1896. Ako sklenemo svojo sodbo o razstavljenih predmetih, moremo jo združiti v naslednjih stavkih : Konstrukcija je priprosta, materijalu primerna, tako da pri krije kolik or možno vse nedostatke tvarine. Vse težke forme so izključene; s tem je dokaj materijala prihranjenega, me-belj pa postane lahek in za prenašanje pripraven. Dani prostor je do zadnjega kotička izkoriščen, razdelitev je povsem praktički pogojena. Vsi nepotrebni ogli, robovi in profili so odstranjeni, mej tem ko pri nas na ljubo profilom in napačno razumljenim zahtevam po Bč istem slogu le prevečkrat žrtvujemo komoditeto in rablji-v o k t meblja. Konečna dela, kakor brušenje, g 1 a -denje, namakanje, politiranje itd. so n a j -skrbneje dovršena. Iz teh kratkih podatkov vidijo čitatelji, da ima razstava inozemskih mebljev dokaj poučnega in zanimivega na sebi, in sicer ne le za domače obrtnike katerim je pač v prvi vrsti namenjena, temveč tudi za drugo razumno občinstvo. Vsak si bode pridobil z obiskom razstave novih idej in probud, ki bodo izvestno blagodejno vplivale nanj, ko bode dajal naročila našim, kakor znano, večinoma vilo sposobnim domačim lesnim obrtnikom. __J. Ž. Prvi družbinski večer ljubljanskega „Sokola" v „Narodnom domu". Dvorana je bila polna! Mladi, veseli, krepki, postavni ljudje, vedrih čel in lic, na katerih se ne poznajo temne črte, zarisane od skrbi, britkih skušenj, prebujno preži tega življenja I V mični svoji obleki prihiteli so ti mladi, čili Sokoli v novi svoj dom, da bi se zopet jedenkrat greli ob poživljajočem, kri vnemajočem ognjn slovanskega sokolstva. Tudi stari, odsluživši Sokoli so prišli gledat naš dom, prišli, da se pomlade v družbi mlajših, da se ž njimi vesele radostnega, pomembnega doge dka v zgodovini .Sokola" ljubljanskega; prišli pa tudi, da vidijo, ali vlada v „Sokolu" še tista navdušenost, Še tista gerečnost, vnetost, iskrenost, kakor pred leti in leti, ko se je imenoval nSokolu ljubljanski še „Sokol" južni. Upajmo, da njih sodba ni bila obsodba ! Videli smo pa tudi mofce, katerih nismo vajeni gledati v vrstah sokolskih. Navdaja nas nada, da se zjasne vremena sokolstvu slovenskemu, da se je inteligenca jela bližati nam, da ima dobro voljo, začeti proučeveti idejo sokolsko. Da, premišljevati je treba, vglobiti se je treba v idejo sokolsko, to tako tehtno in težko, važno in pomena polno idejo! Brez sokolstva bi Cehi ne bili nikdar to, kar so. Z njim bi bili mi dlje, kakor amo! Sokolstvo slovansko je ono bratstvo, v katerem pravi naši pesnik, da bo oprostilo svet sebičnosti in samoljubavi, rešilo ga iz krutih okov sovraštva, jeze, krivice, iz duhomornih spon puhle fraze, iz okov zlobnega licemerstva! — — Divna čustva so nam polnila srce, ko ee je razlegala v prvič v „Narodnem domu" naša premim no kozjo brado iu naznanil svoje tanke misli z debelim poudarkom: „Gospoda, zakaj bi se mi v najhujšem solncu parili in prah požirali? To le vas jaz zdaj-le tukaj prašam lw p.laz tudi, jaz tudi!" je priteknil Bucek in vrnil Nitki skoro prijateljski pogled. Jaz pa nem dostavil resno in trdo: „Za rekord Iu „ Rekord nam ne uide", je hitro nadaljeval gospod Nitka ,ln tako le ga bomo naredili: Mi trije bomo tukaj le ostuli in se dobro imeli, dokler se nam bo zdelo —u „Bravo!" se je izpozabil Bucek, pozabivši prvotna načela. — „ potem wi pa popeljimo še v Krepuzlje čisto polahko. Doma v Ijjubljaui iu drugod pa recimo, da je gospod Bucek presegel moj rekord — toda plačati mora potem vsuk od naju dveh polovico stave, — pa je konec !" Ta misel se je zdela mojemu prijatelju tako prikupljiva. da niso izdale vse moje besede nič. Z gospodom Nitko je pil takoj bratovščino, kakor bi ne bilo na svetu nobenih rekordov in kravat. In na ta način je posekal Bucek slavni kre-puzeljski rekord gospoda Friderika ali Miroslava Nitke. Svoj bicikel pa je krstil hitro na ime „Strela". H. imenitna koračnica sokolska: jedna onih redkih koračnic, ki ne oživi samo nog, ampak vsled notranje .svoje vrednosti zaneti sveti ogenj čiete navdušenosti v naših prsih. Ako pa zadoni ta krasna skladba v naši hiši, narodni, slovenski hiši v domu, ki ima namen družiti nas vse brez razločka stanu in poklica, potem mora ta ogenj navdušenosti narodne zagoreti plamenoma. Priljubljena je ta skladba tako, da se je v četrtek morala igrati petkrat. — Godba slav. 27. pešpolka je svirala celi večer v vsakem oziru dovršeno in ni bila skopa z namečki. Po polunoči je proigrala še nekaj plesnih komadov. Starosta dr. Ivan Tavčar je s prisrčnimi besedami pozdravil navzoče dame, »omožene in brez mož" v jednaki meri, „Slavca*, „Ljubljano", brate Sokole. Ogromna udeležba priča, da bo „Narodni dom", kateri ima biti središče narodnega življenja, res središče slovenskega naroda, vsega slovenstva sploh. „Sokol" stopa današnjega dne v novo dobo, „Sokol" se veže danes z „Narodnim domom". Ta vez bodi kakor vez zakonska , vez nerazvezna. Starosta upa, da se razvine sedaj „Sokol" tako, kakor mora želeti VBak odkritosrčen prijatelj našega društva. Naposled zakliče vsem še jedenkrat „vi-haren na zdar!" Kaj naj rečemo o petju? V zadregi smo, kateremu društvu bi podali palmo prvenstva. „Slavec" ima svoje vrline, „Ljubljana" svoje posebnosti, povsod pa krepki, čisti glasovi, izvrstna izvežbauost. V četrtek sta pa imeli obe društvi še poseben srečen večer. K lepemu uspehu je pač pripomogla tudi izborna akustika telovadne dvorane. Izmej posameznih toče k je najbolj občinstvu prijal Nedvedov „Popotnik" s četverospevom, v katerem je pel teuor-8olo g. Pavšek. Izurjenost, globok in pristen čut, razumno in razločno predavanje, pa ta mehek, nežen, rahel, voljan, čist, mil glas se druži pri gosp. Pavšeku v jednotno celoto, blagodejno vplivajočo na poslušalca. Konečno nam je Še omenjati navdušenih besed podstaroste dr. Josipa Kušarja, ki je povdarjal pomen, važnost, nalogo „Sokolovo". — Prva slovenska telovadnica stoji. Na delo, Sokoli! Na zdar! V. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. februvarja. — (Kranjski deželni zbor) je imel danes svojo štirinajsto sejo, katera se je 1 a2. uri pretrgala in se ob 1 a4. uri nadaljevala. V dopoludanski seji je posl. Lenarčič poročal o predlogu posl. Hri barja, naj se ustanovi živinozavarovaluica in o predlogu pi si. dr. Žitnika, naj se ustanovi dež. zavarovalnica proti požaru, toči in živinskim boleznim. Predlagal je, naj se stvar odstopi dež. odboru, da o njej poroča v prihodnjem zasedanju, kar se je sprejelo. Posl. dr. Schaffer je v zvezi s tem predlagal resolucijo, uaj se dež. odbor bavi z vprašanjem, bi se li zavarovanje na življenje dalo porabiti tako, da bi se iz rodbinskopravnih in drugih razmer nastala obremenjenja kmetskih posestev odpravila in bi se tako kne-t-krmu stanu pomagalo. Zajedno je svaril, naj se opusti hujskanje zoper kapital, na kar je posl dr. Žitnik izjavil, da on in njegovi somišljeniki niso nikdar hujskali 2oper kapital, nego se hore le zoper izrodke kapitalizma. Daljša m prav zanimiva razprava se je untla pri poročilu o Klunovem predlogu glede priklopljenja žumberškega in manjindolskega okraja s Kranjsko. Poročevalec posl. pl L a n g e r je v evojem velikem govoru dokazal, da pripadata rečeua okraja po zgodovinskem pravu h Kranjski, opozarjal je, da je to ogerska vlada I. 1881. izrecno in principijelno priznala, priklopljenja pa iz poveem ničevih razlogov piepivčila iu končno pre (lagal jako rezko resolucijo, a katero se zahteva naj se Žnmberk in Marijindol združita a Kranjsko. Posl. dr. T a v Č a r jo precizoval stališče narodne stranke glede tega vprašanja. Rekel je, da historično pravo, po katerem spadata okraja h Kranjski ni neovržno, resnica pa* je, da si prebivalstvo žumberškega okraja ne želi priti h Kranjski, da je hrvatske narodnosti in da naj torej okraja ostaneta pri Hrvatski, no samo ker to hrvatski narod želi, nego tudi zato, ker bi priklopljenje prouzročilo de želi le troškov, a jej nič koristilo. Vzlic temu pa bo narodna stranka glasovala za nasvetovano resolucijo in sicer zategadelj, ker gre prav za prav ves boj za žumberške gozde. Ti gozdi so erarični in sedaj seka v njih ogerska vlada in ima velik dobiček. Da se pri pogodbi z Ogersko uravna vpra- šanje o teh gozdih, glasovala bode narodna stranka za resolucijo. Posl. Kalan je omenil, kako pišejo hrvatski listi o tej stvari in rekel, da to vprašanje no more postati preporn o jabolko mej Slovenci in Hrvati. Posl. S c h w ei ge r je opozarjal na gospodarsko zvezo mej Žtimberkom in Kranjsko in rekel, da Žumberčani prav iskreno žele pridruženja h Kranjski. To isto je povdarjal tudi poročevalec pl. Langer, ki je opozarjal na gospodarske razmere, ki so pri nas vender dosti boljše kakor na Hrvatskem. Omenil je tudi, da ima ogerska vlada velikan.sk dobiček iz žumberških gozdov ter pojasnil, da je žumberško vprašanje sedaj in suspenso, da Žumberk ni del Hrvatske, nego da je njega uprava izročena osebi hrv. bana (ne brv. vladi) in da bi najbrž postala del Ogerske in ne Hrvatske, ko bi se kranjska odrekla svojih pravic. Nekoliko debate je bilo tudi pri predlogu o uredbi požarnih straž. Poročal je posl. Globo on i k. Poslanec dr. Schaffer in dr. Tavčar sta govorila zoper predloženi zakonski načrt, dež. predsednik baron Hein in posl. G I o b o č n i k pa zanj. Predlog se je vzprejel. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se hode predstavljala popularna in za pred-pustni čas jako primerna burka „Lumpao i j Vagabund". Krojača bo igral g. Podgrajski, ulogo čevljarja je prevzel g. režiser Ineinann, mizarja pa bo igral g. Lovšin. — (Benefica gospodične Sovčikovo.) Na korist primadoni slovenske opere gospodični M. Sevčikovi pela se bode v torek opera „Prodana nevesta". Gospodična Ševčikova je ljubljenka gledališkega občinstva. Umetnica v pravem pomenu te besede, si je s svojim krasnim glasom in s svojo lepo igro pridobila najsrčnejše simpatije. Občinstvo se jej ima zahvaliti za mnogo ur najlepšega umetniškega užitka in umestno je torej, da jej to dokaže na nje častni večer. — („Narobe svet",) maskarada ljubljanskega Sokola, ki bode na pustni torek v veliki telovadnici v „Narodnem domu" utegne biti jedna naj-originelnejših, kar jih je Sokol doslej napravil. Nek odbornik pomnoženega odseka izdal nam je tajnost, da pride već jako originelnih mask celo iz inozemstva! Nadejati se je pa tudi, da bode občinstvo, ki pride v maskah, upoštevalo to „vodilno idejo" in pripomoglo, da bode res pravcati „narobe svet!" Fantaziji posameznikov je odprto tako široko polje za dovtipue maske, kakor malokdaj poprej pri raznih maskaradah. — („Slavoeva" maskarada.) Piše se nam: Odboru je došlo sledeče telefonsko poročilo: Odziv-Ijaje se Vašemu preprijaznemu povabilu naznanjam, da dospe moja slana godba „Konserva-Tounisti" na pustno nedeljo ob 8. uri v „Narodni dom", ter sem za ta večer zložil lastni „(irandtjozno-škanda-lozni potponri". Z udanim spoštovanjem Vaš Vo-s I .t n > k i taktomerec in skladovec iz Kamačke. — Za eventuvalnost. pa, ako bi na „Slavčevi maska-radi" še ne funkcij oni ral a električna razsvetljava, bode grupa „šestih lun" razsvetljevala dvorano in trkala navzoče. — Vstopnice za „Slavčevo maska-rado" se bodo od jutri naprej dobivale v prodajal« niči g. Čudna na Mestnem trgu in v trn liki v Selenburgovih ulicah po sledečih cenah: za člane 50 kr., za nečlane 80 kr., tri osebe jedne obitelji 2 gld., za maskovane 50 kr. Maskovaui dobe vstopnice le proti izkazu vabila na dotično ime. — (Podiranje poškodovanih hiš) pričelo se je te dni na Št. Jakobskem obrežji, prihodnji teden pridejo na vrsto nekatere hiše na St. Jakobskem trgu in v obližji. Na imenovanem trgu zgrajenih i" do zdaj že troje barak za deložirance, ki se bodo morali v nje preseliti. — Nemara bi vender-le ne Škodovalo, če bi naš mestni magistrat nekatere brezbrižne gospodarje nekoliko pritisnil, da že začno svoje razbite in na vseh straneh razpokand ter pod prte kolibe, si licet — hiše, podirati, da ne bo promet po nekod še nadalje — po nepotrebnem oviran. Gospodarji imajo sedaj podporo in posojilo že v rokah, čemu torej odlašanje ? — (Stavbene družbe dunajske „Union") došel je včeraj sem jeden pravnih zastopnikov, da se dogovori z merodajnimi faktorji zastran nakupa sveta vojaškega oskrbovališča ter bolnice in gradnje aitilerijske vojašnice. — (Osuševanje ljubljanskega barja ) Vodovodne obravnave glede osuševanja l)ubijanskega barja napredujejo le polagoma. Pač sa je v mestu ljubljanskem z udeleženci konečno doseglo popolno soglasje in se je tudi s tovarnarjem g. .lanesch ora dogovorilo tako, da se mu zagotovljena voda za slučaj če bi se Ljubljanica zaprla, preskrbi iz vodovoda, sicer pa iz Ljubljanica, ter je okrajno glavarstvo izreklo dopustnost izvršitve Podh»gskyje-vega načrta; vendar pa se je z razsodbo priznalo južni železnici glede mostu čez Ljubljanico pri že-lezničnem kr. 446 3 potem tovarni za barvilni les v Fužinah in družbi L' ykam v Vevčah glede tovarn take pravice, katere smatra dežeia za neopravičene; vsled tega vložd je deželni odbor glede teh točk razsodbe pritožbo na c. kr. deželno vlado. Upati je da se tudi ta zadeva ugodno reši in da hode potem kmalu mogoče z osuševanjem barja faktično pričeti. — Pri tej priliki bodi omenjeno da je imovina močvirskega zaklada znašala lani 99 475 gld. — (Glede streljanja z Grada o priliki nastalega ognja) se nam poroča, da se je pred nekaj leti tudi v Gradci tako streljanje opustilo, a vsled nad vse nepraktičnega in pomankljivega avi-siranja z rogom po mestu, — se je pa streljanje zopet upeljalo. — Ali bi to streljanje z malimi topiti iz lesene kolibe pod Gradom res ne moglo priti zopet v veljavo? — (Glede letošnjega glavnega nabora za stolno mesto Ljubljano) nam je javiti, da se bodo sprejemali 17. dan marca domači, t. j. v Ljubljano pristojni novinci, 18. dan marca pa zunanji, ki imajo dovoljenje za nabor v Ljubljani. — (Pomočniški zbor kovinske zadruge v Ljubljani) priredi plesalni veneek v nedeljo 9. t. m. na konst bolniške blagajne pomočniškega zbora v steklenem salonu kazin.ske restavracije. Svirala hode civilna godba pod vodstvom gosp. Piča. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina: Za gospode 50 kr., za dame 30 kr. Veledušnim preplačilom se v očigled dobrodelnemu namenu ne stavijo meje. — (Koliko plačuje Ljubljana davkov ?) Kakor posnamemo uradnemu izkazu, plačala je Ljubljana 1894. leta G33 376 gold. 371/« kr. davka in sicer 452.690 gold. 18*/i kr. cesarskega davka in 180 686 gld. 19 kr. prikled. Največ znašala je dohodnina (328.718 gld.) in hianonajemninski davek ( 17 1.085 gld. 37l j kr). — (Požar.) V gospe Schreyeve hiši na cesarja Josipa trgu št. 2 vnele so se danes dopoludne saje v dimniku. Vsled telefoničnega naznanila z Gradu bitmi je oddelt-k požarne hrambe na pomoč ter ogenj kmalu pogasil. — (Policijske vesti.) Mestna policija ljub-ljanska aretovala je tekom meseca januvarja letos 226 oseb in sicer: zaradi razgrajanja in kaljenja nočnega miru 69, zaradi postopanja 50, zaradi beračenja 48, zaradi pijanosti 10, zaradi nameravanega bjeeljenja v Ameriko pred izpolnjenjem vojne dol- j Inosti 13, zaradi tatvine 0, oseb brez stanovališča 8, zaradi goljufije 4, zaradi reverzije 4, zaradi težke telesne poškodbe in hudodelstva nevarnega pretenja 2. C. kr. deželnemu sodišču izročilo se je 22. c. kr. za mesto del. okrajnemu sodišču 52 aretovancev. Odgonskim potom odpravilo se je iz Ljubljane G2 oseb; boravek v Ljubljani zabranil se je 1 osebi, lat vin ovadilo se je meseci januvarja 26, vrednost ukradenih »tektov pa je iznašala 357 gld. V 15 slučajih prišlo se je tatovom na sled. — (Tovarniška zaloga papirja.) Naprošeni smo opozarjati na današnji inserat g. Josipa Pe-triča, ki je otvoril v Vegovi ulici poleg realke novo trgovino s papirjem in izdeluje razne papirne vrečice za trgovce po najnižjih cenah. — (Popravek.) Gosp. posl. Viljem Pfeifer nam je poslal naslednji popravek: Slavno vredništvo „Slovenskiga Naroda" v Ljubljani! Sklicevaje sena $ 10. tiskovmga zakona prosim, da sprejmete glede v št v. 96. »SI. Naroda" z dne 1. Feb. t. 1. med dnevnimi vestmi prijavljene notice: „Mušica", v Vaš 1 i m t sledeči popravek: Ni res, da bi si bil jaz jemal od svojih dolžnikov 3°/0 obresti pro meso (na mesec), tedaj 86*/| na leto. — V Ljubljani dne 5. febr 1891'. V. Pfeifer, poslanec.* — Z ozirom na to konstatujemo, da je g. V. Pfeifer prevzel s cesijo. z dne ti. aprila 1877 oziroma 99. maja 1878 na pOmtfO Janeza Pirea vložim št. 200 davč. obč. Revno okraj krško vknjiženo posojilo 300 gld. obresti vami s 3»/, pro mene torej 36° 0 na leto. To je razvidno iz javne zemljiške knjige, ki vživa tudi zaupanje „tnušičarja". Ali je gosp Pfeifer tako krute obresti v resnici pobiral, „mušičar" ni mogel vedeti. Pismeno je imel zagotovljene 36% obreBti in tudi zomljeknjižno zavarovane, — to je in ostane istina, več pa trdili nismo. — (Mušica ) Mušičar: 0 poslancu Kajdižu bi rad jedenkrat kaj povedal, toda o njem se poje pesem: „Kajd iža le dobiš — Ako mu — kadiš!" — Zato rajši molčim. — (Napad.) Iz Škofje Loke se nam piše: Zadnjič sem poročal, da je bil napaden neki Matija Fajdiga. Napadeni živinski kupec se je zval Valentin Fajdiga ue pa Matija Fajdiga. — (Z Rake na Dolenjskem) se nam piše : Dne 2. t. m. popoludno predaval je pri nas g. G. Pire o živinoreji, katero je našemu, posebno dolenjskemu seljaku prav toplo priporočal s prepričevalnimi besedami. Predavanje je bilo dobro obiskano ter so poslušalci v vidnim zanimanjem sledili poljudnim besedam govornikovim. Obširnejše poročilo bi presegalo okvir tega I,sta. Le to bodi še povedano, da so se čuli glasovi, naj bi se osnovala na Raki podružnica kmetijske družbe za Rako, Bučko in Studenca — gotovo dobra misel, katera se pa utegne uresničiti le, ako bo kdo tudi deloval za njo, t. j. članov pridobival. Gospodu tajniku c. kr. kmetijske družbe pa bodi izrečena iskrena hvala za njegov trud, ki gotovo no izostane brez uspeha. — (Bralno društvo v sv. Križu) priredi dne 0. februvarja ob polu 4 uri popoludne v šoli veselico z jako zanimivim in raznovrstnim vspo redom in gledališkim prizorom „Kateri bo?" Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. Po veselici prosta zabava. — (Potres.) Iz sv. Petra na Medvedovem selu se nam piše: V noči od ti. na 7. februvarja po polunoči čutili smo precej močen potres in slišali podzemsko bobnenje. Nekateri so čutili tudi okolu polunoči precej močen potres. Škode ni ni-kake napravil. — (Osebna vest) ViejesodnJ svetnik pri graškem višjem sodišču dr. Karol Scheriibel je pre-preineščen k pravosodnemu ministerstvu. — (Mariborsko delavsko, pevsko in bralno društvo) priredi 9. svečana svojo predpustno vesel co, z naslednico vspredom: „Krojač Fips", burka v 1. dejanju, „Daruokljev meč", gluma v 1 dejanju, Petje, Prosta zabava, Ples. — (Roparski umor.) Blizu Št. Vida pri Lip* niči na Štajerskem se je zgodil te dni grozen roparski umor. V nekem gozdiču ob cesti našli so ljud|e znanega posestnika Lista umorjenega. Vr*t mu je morilec dvakrat prerezal, v hrbet ga dvakrat zabodel, mu prebil hrbtenico in prerezal mozeg. Vse kaže, da je morilec ravnal s posebno bestijalnostjo. Žepi umorjenčevi so bili obrnjeni, morilec jih je popolnoma izpraznil, pustil je samo zavarovalno knjižico na lici mesta. O morilcu še ni sledu. — (Nesreča.) Pri Blesti Ledeniku pri Rado selu na Štajerskem so izkopali 16 metrov globok vodnjak. Prišli so dne 5. t. meseca do vodo, vlekli so jo ven, da začno zidati. Voda je zmrznila in Ledenikov! ženi je izpodletelo in padla je v vodnjak, iz katerega so jo le še malo živo izvlekli. — i Žganj epi vec — zmrznil) Dne 3. t. m. je pri Novi Cerkvi na Štajerskem zmrznil posestnik Fr. Suh' leznik, ki se je žganja pijan vračal domov. — (Podturnska šola v Gorici) je na papirju štirirazredmea ali v resnici je pa še sedaj le dvora/.rednica, kajti dva razreda ne še nista odprla zaradi pomanjkanja učenk in učencev. S prva je hodila v šolo le je.lna učenka, od ponedeljka pa hodi v to šolo še jedna učenka. Vsaka hodi v po seben razred m tako sta že dva razreda otvorjena. Morda se posreči vloviti še dva otroka do konca leta, da se otvore vsi štirje razredi. Drugi slovenski otroci hodijo v „Slogino šolo. Mestni eolski nadzornik je te dni obiskal „Slogino" šolo in zapisal vse učence, ki so se vpisali v mestno šolo pa ho dijo v „Slogino". Kaj mislijo sedaj storiti, ne vemo. /•■l.-ii bi bilo pač, da vlada resno na prste stopi in mestu zaukaže za slovensko šolo dobiti prostore v mestu, 11 > ■ 1 ■ u r 11 • k r j šolo, ki je v nezdravem poslopju pa zaključiti. * (V siromaštvu.) Kneževska rodovina Rohan je jedna prvih aristokratskih rodovin v ftvropi. V francoski zgodovini so igrali Rohani vedno velike ulogH, zavzemali v javnem življenji vedno prva mesta in sijaj njih imena je uzrok, da se ljudje silno zanimajo za žalostne razmere jednega člana te rodov ino. Princ Josip Kuhan nima uič. Grof \Vimpffen mu je na svojem gradu Triessingheim dal zastonj stanovanje in tu je živel priuc s svojo ženo in tremi otroci v najrevnejših razmerah. Hrano je dobival v neki vaški krčmi, plačal pa le, kadar so mu sorodniki poslali kaj podpore. Pred štirinajstimi dnevi je princ zapustil svojo rodovi no in šel k svojim sorodnikom prosit jih pomoči. Tri dni potem je odpotovala tudi prmcezinja. Deklo je pustila pri otroeih in jej dala, kar je imela, 1 gld. 50 kr. Ker je zmankalo drv in krčmar tudi ni hotel nič dati na upanje, šla je dekla k županu in ta je dal priu-čeve otroke na občinske troške v oskrbo. V ponedeljek sta se princ in princezinja vrnila, vročila dekli nekaj denarja, potem pa zopet {odpotovala — kam. ne ve n'hče. Sluti se da sta naredila konec svojemu trpleuju. * (Bomba ) Ko se je minoli teden v Lizboni portugalski kralj peljal k neki slavnosti, je v naj-obljudiiH|ši ulici neki človek vrgel nanj velik kamen. Policija je napadalca koj aretovala, a izročila ga je blaznici, ker je zdravnik konstatoval, da je mož nor. Predvčerajšnjim so se anarhisti oglasili in v zdravnikovo hišo vrgli dinamitno bombo, katera je naredila precej škode. * (Iz ljubezni goljufioa ) V L:psiji je 23letna hči spoštovanega šolskega ravnatelja pobirala za mi-sijone, denar pa pošiljala svojemu ljubčku, kateri je bil v inozemstvu v denarnih zadregah. * (Državni pravdnik — posredovalec zenitov.) Pri porotni obravnavi v Constuncu je bil neki cerkveni tat obsojen v triinpolletno ječo, Pri tej obravnavi je izpovedala neka prisotna ženska, da je državnemu pravdništvu naznanila še neko drugo tatvino, a državni pravdnik se neče za stvar nič zmeniti. Državni pravdnik je na to izjavil, da bi se ta nekaj nad 50 let. stara ženska silne rada omožila. Zato rada občuje z neoženjeuci, jih bogato obdaruje, a ko jo pa kdo zapusti, ga pa ovadi, da jo je okral, a vselej pristavi, da od tožbe odstopi, ako jo obtoženec vzame. Drživni pravdnik pa pravi, da nima veselja do posredovanja ženitev in se zatorej za njene ovadbe ne zmeni. Darila.: Družbi BV- Cirila in Metoda v Ljubljani so zadnji teden poslali : po v<5višeno-požrtvovulni in d< 1 mol 1 uli no delavnej gospej dr. Tavčarjevi šen-klavžko-frančiskanska ženska podružnica v Ljubljani 177 gld. odkupnine od novoletnih voščil, 60 gld. letnine (za 1895) in 2 gld. 20 kr. kot prvi donesek „Fortune", skupaj 239 gld. 20 kr.; g. notar J. Plantan 5 gld., katete je nabral „za Cirilčke" v veseli družbi „pri kroni" ; gosp. Fran Perko, župan novomeški, l gld.; Mohorjani v Gorici 4 gld. GO kr.; si. okrajna posojilnica v Radečah 10 gld.; podružnica na Vranskem 30 gld.; „prijatelj naše družbe" v Tržiču 6 gld, katere je nabral na „jour-tixu" tržiških in okoličanskih učiteljev „za vebkovAko šolo, s prisrčno željo, da preje ko preje jam" delovati za brate tnšnega Korotana prepotrebni ta zavod." — Bog izpolni Vaše in naše žel|e! To bo veselje! B I a ga j n i š t v o d r 11 ž b e s v. Cirila in Metoda. Uredništvu našega I i s > a s)t a p o b ' a i a: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Jan Sedladek, knjigovodja posojilnice v Ptuji, 12 kron, kot mali dar, nabran po g Polaku, mag. f irm , v vedeli družin ptujskih Cehov v Turnišu. — G. Ivana Narobe v Trzinu 10 kron iz domačega nabiralnika v gostilni. Skupaj 2 2 kron. Živeli rodoljubni darovalci in darovalke iu njih nasledniki! Zahvala Za „učiteljski konvikt" je prejel podpisanec od si. uredništva „Slov Naroda" 152 kron 18 vinarjev kot dohodek veselice, kojo so priredili prijatelji šole v Dragi dne 26. prosinca. Dalje je izročilo si uredništvo Slov. Naroda 22 kron, katere je nabral gosp. učitelj Arko na Vrhniki. Živeli darovalci in posnemovalci! 7t\ ta blagodušna darova se v imenu odbora „društva za zgradbo učiteljskega konvikfan vrlim Dražanom in Vrhničaiiom najtopleje zahvaljuje Jakob Dimnik, blagajnik. Književnost. — „Cosmopolis" Največje v tr«h jezikih izhajajoče revije „Cosmopolis" je izšel drugi zvezek. Tudi njega vsebina je jako zanimiva in vse kaže, da s i se začele okolu tega, najmodernejše tendence v literaturi, politiki in umetnosti zastopa-jočega mesečnika zbirati priznano prvi p sat olj i angleški, francoski in nemški. V angleškem delu pričujočega sešitka je priob il prvi sedanjih angleških kritikov VViliam Archer zanimivo studijo o uplivu Aleksandra Dumasa na razvoj angleške drame (Dumas and the English Drama), mimo tega spisa pa obseza angleški del še nadaljevanje dveh, že v prvem sešitku začetih spisov „VVoin of Her-raiston", spisal Robert Louis Stevenson, in »The Figure in the drpat*, spisal Ilenry James, in pa nova spisa „James D.irmstetter in Kngdand", spisala M me. J. Oarmstetter ter temeljito preiskavo iz peresa J. Geouadiusa „International Arbitatra-tion". Posebno interesantan je francoski del. Naj-odličnejša pisateljica francoska Gy p (grolinja M irtel ) je priobčila s pravim francoskim espntoin pisan dramatični prizor „Pas dans le Trainu, oglasil se je slavni politik Jules Simon ter priobčil „Lttre sur T arbitrage" ; znani pariški časnikar Gustav Larroumet je ocenil pred kratkem umrlega Aleksandra Dumasa, G. Monod pa \Vagnerjeve Nibelunge Poleg tega prinaša ta del K Muntza preiskavo BL' oenvre seieritifnjuo de Lnonard de Vinci" in pa konec senzacijonelnega spisa Kdouarda Ruda „Le Mouvement des Idees en France". Švcarsk profesor Hod se je z raznimi kritičnimi preiskavami proslavil. Njegovi spisi se prelagajo na razne jezike in so zlasti na češko moderno slovstvo zadobile velik upliv. V tn priobčeni studiji pojasnjuje in analizuje postanek kosmopolitizina v francoski knjiže vnoHti pa se pri tem o/na tudi na druge literature. Nemški del drugega šešitka naznanjene revije se s francoskim ali angleškim ne more postavljati v iato vrsto. Res zanimiva sta spis ,Die Anvvondung der Monroe-Doctrin", spisal L pl. Bar in „Deutschea Christen-tum vor tausend Jahren-, spisal prof. A. ISchonbach. K. Frencel pripoveduje v spisu „ Dur |iing«re Dumas in Deutschland", kako zelo je ta Francoz uplival na ves razvoj novejše nemške književnosti, P Ro-segger je priobčil povest „Remi der rtilubor", M. Lenz je spisal „Die franzoshche Revolutiou und die K'rche", kateri spis bi 8 pridom čitali Sloven-cevci, J. \Veilhausen pa oceno starejše arabske literature. Sešitek prinaša tudi tri politične in jedno literarno kroniko. V tej se govori obširno o individualizmu, torej o stvari, ki je sedaj v nas na dnevnem redu. Pisalelj Emil Fagnet, govoreč o neki kritični studiji dokazuje, da je spoštovanje individualitete najbolj pospešilo razvoj francoske književnosti. Dunaj 8. februvarja. Okrajni sodnik v Metliki Albin Smola je imenovan svetniškim tajnikom okrožnega sodišča v Novem mestu, okrajni sodnik v Krunju Adolf Elsner in aodnji pristav Josip Potrato pa svetniškima tajnikoma pn deželnem sodišču v Ljubljani. Okrajni sodnik Pavel Juvaiičič je prestavljen iz Črnomlja v Kranj. Pristav okrajnega sodišča v Ptuju dr. Jotip Fraidl je imenovan za okrajnega sodnika v Črnomlju, Emil Rizzolli v Novem mestu pa za okrajnega sodnika v M tliki. Okrajni sodnik Frane Višnikar v Ribnici je imenovan deželnega sodišča Svetnikom in načelnikom okrajnega sodišča omlu. Dunaj 8. februvarja. Pismonoseu v Ljubljani Andreju Jagonaku je ctsar podelil srebrni zaslužni križec. Praga 8. februvarja. Pododsek adresne komisije je končal svoja dela in še v tem zasedanji adresni komisiji predloži državnopravno resolucijo, za katero se je zjedinil. Pred deželni zbor več ne pride. Prve dni prihodnjega tedna zbor reši le še bndget. Peterburg" 8. februvarja. Razglasil se je sledeči carski ukaz : Carska vlada je bila, ko je 1880. leta iz Bolgarije odpoklicala svoje agente, izjavila, da s to naredbo nikakor ne namerava pretrgati vezi, ki vežejo Bolgarijo z Rusijo. Prvi korak za obnovljenje dobrih od nošajev je storjen. Glas Rusije, ki je vedno imela sočutje za trpljenje iu desorganizacijo sosednega rodu v orijentu, je našel odmev v srcu Bolgarov. Napolnjen z velikodušnostjo in odkritosrčno dobrohotnostjo za Bolgarijo je car se oziral na prošnjo princa Ferdinanda. Peterburg 8. februvarja. Cht Nikolaj poslal je bolgarskemu knezu Ferdinandu nastopno brzojavko: Odkritosrčno vam častitum k patrijotičnemu sklepu, katerega ste mi naznanili s svojim pismom z dne 21. januvarja. Generalni major mojega spremstva Goleniščev-Kutuzov vam prinese moj odgovor in bode pooblaščen v mojem imenu udeležiti se slovenosti v z prejet j a vašega ljubljenega sina v naročje bolgarske narodne cerkve. Razilrjeno domače zdravilo. Vedno verja pO> Eraftevanja po ,,Moll-nvrm frunri.skem žganju in mili" do-azujejo uspe&ni upliv logu zdravila, zlasti koristnega Kot boleBti ntoSujoAi', dobro srnino antlrevmatiSno mazilo. V steklenicah po 110 kr. Po požtnem povzetji ratpolilla to mazilo lokav A. MOLb, c. in kr. dvorni založnik na 1H1NAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLli-ov preparat, zaznamovan z variioatno znamko in pod« pJBom. t (17,r»«i — 2) štev. 47. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr. 707. V nedeljo, «lno e. IVbri*v»r|M IHtt«. Hudobni duh Lumpacij Vagabund ali zanikerna trojica. t'arovnn burka s petjem v treh dejanjih. Spisal J. Nestrov. 1'oHluveml J. Alefiuve-c. (Jodba Miillerjeva Kapelnik gospod 1111.11-1 j liem&ek. Režiser gospod Kudolf Inenian. Blagajna se odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec po 10. uri zvefter. Vstopnino glej na gledališkem listu. Pri predstavi BVira orkester slav. c. in kr. pefipolka fit. 27. Prihoduja predstava bo v torek, dne 11. februvarja lH'.'li. Tujci. 7. februvarja Pri IMojdn: Rostnberger iz Novegaraosta. — Bežek ir. Žužemberka. — Haliy z Dunaja. — Khun iz Ribnice. — Tedeschi iz Trsta. Pri HTHlrlinkeni «OHar|n: Gruden iz Idrije. — Kronabetvogel iz Kamnika. Pri l u Kit eni kol««l vorn : Kratky iz Trsta. — Eržen iz Kranja. Pri in» vnrsUeni ilvoru : Košir iz R'biice Meteorologično poročilo Čas opazovanja Stanje barometra v mm. ratura v 'C Vet rovi Nebo Mokri na v mm. v '24 urah 9, zvećer 747T> '— 0*4 7 ajutraj: 747-0 — 6*8 S, popol. I 746 1 -f 4 H fir. jvzh. i Bi, sever | si. vzsvzh. jasno megla jasno (HI Srednja včerajšnja temperatura —0 1". za 0*9 nad tmrmalom. dne 8 februvarja 1896, Bkapni državni dolg v notah..... 101 Skupni državni dolg v srebru .... 101 Avstrijska zlaia renta....... 122 Avstrijska kronska renta 4°'n . . lili Ogerska zlata renta 4" 0. . . 122 Ogaraka kronska renta 4' ,..... Hi* Avslro-ogerske bančne delnice . 1018 Kreditne delnice..... ... 382 London vista........... 191 Nemški drž. bankovci za 100 mat k . .r>9 20 mark............ 11 80 frankov........... t* [taUjautik! bankovci........ 44 C kr. cekini . . . . fi gld 10 k 90 4f> 80 65 ir> 96 05 17', 88 69'/, i;s o ■ta c 1 2 mm (jj 2z '> c rt CL -t-> rt M rt "> M £ ur l— t3 Priporoča se, paziti na to znamenje, ožgano v pro bek, in na etiketo z rudeeim orlom, ker se jako pOgOStoma prodajajo pona-redbe ck;v8—i) Mattoni)e,B Giesstiubler slatine, C. Ir. glavno ravnateljstvo avstr. Irt. železnic. Lepo stanovanje v II. nadstropja, s 5 sobami in pritiklinami, »e oiltltt M 1. liutrctlii t. 1. Natančneje pove lastnik Alo|zl| Vodnik, kamnosek, Koloilvornko ulice «9. (1898—9) Izvod iz voznega reda -"•15 •» "Jm^tJ/tk p,-t a_ o3cto"tera. 13e>5 • ■Mtopoo J m o uj oni | r..\«.j-.it, |u 1 ihajalnl cnal ur.iik.s.m eo t <-jmtvropmhmmt čutu. Odhod 1« LJubljane juz kol.) Iv A m»H |>o mir« osobni Tlak t Trhli, Poulabcl, Ileljak, 0» \it ,c, i i, ^ ii«f.<.ts, l.j!.: ii... uea , Auiini, .»M, llmoii- i« Ijolnetfred, Kteji, Lino, Hu.lnje . o, Ple*uJ Mi.-m: ■■ rin, Heb, K.ilov vara, r.-nn i i»» raro. Hr»oo, laipiku, DtrnaJ rit Amit4\teu. i. **ri IO mfH. nfutnt) rneianl vlak t Ku- m;t, Novo mnilu O* T. Mi-i tO Min tjulroj atol.ni t!»I» * Trhli, 1'oDtabel, Uoljtk, O* lovac, i'r»nv. »ffiio I.m; m . Dunaj, če« !»•'*, * s.i • jrr i Dam J *i» ArasteUan. ('A t J uri .1 * mirt poj»ol»*an« msiKiil vlak v Koto m rt ■ Kocarj«. O« Al url JU mita. tU>jH>t%*dnf oaebal Tlak * ir! .:. Pontab«l, Haljak, OsIotoo, Iijuhuo, Salathal, Dunaj. 4 uri fc*>p0Jw Z.oece-llled Prihod v KaJublJ&DO (juž. kol.). wmO ».-■•- -•: Tluk la H •. čiju, NoTega moita. 'tb 11. uri mirt. Hopolutlu* otabul vl*k a Dunaja vta Amitolten, Iilpjkegft Ihruga, |r>ancovlh varov, Karlovih varov, lloba, Marijuilh varov, k>UnJ«, llndejevto, 8olm.inra.la, Idnoa, fllejrra, i «-•*», Oeneva, Ourlh«, llr«|rciica, lnomoata, /.ella na Jeeeru, Ii*nd-Oaalolua, l.iii'iua, Or.lOVOa, lVnl.,! I«. TiMri ■wi M. uri .IV min ,,.,,./». .r%r meaanl vlak 1« Kooevla, Novega i-.cita ttft S. uri %il Him j.,.ji>./w.i .•»» oeahnl vlak a Dunaja, l.i... «• . balathala, i-. ,i;»k... flalovoa, Vraiiaeuifeite, PonUbla, Trblia lit V. uri Vrt mm a-tw>rW motani vlak le Kočevja, NoTaga Meata. Oft II. uri d tetiv*. •«—■•»■ oaebnl Tlak a Irunaja preku Ametallena It IdabueKs, lleUaka, OeloTue, PonUbla, Trblia Odhod la IaJublJ&na (dH, kol.; Oft r. mri VJl Min mfutriij t Kamulk. . V . OS . ;-,.i ,.lt,.in« . . n BO , eww*r , Prihod T- LOubljemo idr* kol.V IM> .« »tri 3f» mUn. mjutnij la Kamnik« ^ . ti. n ta . „•«.,., v«,t«« . „ (i«o.>-.»j) „ a. ,, ao „ Kvivr mmmmmšm Vsem svojim ljubim prijateljem in znancem kličem, ločivši se iz Ljubljane, prisrčen z Bogom! Pulj, 8. februvarja 1895. Rihard Freyer t™0**) c. kr. poštni kontrolor. Stavbišče v najlepši legi sta Tr^iaNtit centi tiitiH), 6l/t orala obwEajoče, |»rodla Mioi|ui| ali |>» v mmijNiii purcelall «» — 12 koiuailnv, piodiij.i ptoti>pti o i/. / ili^r«1 :ili pa narejene prk«>, aobnama slikarju v Ljubljani, Florijanske ulice št. 32. (1909—1) * Na najnovajll in najboljši način J ♦ (1604-84) e szobe in zobovja { • ustavlja brez vsakih boladin tai opravka pi«ini»«- J ^ 1 Mujn 111 \ be zolui«* opiTH«!)«-, — odstranjuje J 4> mlini- l>ol< < m«' /. usnirtcnjcm živca ♦ 5 zobozdravnik A. Paichel j ♦ pole^ čovljarskoKft mostu, v Kidibrjevi hifti, I. nadstr. ♦ Kdor kašlja znanih iu /.mirom ta losljivih (1499*15) Kaiser-jevih prsnih bonbonov. Pomagajo gotovo pn I4hm1|ii, liripat Ot)tl| |m s n«-m ni ji r 11 in nazal i /v 11 j 11. Po mnog-obrojnlh spričevalih ao prlsnanl za najbolja« In najoonejie. V zavitkih po IO in 'JO kr. prodajata jih VII|«mii »liijri- in y\. Miti -.« Iil.i^-I)i*mI. 111 Martin Potek v Volltal \>fl«'ljl. V nedeljo dne 3. februvarija 189G bodlo v volirfcej &^©raxxi fil3aarzrLrvi<5si©ga AarUi^tva. v lUj-o.bljaaai koncert ruskega pevskega zbora Gladine Slao jonske obstoječ iz 42 oseb (20 gospodov, 14 dam in 8 otrok) pod vodstvom j£clo. Nadine Blagajnica se otvori ob 7 uri. Začetek ob polu 8. uri. Konec okolu polu 10. ure. Vatopnllltt S Sedeži v I. do IV. vrste 1 2 gld., v naslednjih viMt.di a 1 gld. f>0 kr. Galerijski sedeži v I. vrsti a 1 gld. 50 kr., v II vrsti u 1 ."Id. VstopnicM G0 kr., za dijake Hi) kr. Sedeži in vstopnice dobe se 4pr pri dnevne j blagajnici v deželnem gledališču in na večer koncerta pri blagajnici. (1»13) 028662 116284 Zjednačilne stružnice "ki se gonijo s kako silo ali z nogami, vrtalno strojo v vseh velikostih. Btrojo za rezanje ovijakov, vonljalno ln pilno stroje, vrtalnica za luknje in skarj«, kakor tudi stroje za obdelovanje lesa, trakovne In krožne zage, zlikalne_ stroje itd pošilja po n*jnižjih cenah (1789—4) Friderik Merores, Dunaj, I., RathhauBstrasse 2. Ceniki zastonj in franko. Vedno 100 strojev v zalogi. jako rlfgantiui in prostorna, z vrtom in dvori.sčem, nploh z vnemi potrebnimi pro.siori, v prijassuem, živahnem in zdravem notranjskem trgu, v koji se izvršuj« ž« veđ let živahna in dobro založena trgovina z mešanim blagom, železr.ino, porcelanom in pekarijo, daje se radi premembe stanovališća pod ugodnimi pogoji v najem ali pa proda. Natančneje poizvedbe na upravnifttvo „Sloven-skega Narodu" p«d znamko „N. N.u. (1815 — 4) 1 Vozni lisfti t Sev. Ameriko | (1719—6 pri I nizozemsko-aiiierišk i | parobrodni družbi. Z I Kolowratriug 9 TVFTTCT A T | IV Weyriiigerga8He JJ' U JL* JCJLCJ . | Vsak dan odprava z />ntmj>r. g Po|fMNtail*A y.ii.-»i ''"j- $ I©6© po trgovina z mešanim blagom na račnn na odstotke, oziroma služba. Ponudbe pošiljajo naj se pod naslovom: J. J., poste restante Vipava, Kranjsko. (1907—1) Vse zlomljena steklo, porcelan, les itd. lepi najbolje slavno znano v Lub**cku jedino preinovano E=»1ijlss - Stanjufer - lepilo. Samo pristno v steklenicah a 20 in 30 kr. pri Franu Kolliliullll-U. (1652—4) Slikar in pjeskar iz Celja. mi t-t ^4 c/i »—« cS . •—i -i C/l lin Prevzemnem po ceni slilerstojleskarstoin lakirarsko delo ter jamčim za najboljši materijal. Priporočila so na razpolaganje. Vprašat naj to pri Karolu Kolser-Ju v hotela ..Pri Maliču' v Izubijani ali naravnost pri (182 i 6 Avgustu de Toma slikarju in pleskarju v Celin. 100 Slikar in pleskar iz Celja. do 300 goldinarjev na mesec Itfhko zaslužijo osobe vsneega stanu v vaeli kra> lili gotovo brez kapitala in rizike s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. — Ponudbe pod „Leichter Verdieust" Kinlullii .MoNNe iih I»iiiih|ii. 1,1686—8) Ijni ekstrakt za uho od o in kr. sekund, zdravnika £ŠI|»olc>ti. Ta ekstrakt priporočajo zaradi Bigurnega uspeha že več let avtoritete« ker odpravi vsako prirojeno icluhoHt* uklanja takoj al»l» posluh, uaeaut lou in vsako uaenuo bo lesen; dobiva se proti dopušiljatvi gld. 1'70 v vsej Avstro-Ogerski fraiikovt»no po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomava, v lekarni g. Ant. Kogla in v mestni lekarni v Zagreba; nadalje pri Zanetti-ju v Tratu; Jožefu Christofoletti-ju v dorlel t glavna zaloga: c. kr. stara vojna lekarna iiit Duuajt F. rleban-a na Štefanovem trgu št. 8 — l * r i s 111 o blago se dobiva samo v steklenicah /. utiuneoim napisom: c. lu Itr. hvkiiml. idra«ulk dr. Mi pek na ■ »uiihjI. (187 J— 1) 1832) Ljudevit Borovnik (3) puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje vrnikui rstnlli purtek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vzprejeraa vsakovrstna popravili* in jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr prasknševalnici in od mene preskušeno. — Ila stro vani conikl zastonj. ^8 /*. /* občinstvu utjudno nnznttnjtim, tla sem otraril tnoseott prosinca t l. trgovino s papirjem in delavnico za izdelovanje papirnih vreč. PlHporočUfe se sf trenem h občinstvu v inntmobrojno aarobbO) ntaffotavl^amf da bodom tvoje utr ručnike, skrbmt, BOlidnO in po nizke') ceni /ntstret/ef. •sunil* Petriv (1911—1 i'«*//«»t e mšit-e it. S. i 1 o C- -v F J. P i. r 3 So P. n. gostom, znancem in prijateljem naznanjam, da sem bo preaelll z današnjim dnem s svojo gostilno s Starega trga št. 11 v FlorijansRe ulice v lastno hišo. Zagotavljam vsem p. n. go9tom in zna'.cejn, da jib bodem, kakor dosedaj tako tudi v naprej točno postregel z dobro |ed|o, m priMliiiiui vini in vedno aveilui plvoui. Ljubljana, 8. Bvečana 189«>. (191-'—1> Karola Wolf-a restitucijski fluid. (Izvleček iz izvrstnih gorskih zeljišČ). Mnogu preskušt-iiii OMteieialno in okrepeevaliio »reiUlvo po teiklli na-pitrili. tra|iilh |t>aah itd. — Najbolje se je obnest 1 pri vseh vuaujih boleznih, kakor: protlnn, revnmtlaiieai otrpn^iiiu. avialn prea^uenju HI itd, 4't'nu Mti'tlfniti t .«//d. 'Ji kr. Karola "W"olf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domaćih in koristnih živalih, kakor pri konjih, ko»«'«IIIi, ovi-ab, prt-NlHb itd, •'»• nr*«»jo |eall9 će mIhImi i»r Hiai i |m ) o. izvrstno VHrovalno irfdatVO prutl ku>.niiii inditnliii €vna mmvitkm - «l )<» mi* vaak ilaii po pofttl. !! Plinova žarna luč!! I!no);hii st> p. n. plinnvim troftilooni naznanjali, da 8«>m prevzel jedino prodajo plinove žarne luci apediterskega Aru6tva L6winger in dr. v Trstu. N. .i.iij.- -1.111 prevzel v samoprodajo svetilnice, ki same proizvajajo plin za žarno luč. tfH9S' nno lurjo, katero jaz prodajam. SO znatllO plina prihrani ir doaeie «»• ikoro dvojna svetloba, kakor z Aner-jevimi svetilnicami, in jo znatno ceneja, kar jn.i n.iruiila. Z valaepoltoTanitan Ljubljana, Glavni trg* dt. 10. etoto. Usojam se najudnneje javiti, d« je moj atelie odsUj v frančiškanskih ulicah št. J2, pri tleh. Atelie je opremljen z več v/.picjcmiiimi in toaletnimi 8'ibami in vnem novodobnim komfortom in tehiiičnitni novimi iziajdbaini, k r mi hode ouio^o-cilo, izvrševati vsa dela najskrhueje in točno in ustrtv/.uti vBem zahtevam. Z udano prošnjo, da se mi blagovoli ohraniti tudi nadalje zaupanj** in naklonjenost, katero sem u2iv.il doslej, se. priporočam /. največjim spoštovanjem il",""d"n*je Aleksander Landau. J L. Luser-jev obliž za turiste. 1 ^y l>ohi v a v lekMr nah 4.«>l«»%o in li.lro upli sMjiM-i- •redatvo proti fciiljeni iih pod- v^.^m,'*'^ platili, petah m ^^t^ JS^f Vi liko drugim tr^nf$^ pruiiHlnih praskam _^^\^* f^^S pis*'in j ti iih kože. /f'^?" o^cled v \^srfavni rarpošiljalniti: 4^fir L Schwenk-a lekarna ^>?> 860 8 Mol tUluK-DunaJ. . Pristen samo, ie mata mi.od in ■JSsV oblll \arutveno z ■ sinko in podpis, ^ ^ S Ki jf tu zraven; torej naj ao pan >^ ♦T^^ ■" ^^rne voe manj vredne ponarsdts. Priatan » LJMfci : i. Mayr, Mardetseliliiger, U. pl.Trokdeay (i Ptoeou»L, uraOvIj w Itmiolfoveiu S. pl. Sladovič, F. Usika; i K Mirni kn .I Močuik; » (Vlovd A. Etfger, W. Tlmrmvviild J H rnlm-clii'r; \ Kremah A Aich-iiigi-r; v Trnu (trn K<» roAkein) t'. Meum.r; v it •-!<,» u u k. bchula, Dr, K. aCttaapf* v tJoriel (i. B. Pontoni; v vVoIIn-liiimi A. Iliith; % Krulili K Savni k; v Rud-it»>'l O. K Andri.-n; r l«lrl|l Josip ^'nrto; v Kh«IovI|Io1 A. Hoblii; v <'«l|l k. (i*-li< : v < r-■ oailjut F. 1 Luk a. m *>»> SrJr.fi- m1« >«l rl,i*i« »i«*< VftliUo priporoča J. Soklia y„-,---- ! 'rji n<'« 3 Z najraznovrstnejšimi, *f irikrtit in* ilatii svežimi, ukusnimi, R zdravimi in slastnimi, v £ sBaščičaB'ski in pekovski ofort| spadajočinii izdelki postreza točno tvrdka W ;| JTalKoTaj Z;ala8S.ilB ^ ^(nri Ir;? Nt. ~fi. (lTUijž j 2 Tu je dobiti vsak dan čloisictio pctvico, vsali vrst ler-xa.li. r^a- y; 3 vagfo, ržen Icrv-li In prepečenec (~<^".£xnille-.E-wie"toa.eic). £ ftfiaaaaafaaanaftafia^ajaOAJi Ljubljana, Židovske ulice št 4. Velika zaloga obuval lT1J) laatnega Izdelka «,a dame, go*p ido in otroke ie vedno na i/.luvo. VsaUiTftna naročila ivrliijeja ne točno i vi po ni »k i coni. Vae mere si- shranju« jejo i'i sažnaulanujejo. i *:i aunnnj ii 1 a-rooilib blagovoli naj bo vzorec vpoalatf. Kavarna l Lakan | („Pri Virantu") -na. S\r, Jakoba trgria. [j Podpisaner. se priporočani si. občin- n v.a obilen obisk mojo kavarne tat |r zagotavljani dobre pijače ter točno po- [l D II stvu BagC režbo J. Kuncič V. velespoStovstnjem Ivan Xj4i1cu.ii. (I7i?7) kavarnar. ?■ drsrsusrEarsjs^iSisrsrsjsnsc 4 j. Zor Alojzij Erjavec j.' Zor Šr I «ftf28) čevljarski mojster i S & v Ljubljani, Čevljarske ulioe št. 3 priporoča se prečast. duhovščini in slav. m ^\ občinstvu za obilno naročevauje r 7.110-% vrstnih obu %»»!• katara iavrinja ceno, j? polteno in iz zanesljivo trpežnega usnja fc od najfinejše do najpriprostojis oblika . % Mero so shranjujejo, Vnanjin naročilom C*' § naj se blagovoljno pridone vzorce. fy a naznanja gg. goatilničarjem in p. n. občinstvu, da bc jo i»i*«»m«»i ! l s svojo izfiel^valnico soda-vode v lastno hišo v Ljubljani, na Sv. Petra cesti st. 49 ter so priporoča aa daljna naročila z opotnnjo, da rabi vođo •/. m:3tno^a vodovodi, a v Hvoji jfftsfr tlll|*tl1 v I^«i*<<*»«li *^§hu] rabi vodo i/. tol:o-(1735 čoija stu&erca nad cesto pri Meda. Zunanja naročila se točno izvive I Prej S M. Ucak r-.~*.* /**>*m*w ww%« w i > « -» v g i kg««* # s * * * r w w wn, ^f i r « p Vr V# »> *> % J" \> J' . . .... . . .^>^\.r«ž^ffN^'«grve^s'.-'- ■ m r^Frlaiserl puškar v XJ ubijani, U t S*c MnibargoTi altce št. r> ,7,., J> OfOoa svojo veliko zalogo oroija 2a H |!t lov In osobno varnost, streljiva in potreb- -. 1 t ii u M. Uoak v Ljubljani, Rožne ulice št 3 izvrfiujo pO najnižjih oetttth :; sobna slikarska deia go- L j«ih 1 m.In l Škofje ulice 2 : Sv. Petra cesta 7 1 v Ljubljani, p.rsproti šentpeterski vojašnici so priporoča 5JI za naročevanje različnih vrst obisk (17.'lt>) z igotavljuje točno i/.vrAbo. u^rT" Eazlidno uzoi-ca blaa;x Ima na raapolago in usoroe dostavlja tu
  • ido obila naročila >>mo jih ila, vseni zahtevani če. naročniLov aatraaati, - :'.v. ;• \xi kavcija i M 4 H cn za lovce Speci^alH^to v ekspresnih m Sj; puikal) in ptičaricuh, kijih sam izdelujem. H J W J?opravlci ne izvrSujt-jo v moji delavnici. H 9 rpravlci ne izvršujejo v inoji 1^ * *>^.j q v* v* #'# s *,% 80 *** **% q 8 8 888888 _ ^_____________ 4j^v ^Ak jitk. J!K. Akk. y4f3K 4bk A. ^k. ^W a < IVAH' XJi?A,3žT ^ Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice st. 3 4 riporodata p. n. ća^t. občinatvu tvojo ^ vrl ko zalogo vaakovratnlh 4 pečij in glinastih snovij A kakor tudi ( štedilnikov ^ in v suh v to itfoka ipadajočlh dri p. niskih i'.-nati. Iyanka Toan.! i ,1710 V \ otlniiHii wl. :i priporoča p n, oboimtvn, zlasti gg. po- sestiukom konj in vozov, svojo kovaško obKt izdeluje vsa v t'» stroko spadajoča dela, posebno priporoma gg hišnim posestnikom vezi za stavbe ter jamči za dobro tlelo in točno potrezho. Kttl. s:iim>» stan«1 pri mani tin UiOtlroo * h |»«-r»- iti (S"«>(l4'r- I ■ii«»timI/.i ) \7 Dajbotjlega blaga > solidno n trajen. Ne Eansanjajca i mojih kot aajboljti ananih m o* droeev •/. otiuni, ko jih tiik.tjsn|i miza-ji nopoprlncmi i^v -c-ue ponujajo j fttuttilce od iT ^ID trld.; divani, oto j mani, garnitura in vsa uipatnilka dela ; 1 1 81) po najnižji ceni. «. I .; 1.111 ..m. bt Silti'.tairiiove aKte 1. Največja zaloga t^J$ ^ 1^ elegantnih in niočinh otročjih vozičkov od 8 j/Id naprej (It) l'."> gld V v vsakem slogu in ima tudi na blago Ivolj,n ogled veliko ibirko uajuo ejfti vzorcev. — Dola na dež« i se v/.prejcm ijo H i oii vaakera času. -- Naročajo se dala * j lahko tndi pismenim potom (1748 i l BMfca 23bori 5 ^ Ljubljana, Franćiskau Ar> ulit'«* 4. y * Pleikaraka mojstra o kr. driavne in J c. Ur. pnv ,u,*.no ^ele/.nc*. \ j Lkatja napisov, j TJ itavblmk* in pohht^ai plaskarja. t , Tovnrna otjtlaita barve i^'< J In pok nt. i' ■ l ^ P Z i! v; i «»ria:i,i'*,u«*.;.i lcarbollne|ai, '1 ^ .Mi,oln /. i kon s v i kipti m tii'ije. 6 3 -*\uJ .ji*\-'*%mS%Jr*\+''*,> iilai' n l i" »|o in vol»»ol ter se pr poroča D, n. tibčinsvvu | Iza izvrševanje v njegovo stroko ■padejo čih dal 111 popravkov pO najnžjih cenah J Vaauja naročila se Iočim i/.v: sui-jt. Zkum Ljubljana, IBuimJtflill c*e^^a &t. fl!5. Tovarniška zaloga m šivalnih strojev in veiociperiov, j Ceniki zastonj in franko. HENRIK KB!DA v Ljubivmi. Nniliofitttejšrt zaloga za šivilja. 17 I' G. Tčnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo ln kovlno-llvnloa. liilolujo kot |iunoliuoni: vse vrata atrojev za leaoraanloe ln iage. (1788 1'ri'Tr.inuo Deli liupruvo in Mkri>H|e ii'tnislinii- in t. •••!«• |i<> najliolj.i .....i.ni, -•lil. M..... llll'OlIM' III \ o.l I, I, l, .• ! Anton I^jv^^I^ic^jv ^1 Sv. Patra cesta št. 16 Ljubljana Sv. Petra cesta št. 16 | priporoča IVO o veliko salogO jotovih oblek za gfospocle in dečke, jopic in plašče v za gospe, nepre-niočljivik liavelokov itd. 01»»«.klio i»«» in«*i'i se po iiainovejaih usorcih in po najnižjih cenah solidno in naj h t nje ll/gotOvljaJo. (1789) M ;\ <-:rg>b?^y>llll«l'W^I'BMIIIIWIil nilU i ili«|->^^^^SIi^WH1^ Ml ■ ■ ANTON KOSIR KolOdf >rski ju- koli v Ljubljani oah nt. 39, po pri poroča s vo o ■alogo iavritnih |*'rm«*ii«n /rt Ntr«»|«* mi J*r< mr im (H nliati po niakih cen h. po aajnltjih tovaralaklb coaah. '.cjtn I71r r-jkr V I li I k I. i a • .111. 1*«*«*<1 Hll^OujO št. —. e ,\..:_iaai I Uuiitnlleiin li'»w 1H17. Tovarna pohištva J. J. NAGLAS LJubljana. Turjaški trg it. 7 "Gospodske ulioe (Knetjl 1.,'i.i, dvoreo). Hugo 11x1 i H Xj5ui"Vd1 jaraca,. Stari trg: štev. 1. Prva in najstare ša 2aioga šivalnih strojev. Tu h*> tndi dobivajo vaakovrat&i kmetijski stroji Poaabno p;» priporočam svoja isvrstne isliiino-PCailiCC in 11» 'mi il:iM <-. kat«re st> dohivajo vzlic njih izbornosti canijHiijH iiiir«» in po • »••.t. Vnauja naročila ne hitro izvrr' Kavarna I Ljubljana . Ivnn 1 *i»ml :* ii (iihto—2) c. kr. notar. Slovenske in nemško Stenografije, kakor tudi koncepta in manipulacije popolnoma veto, .'JO let star odvetniški uradnik liče primerno iluib«. Vstop po dogovoru. — Ponudbo pod ,,M. L." na upiavuiltvo ,Sov. Naroda". 187.r>—li Priporočilo. Zaradi demoliranja Im.' v š|»lt »IhIi ili aa 11 - «-ali bodem moral kmalu izprazniti svojo prodajalnico ter vslf '-P n > o v I S S > 11 O N Ui M ,0 n to rt Nrn|re mm (ft«p«>rt» brl lifba, irUrlkn pria, lirei ■•wattiihn. bfM mmiiet, 37 rut, 1 kitnim! |io fth\. 110 rto I 70 ' komad. n » 6"M „ |ft--> T 4 Titlikotttli, kakor mutul 1 kumu«! |'l ] — ilu I « .to i/l.i »-20, f ia parov uiHutifi J ,.d ^i'i i >>' .i" i c y ia kotim do* y preiUrnJculllOV. # • d »Id » »h da b— J G - e> — < < S e o na »i n o> h »i o < o Za brezhiben kroj in najsolidnejeo postrpzb? jamči Ivrdka C. J. Hamann v Ljubljani zalagatelj perila vec c. kr. častuiftk h nniformovnlišč in uni-formovanja v naši c. in kr. vojni mornarici. V najem ali na račun se odda gostilna v Mošnjah jedina pri farni cerkvi; tudi itacnna in trafika je poleg in se tofil igranje. Vae ae eventualno tndl proda a posestvom vred, ki obsega lepe gozde in travnike, veliko jednoiiadstropno h so in hlev. oboje novo in s ploščami krito, v prav dobrem stanu Već se poizve pri podpisanem gospo* darj u in posestnikov Radovljici do dne 15. februvarja. (1868—8) Lovro Pristauc. so jcuiiit) meNtn, v katerej bi se lahko namestil^ 4 posode po 00 v< der vsebine. Isto tako s« kii|»lj«i po HO - uO veder vsebine. — Več povo iz prijaz« no.-ifi upravništvo „Slovenskoga Nanula". (Ds»',(;—3) praško domače mazilo 1 *«*3it»i (lTOtl) Iz lekarr.G je itaro, najprej i Pragi rabljeno domaoa adravilo, katero ohrani rane Mata in varuje vnetja in bol ciue manjla t r hladi V pu:icah po 33 in 2j kr. Po pesti G kr. ve: Riipotiljt ac vsalt ciaa. \'m deli emb daie imajo zraven BtOJedO zakonito depouoviiuo \ ,ir«l ve .o znamko. Glavna zalaga: B^jragner, lekarna ..pri črnem orlu", v Prag Mali stran, ogel Sporner jeve ulice 203 UElCrtTLOSLICHER CACAO .''•rA'U4j«feT... 4K° iCCTA ",CN -'NrtbA Vi' „Pneumatic" čisto novo, nizko kolo je po ceni na prodaj v Kostanjevici Št. 30 na Dolenjskem. (1002-u 1 SiQIQiQiQKJ4@iQJ©iQiQl^^ VII. tečaj Jugoslavj&nski stenograf vn. tečaj s prilogama (I H«*» — 1) „Književni glasnik'1!« „Stenografsta nćna pisma"! Izhaja 10 krat na leto po 83 str. vel. 8, tiskom t latin ro, cirilico in teno«rafsar Popovtć, sodnik k »nf» »W♦ •■t« *V* *m* *WL* *Jif* ^\^vyx\yi\yiv^v/*\yT\^Ny4%/TS/x\^\/4\/xNy*Nxi\ •T. Jftk IaiKM'- kemično čisti higijenični kranjski liker iz planinskih zelišč v, liva v visoki meri esveževalno in OzivaJoS, t*.e se kdo neugodno, slabo in nevfteč.no počuti, pospe&nje prtdiavlje-nje in se priporoča kot vsakdanja dij-t lična pijača. Zajamčeno čisti izvleček jo in se ne sme primerjati z nobenim likerjem, ker d.-brode no in zdravilno upliva ter vse druge p>ekafia. Ta jedini domači proizvod te vrste bi se moral povsodi popolno ceniti iu l>i ne smel manjkati v nobeni hiSi, v nobeni restavraciji in v noletn kavarni. Pristnega prodaja (IŠtO— 81) /,.iU «> nI to £ii\itr« km Uri/, in in iNSkeršne ho!«-<"• In«'. 1'ri poroči ie za m a*n #..-.<» udri«« I j«'ii)4a. Steklenici .*»u kr,, 12 hleKbnic 4 gld, 5(» kr. l><»Nb h. le pri 11780 I f bal ti U |»f. 'tTl'U U ' lekarnarju v Ljubljani. |'«i-ii;n sc /. • lirntuo |toai.u. Lekarna Trnk6czy v Gradci ^1 a liji B L" JO 'J .0 a ta „ S uim naj se krmijo psi?l L tpe, z d r h v e in čvrsto pse se z r c d i s a io o , ako se rabi Fattinger-jeve iiatentirami IZ vlaken za pse 1'iarniaaer-lliinilaki irii za krmljenj t V rili o r o č n j o jih v „ * ' v 1 1 " i d ra v n 1 k I *"i'n k y n o 1 o ■ i Odliko-f ■ 111 »o bili U koluč, z zlatimi meda-IJiaiai Proapekte i u vaoroe ia posku-nj« UOlUja tratil (l()t»8—4; ŽS Oo:r:n-^- U'iti-ii, W oiIhmi- HauntstrassH 3. V lajnbllaal idi 11 a prod: Peter Laeanlk. nm-. M' O « # ■m«w ' Naznanilo. -«*4>---- I .Ia u podpisani umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani priporoča p. n. oi 6laatvn in časiitim ođjamataljem ; v. 11 i bogato zalogo zelenadnih, travnih in cvetličnih semen. 1'riporoča se z.i izdelovanje šopkov in vencev 8 trakovi in napisi ali brez njih. Nadalje priporoča mnogovrstno rastline za nove vrte, kakor budi mnogovrstne rastlino ln cvetlico v loncih. Vae v njegovo stroko spadajoče atv.Md bo po najnižjih cenah ln po najnovejčl faonni hitro izvrše. Za mnogobrojna nar. čila proBi z velespofitov.nijt m (1762-f) Alojzij Korsika. Učenec ~2B*C zmožen slovenščine in neins^iue v govoru in pisavi: se tn takoj vzprojme. S S Ildajatelj in odgovorni urtduik: Jump jNolli. Lastnina in tiak „Narodne Tiskarne*4. 4648 A1B