JOŽE GASPERŠIC V SPOMIN ZADNJIM RUDARJEM NA JELOVICI Oklicim knjiga, splošno iikazaiui 1822.' zaobjema od 1823 do 1892 v žup- uiji Kropa 661 parov ženinov z nevestami. V pretežni večini so bili med ženini kovači, kakor so vseskozi pravili žebljarjem: bilo jih je 370. Sto krat Jiajdemo vpisane fnžinarje, cajnarje in raznovrstne fnžinske delavce, čisto redki pa so že bili rndarji, katere imenuje oklicnu knjiga knape. V drugi četrtini 19. stoletja zvemo iz oklicne knjige za naslednje štiri ženine knape: Andrej Potočnik z Jamnika, rajnkega oglarja Matija sin, stanujoč v Kropi št. 81 (pri Soršaku), se je 1824 poročil z Jero Juvančič; Matevž Jelene. Markov sin z Jamnika. ki je gostoval \ Kropi št. 73 (pri Po- tovki), je vzel za ženo Mico Toniše iz Rovtov; Lovro Beiiedičič iz Krope št. 53 (sedaj lastnik France Ažman), vdovec, je vzel Špelo Globočnik iz Ljubnega; četrti knap je bil Matija Kuštrin iz Krope št. 65 (sedanji gospodar Jožefa Dobre), oče neveste Neže, ki se je 1841 poročila s kovaškim sinom Matijem Kobalčem. Med rudarje v prvi jiolovici 19. stoletja, ki jih je bilo nedvomno precej več, so šteli tudi enega glavnih rudosledcev z imenom Stoj sel (Steusl), ki je umrl okoli 1870. Delal je v jami z ženo. ki je vso nakopano rudo znosila v Kropo. Ko je reva iimrla za pljučnico, se je mož opravičeval, da ne more več preskrbovati rude. ker mu je konj padel.^ Rudarili so v tem času še kmečki kaj zarji iz vasi ob Jelovici, ki so na temelju rndoslednih dovoljenj iz Ljubljane »delali rudo« po naročilu fužinarjev. kakor so bili n. pr.: Kuc- lerji iz Podblice, Kordeži, Žbontarji in drugi z Jamnika ter oni na Pečeh pri Brezovici; skupaj morda 30 do 40 oseb proti stotini knapov v stoletju pred njimi.^ V drugi polovici 19. stoletja pa je v oklicni knjigi zapisan še samo en sam knap, Blaž Dobre-Prijatelj. Priložnostno sta rudarila oba Kavčiča, oče Tine in sin Jurij, ki pa sta v oklicni knjigi in drugod imenovana oglarja, kakor tudi za Blaževega sina Jurija nimamo dokaza, da je bil knap, dasi je več kot verjetno očetu pomagal ^ jamah. O njih smo zbrali nekaj gra diva, ki osvetljuje življenjske in delovne okoliščine zadnjih rudarjev na Jelovici. Družina Blaža Dobreta-Prijatelja Vzdevek »Prjatu«, kot ga izgovarja ljudstvo, ali »Prijatel«, kakor ga je zapisal zgodovinar kranjskega železarstva Alfonz Mtillner. poročajoč o Blaževi smrti v svoji knjigi,' je prinesel Blaž najbrž še iz Dražgoš in se je tako reklo pri hiši, ki mu je bila prvi dom. Tam se je rodil 1809, toda staršev ne moremo ugotoviti, ker manjkajo zadevne matične knjige. Oženil 140 se je z domačinko Marijo Prevc (rojeno 1812) ter se z ženo in otroki med 1840 in 1843 preselil v Kropo, kjer mu je v hiši št. 2 takratnega štetja (danes št. 88) umrla žena že 1853, pred njo pa štirje otroci: dvanajstletna, v Dra- žgošah rojena Helena (u. 1849), dveletni Janez (u. 1846), enoletna Marija (u. 1844) ter dveinpoUetni Lenart (u. 1852). Tako je Blažu ostal od družine samo še sin Jurij, ki se je rodil 1840 še v Dražgošah in je bil ob materini smrti 13 let star. Blaž se je 1856, sedeminštiridesetleten, \ drugo oženil v Kropi z 38-letno Jero Šolar, kajžarsko hčerjo iz Rovtov, ki je služila v hiši št. 23, v župniščn. V drugem zakonu ni bilo otrok in Jera je umrla 1875. Edini Blažev otrok, sin Jurij, se je poročil 31. januarja 1864 v Kropi z Mar jano Bajt, 25-letno hčerjo kajžarja Šimna in Urše rojene Demšar, stanujočo takrat v Kropi št. 5 pri Jakobu Šolarju, po domače Kolezu. Pri Jurijevem oklicu je župnik Kalil. Idrijčan. vpisal Blaža kot knapa in hišnikarja. to je posestnika hiše. Ob istem času kot druga žena Jera je Blažu umrl tudi 32-letni sin Jurij, očetov tovariš in pomočnik v jami. Tudi vse štiri Jurijeve otroke je pobralo: dva pred očetom, dva pa sta ga za pet let preživela in umrla zapored 1878. Ko so ta dva odnesli, se je edina stanovalka v osiroteli Blaženi hiši, Jiirijeva vdova Marjana, preselila k sosedu in sorodniku (svaku?) Antonu Kokalju, usnjarju v Kropi št. 1, in tam kot »teta« umrla 1909. Kajti knap Prijatelj je šel v svojo zadnjo jamo za sv. Lenartom že 1875. Hišno ime Prijatelj so poznali vsi starejši Kroparji in sta ga ])ovedala tudi Jurij Legat, zdaj v 98. letu živeč v Kropi, in Valentin Žmitek. 95 let star, ki živi v Domu na Bokalcah na Viču pri Ljubljani. Oba se iz otroških let spomiujata tudi Prijatelja, Blaža Dobreta. Kdaj po priselit\i v Kropo je kupil Blaž hišo št. 2, se iz razpoložljivih virov ne da dogimti. Hiša je bila po zidavi in velikosti nekoliko boljša kajža. prislonjena v breg, kakor drugod pod hribij Podstrešje s skodlasto, danes opečnato streho je že dolgo prezidano v dve manjši sobi. pod kate rima leže stari stanovanjski prostori: hiša s štirimi okni v kamnitih okvirih, po dva na \zhod in na jug. in kamra. \eža k njima, s hišnim vhodom iz kamnitih podbojev^ s ])olkrožiio preklado, ima stopnice za podstrešje (na »vrh«) ter se podaljšuje v kuhinjo s prezidkom, ki ga prvotno ni bilo. Zuiuinja stena veže in kuhinje je ometan skalni breg za hišo. Pod hišo in kamro je klet, v katero se stopi z občinske poti. ki vodi mimo hiše ob potoku onstran nje. Med potjo in potokom je za jezik sveta za vrtiček, ki ga potok spomladi in jeseni včasih skoraj zalije. V kleti so gospodarji imeli delavnico, shrambo ali hlev. Hiša leta 1712 še ni stala, ker v kapeliškem urbarju" ni zabeležen njen letni prispevek za takrat novo romarsko cerkev Matere Božje v Kropi, do bila pa je hišno tablico z dvojko leta 1770, ko so splošno oštevilčili stano vanjske stavbe. Letnica 1764, naslikana na notranji strani vratic stenske omarice, vzidane v hiši, nam pove. da je takrat hiša že stala. Matične knjige potrjujejo soglasnost napisa na vratcih stenske omarice 2 rojstno knjigo." Pojav in nenavadnost impisa razodeva, da je bil krst po- sebeu dogodek v družini, lahko da ^- zvezi z novo hišo. Rabo slovenščine in skrbnost izdelave napisa je sprožil in oskrbel bržkone krstilec kaplan. ki je bil, po priijuku sodeč, bližnji sorodnik. Hiši so ljudje kmalu dali ime Kot ali V kotu. pač po njeni legi na koncu fužinarskega vrta v kotu pri potoku in ob grapici hudournika, ki pridrvi v poiok, kadar so nalivi. Takratni lastnik celega vrta in vse Robi- 141 čevine. veliki fnžinar Peter Rabič (Robič), pa hiši št. 2 ni odstopil vsega sveta, ki ga ima hiša danes,' ampak je vrtič na severni strani hiše št. 2 dal leta 1787 sinu Ignaciju, ko je bil lastnik hiše št. 2 nekdanji krščenec Anton Praprotnik. Pač pa je dobila hiša št. 2 od Rabiča svet na južni strani, kjer si je oče Boštjan Praprotnik postavil kamnite stopnice za vhod v hišo„ drvarnico, stranišče in še kako drugo podobno manjšo pritiklino. Helena, hči fužinarja Boštjana Praprotnika. morda deležnika v Spodnji fužini nasproti hiše št. 2. se je poročila 1792 z Janezom Pesjakom, sinom malega fužinarja in mesarja Gregorja Pesjaka \ Kropi.** Njen brat Lovrenc Lovo: Zapis ruj?t\u fLižiuurskcga sina Antona i*raprulnilcu na vratcah zidni omaiiLt \ kropi St S8 (nekdaj št. i*). — Desno: Hiša v Kropi (sedaj št. 88, prej št. 2). ki je l>ila nekdaj Ust rudarja Blaža. Dobrcla-Prijatelja. (Foto SI. Skriba) iz liiše št. 2 je imel sina Matijo, ki je bil krojač v hiši št. 72 (danes gostilna Šolar) in se je 1831 poročil s fužinarsko hčerjo Mico Ažman iz hiše št. 9(> (pri Ferbarju). Takšne in podobne igre usode na socialni lestvici so se v fnžinarskih soseskah pojmvljale; poznejši kroparski Praprotniki istega rodu so jiili žebljarji, ključa\ ničarji itd. Janez Pesjak je bival v hiši št. 2 še 1832. leta. 1842. pa je gostovala tu Neža Repinc. Leta 1846, ko je bil gospodar morda že Blaž Dobre, je sta noval pri njem kovač Janez Erman. Ko so pogrebci 1868 odnesli Blaževa vnuka. Jurijeva otroka, in se je izselila njuna mati Marjana, je kupil hišo v Kolu Jakob Šlibar, Koničarjev z Dobrave, ki je nmrl 1896. Potem je hišo prevzel Janez Megušar iz Kališ, po katerem se hiši še sedaj pravi pri Kopirju (mož je namreč tako izgovarjal besedo krompir), ki pa se je po prvi svetovni vojni vrnil kmctovat na posestvo v Kališih. Lastnik hiše pri Kopirju z novo hišno št. 88 (kroparske hiše se od 1931 začenjajo šteti na drngem koncu) je postal Florijan Resman, vcrigar in žebljar, kovač malega orodja, goslač in pevec, za njim pa njegova vdova Micka roj. Petrač. žeblja- rica, in potem njun sin Andrej, tovarniški mojster pri Plamenu, ki si je 142 sezidal med drugimi -novaki« novo hišo na Stočju. Lastnik nekdanje Pri jateljeve domačije je sedaj Gregor Smrekar. Herclnov, strojni dela^ec pri Plamenu. Danes, po blizu 200 letih vedno bolj naglih življenjskih sprememb je malo verjetno, da bi se rodil dvojnik rojstvenega napisa iz 1764 v Prija teljevi hiši. Ko se je pred 100 leti poročil edinec Blaža Dobreta, Jurij, pa sta oče in sin ob pogledu na napis % omarici morda gojila skrivno nado, da je obstanek rodu za^arovan. Blaž je začel kopati železno rudo za prodajo fužinam verjetno takoj, ko se je priselil v Kropo. Knapovsko vajo in izkušnjo ter morda nekaj orodja je jirinesel iz Dražgoš. kjer je bilo riidarstvo na Čoku nad Lajšami še bolj živo. O njegovem delu pri rudi se ni ohranilo nobeno pisano spo ročilo, čemur so mogle biti vzrok družinske razmere in poznejše večkratne spremembe lastništva hiše. spisi rudarskega glavarstva pa tudi še niso do stopni. Zato si moremo sliko Blaževega rudarstva ustvariti samo po redkih pričanjih in spominih med ljudmi. Jame. ki se še vedno imenujejo PrijaieljeDe jame, so v apnenčastem svetu nad I^zi (ledinsko ime Lazi je iz prvega katastra 1826) na področju od Župnijskega ali Velikega lazu do Cutovega lazu, ki leži najviše. Med tema sta Šolarjev ali Matevžkov laz in Benkov lazek. Pod najbližjim, Žup nijskim, izvira močan studenec, nad zadnjim. Cutovim, je izvir šibek in se je imenoval Prijafeljeoa luža. Luže so bile rudarjem perišča drobne rude, ki leži tudi sedaj tam okoli izgubljena v zrnih. Mimo te luže pelje proti vzhodu, večidel položno, stara rudarska in oglarska tovorna pot na Ovinek ali Vinek — ovinkov se zvrsti zapored več — in se pozneje obrne proti jugu na Planice nad Kropo, gre tu zložneje v isti smeri'na planino Vodice, od koder pridemo jugovzhodno ob eraričnem gozdu na Črni vrh nad Kropo s Prijafeljei^im robom, ki so ga gozdarski kartografi že 1890 vpisali v svoje karte, iu od tod po robu Jelovice ali >okoli gore« v območje stoterih rudnih jam Jamniškega vrha. Od Župnijskega lazu do Planic vodi tudi bližnjica, Markova pot. Tik pod to bližnjico, na njenem strmem delu nad lazom, zadenemo na eno izmed morebitnih prvih Prijateljevih jam, medtem ko za druge ne vemo ne lege ne števila ne kakovosti. Rov jame ob Markovi poti je sedaj dolg 60m, izsekan iz skale in začet gotovo pred Prijateljem; ta ga je le potegnil do današnje dolžine. Izvozni konec je vodoraven, gornji vhod pa po rudarski šegi poševen. Tu je raziskovalec Janez Legat nekaj let pred drugo svetovno vojno našel d\e stari prepcreli vedri in strguljo. Eno vedro se mu je v strmini raztreščilo, drugo in strguljo hrani Kovaški muzej v Kropi. Po robu gore, kjer se strmina ublaži, se vrste jaški in obsežne jame, priče nekdanjega, nekatere morda tudi Prijateljevega dela. V enem izmed jaškov je našel Filip Legat skalno polico z ilovnato oblogo, na kateri je rudar delal sede in so vidni sledovi tkanine prtenih hlač. V jami bliže Planic je pred 25—30 leti rasla smreka, stara kakih 70 let, sredi razpadlih zidov iz kamnov zložene jamne bajte, ki si jo je bil postavil zadnji rudar, ker mere jame pričajo o daljšem sledenju rude. Kdaj in kako je Blaž zapustil jame nad Lazi? Izročilo pravi, da sta jih za njim obdelovala še oba Kavčiča. Morda se je, to zgodilo, ko je Blažu zbolel in umrl sin Jurij? Dejstvo je, da je potem Blaž rudaril na Črnem vrhu samotež. Na svoj rob tam blizu je po pripovedovanju hodil ob nedelj- 143 Črni vrh, 1'rijaleljeva jama in Prijateljev rnl) nad Kropo. (Kisal Rok Cušpiršif) skih dopoldiipvih poslušat zvonove iz Krope. Blizu tam v kroparski smeri je bila rudna jama, poleg nje pa jainna bajta, v kateri so 11. marca 1875 našli Blaža Dobreta trdega in mrzlega. Miillner končuje v omenjenem delu takole opis rudnih jam na Pečeh, ki ga je dobil od Pibrovca: »Trdo živ ljenje so imeli ti ljudje, polno nevarnosti, nadlog in pomanjkanja, a živeli so ga z vso predanostjo svojemu težkemu delu.' V jamni bajti je pri mrli škem ogledu i)okojnega sodeloval kot priča Adolf i)l. Kappus, kamno- goriški župan in kot lovec, poznavalec Črnega vrha. ki je povedal Miillnerju: »Pri mrtvem smo našli kot edino zapuščino nekaj moke in zabele, v kruhu pa so se že zaredile miši.«' V mrliški knjigi je zabeležena starost Blaža Dobreta s 66 leti. Novico. da je nekdo na Jelovici umrl. je slišal pripovedovati ljudi pri peči v Zgornji fužini, kjer so rešetali vse zgodbe, tudi tedaj desetletni Jurij Legat. Med Blaževimi sorodniki v Dražgošah je desetletja živela takšna razlaga nje govega konca, da je bil v Jelovici idiit. Gotovo, ubilo ga je vse hudo! — »Postavite mu spomenik!« zaključuje z Miillnerjem in Kappusoni Prijate ljevo zgodbo .'\lbert Struna.'" Rudarja Kavčiča Valentin Kavčič, močni Tine, se je rodil 1815^' v Lajšah, vasi pod jelov- škimi rudišči in kopišči, iz katerih so Lajšani zalagali z železno rudo in z ogljem fužine ter vigenjce bodisi v Železnikih ali v Kropi, kakor je ležal svet njihovih delovnih torišč. Rudne jame so bile tudi blizu nad vasjo in so imele značilno ime Železo (na Železu, pod Železom, Spodnje Železo); poleg njih pa še ducat drugih jam. ki so bile v Tinctovi mladosti že opu ščene ali jia so jih še zasedale kompanije dveh. redkeje treh knapov. med katerimi bi videvali tudi močnega Tineta. Ko so okorno risali na podboje letnico 1845, se je Tine oženil s pet let starejšo Mico Ambrožič, čevljarjevo hčerjo iz Selc. kateri je oče zapisal 50 goldinarjev dote; če pa ne bi bilo zakonskih potomcev, naj bi Tine vrnil ženini žlahti polovico dote. Ob ženitvi je Tine kupiP" v Kropi v Kotlu, ob rudarski in oglarski poti do shramb v Zgornji fužini, kajžo št. 53 z »vrto voma« in gozdnim delom (»partom«) na Petelinovcu. preko katerega je šla z Jelovice že omenjena pot na Skok. Oba vrta sta merila po posestnem listu 106 sežnjev ali klafter. stavbišče pa je obsegalo 40 sežnjev; gozda je bilo 2 orala in 1194 sežnjev. manj kot je bilo navadno treba za malo kopo z 2000 do 3000 kg oglja na leto. Hiša je bila opisana, da inm 2 sobi. imela pa je hišo s pečjo s starinskimi nglobljenimi modnicami in preko veže čumnato s posteljo. Drugo ležišče izven hiše je nudil vzporedno z njo ležeči, z lesom opaženi prostor nad hlevom za kravico ali koze. katerega strop je bil iz golih tramičev. Fasada Tinetove kajže je bila borna, z vho dom ob sedaj nerabni rudarski poti. Na nasprotni, zahodni strani vodijo z občinske poti ob »sitem« studencu navzgor do Tinetove hiše stopnice, zlo žene iz ploščatega apnenca snodrikaste barve. »Siti« studenec je norčavo Lme, ki so ga malemu izvirku izpod skale morda dali kovači iz nekdanjega sosednjega vigenjca. imenovanega Dolga rit. Na »siti« studenec so hodili po vodo tudi prebivalci Tinetove hiše. Ko si je kiipil Tine to kajžo. je bila stara 150 let ali tudi več. Reklo *e ji je pri Mrkaču. Prvi znani lastnik je bil Jernej Pegam,'-^ ki je leta 1712 priglasil kapeliSki cerkvi M. B. letno dajatev 12 krajcarjev. Naslednji go- 10 Loški razgledi 145 spodar je bil Jakob Šolar, za njim pa fužinar Franc \Vodley. posestnik velike hiše v Kropi, ki jo poznamo kot Šnieiovo ali hišo fJizabelc Hafner. Od Wodleya je kajžo kupil Andrej Zorman (Sormaii). čigar hčer Režo je leta 1828 vzel za ženo Kamničan Luka Erinaii. kovač. Rezinc^^a očeta ime nuje oklicna knjiga tedaj fužinarja, Rezinega brata Tomaža pa leta 1825, ko se je oženil s Franco Mandel iz Ljubljane, kovaiškega mojstra. — Kup nino 147 gtiidinarjcv za vso malo ijosest je založil linetu Jože Kralj iz sosednje Cačman<)\e hiše in se za to s privoljenjem radovljiškega gospo stva" na hišo intabuliral. Intabnlaeijo je line izbrisal šele 1875. Polovico ženine dote Ti- netu ni bilo treba vrniti, ker se mu je 1850 rodil sin Jurij. Žena je linetu umrla 1868. S čim je preži\ljal družinico? Močan, kakor je bil, se je vdinjal povsod, kjer se je dalo kaj zaslužiti s težkimi bremeni. Razen ])ri kopanju rutic in podiianju drevja za koj)e je bilo težko delo po trebno pri gradnji iji popra vilih jezov iz kamna in hra- stovja. kjer je bilo treba lomiti, valiti in vzdigovati skale in bruna. Y tistem času je podrla voda jezove v letih 184.9. 1855. 1856, 1860, 1862. 1866 in 1867.^-' V matičnih iz- enaj.stih naslednjih let potrjujeta župnika Kahl in Kapus. da je Valentin Ka^•či('^ po domače močni (ta moččui) Tine \ prejšnjih letih, računaje na svojo telesno moč. prenašal jiretežka bre mena in je v 56. letu sile tako iztrošil. da je obležal v postelji in da po trebuje edinega sina Jurija, da bi ne podlegel«. Tako potrdilo je napisalo tudi županstvo,'' oblast pa je sina Jurija vsako leto oprostila vojaške službe. Tine je umrl 1888. star 74 let. Rudarila sta Ka\čiča, oče in sin. v d\oje. ker je bil značaj dela tak. vendar večidel priložnostno, ker k rednemu kopanju ni vabil zaslužek^' in je ruda ponehavala.'" Da se je Tine" resno mislil ukvarjati z rudarstvom, izpričujejo ohranjena rudosledna dovoljenja rudarskega gla\arstva v Ljub ljani"" za leta 1860 do 1865, za katerti je plačeval polletno pristojbino in dajal jKiročila. Poslej v spisih ni več dokaza o rudarjenju obeh Kavčičev. Šele 21. marca 1883, ko je bil Tine v 70. letu starosti, je opomnilo rudarsko oblastvo, to pot Jurija, za poročilo o prvem polletju, za katero mu je bilo dovoljeno sledenje rude. Tedaj mu je Karel Pibrovoc sestavil pismo za odpoved pravice v radovljiškem in loškem glavarstvu, kar je oblast izvedla septembra, Jurij pa je plačal zadnjo letno pristojbino za 1883 ter tako ne vede pristavil piko zadnjemu poghnjn zgodovine kroparskega železarstva. Tinetova jama ali jame so bile za Babjim zobom ali za Varlin iio, ki sta malo narazen. Te jame so bile na\pične luknje \ zemljo ali jaški. Liuele so vitel, to je dvigalo na vreteno, okoli katerega se je navijala vrv s kav- Hii ikrilial piskih iz leta 1870" in 146 Ijem za rudno vedro. Globina jam za Varlovno je bila do 40 metrov. Valentin Žmitek je videl tam jamo, ki ji je rekel Tinetoua jama. Nad žrelom je imela nekako uto, v katero je bilo posta\ljeiio vretcno z dvema kljukama, torej napra\a za dva delavca. Žtiiitko\a risba ])o spominu kaže popolnoma takšno napravo, kot so bile druge naprave preproste vitelske tehnike. Močni Valentin je v mrliški knjigi vpisan kot oglar. Tudi sin Jurij je bil kopiščar. se pravi da je kuhal oglje na najetih ali v najem dobljenih kopiščih, kadar ni pomagal tesarskim mojstrom Ažnaanom. očetu Lenartu in sinovonm Tonetu in Janezu, v domačem kraju in drugod (na Jesenicah, na Savi idr.). Jurij se je poročil'' v Kropi 1882 s 24-letno Jerico Rudolf, ki mu je rodila dva otroka, Lucijo iii Šimna, pa že 188? umrla. Šimen, gozdni delavec in Žagar, se je 1914 poročil z Jerico Ferlič z Bukovega vrha, s katero ni imel otrok, in je umrl nekje v tujini po prvi s\etovni vojni: Lucija živi z družiiu) na Jesenicah. Jurij, zadnji sajuotcžni rudar, ki ga je oskrbovala snaha. Šimnova Jerica, je umrl 1923-^ za jotiko kot gozdni delavec. Jerica se je drugič poročila in odšla v pokoj na Jesenice. Ko ni bilo več gospo darja, pa tudi že prej, se je vse, kar je bilo Kavčičevo, imenov^alo in se še imenuje po močnem Tinetu: hiša, obe Jerici, jame. kopišča in gozdna par cela. Tinetovo hišo, sedaj z novo hišno št. 42, je od dedinje Lucije kupil France Žaberl. tovarniški delavec ])ri Plamenu, in prepustil linetovo osta- lino kroparskemu Kovaškemu muzeju: staro skrinjo s papirji, viri za ta opis Kavčičev, drugje objavljeno in opisano rudarsko orodje, tesarske se kire in drobne priprave za obdelovanje lesa. ki jih je Jiirij uporabljal, ko je tesal križ pred hišo itd. Deli pušk starega kova in rožički za smodnik pa bi nas radi prepričali, da je Kavčičem nekoč prijal tudi lov. O p o m b e /. Knjige L('rk\fnili oklicev porok je župiiijani ukazal ljubljanski ordinariat 28. novembra 1S22. št. 1291. — 2. A. Miilhier. (leschichle des Eisens in Krain. Gčirz und Istrien. \Vien-Leipzi^ 1909. str. 26i. — >. Število nuiarjev v prejšnjih časih navajam v Kroniki 1962, št. 1. str. 11. — 4. Miilliier. o. d., str. 265. — 5. Kandiuev izpisek hišnih ])osestnikov iz urbarja cerkve M. B. v Kropi iz 1725 s pritegnitvijo listine iz 1712 (leto postavitve cerkve) v .Skal^j in v arliivu Kovaškega nnizeja v Kropi. — 6. Geburlsbuch der Pfarre Kropp vom Jalir 1745—1771. str. 220 (v prevodu): 10. januarja 1764 je bil rojen Anton, zakonski sin Sebastijana Praprotnika (v krstni knjigi: Prapetnig) in njegove žene Terezije. Krstil gu je prečastiti gospod Simon Praprotnik (v krstni knjigi: Prapetnig). kaplan. Botri so bili: Urban Loser (prav Lazar) in Jera Znideršič. Navzoča sta bila tudi Jernej Prclibres (Prelibrer) in Elizabeta Pegam. — ?. Miillner, o. d., str. 290. — 8. O Gregorjevem potomstvu prini. Andrejkov članek v SBL II. 515. — 9. Miillner, o. d., str. 265. — 10. Albert Struna. Vodni pogoni na Slovenskem. Ljub ljana 1955, str. 229. — II. Matični izpisek na jjrošnji za oprostitev Jurija Kavčiča od vojaške službe (hrani Kovaški muzej v Kropi). — 12. Kupno pismo, navedeno v prošnji za dovoljenje intabuiacije (hrani Kovaški muzej v Kropi). — 1J. Izpisek kot pod opombo 5. — 14, Hiša v Kropi št. 55 je bila podvržena po urb. št. 1155 plačilu 12 krajcarjev činža zemljiškemu gospostvu v graščini v Radovljici, zato so morali prositi za dovoljenje intabidacije na hišo. Takšna dolžnost in davek gospostvu sta od padla z zendjiško odvezo 1848. O tem so Kavčiči liranili listino z dne 17. oktobra 1851 (zdaj v Kovaškem muzeju v Kropi). — /5. Jože GašperSič. Vigenjc. Ljubljana 1956. str. 18 in 19. — 16. Hrani Kovaški nuizej v Kropi. — /.~. Hrani Kovaški muzej \ Kropi. — 18. Povpraševanje po rudi je hitro upadalo med drugim tudi zaradi konkurence tujega železa. Z zastarelim načinom pridobivanja domače rude pa se je še zniževal rudarski zaslužek. — 19. Donuiče rude — dobrega bobovca — je zmanjkalo že v 18. stoletju in je pohajala potem vedno huje. Zaloge, kar so jih skrivale jelovške 10« 147 I kraške jame, so zadnji rudarji temeljito preiskali in izpraznili, da danes poznavalci terenov ne upajo spraviti skupaj nekaj 10 kg jelovškega bobovca, ki jih želi dobiti muzej železarne na Jesenicah za poskus z vetrno pečjo v Studorju v Bohinju. — 20. Akte, tičoče se rudarjenja Kavčičev, hrani Kovaški muzej v Kropi. •— 21. Poročilo matičnega urada v Lipnici Kovaškemu muzeju v Kropi. — 22. Matični urad v Lipnici e poleg teh posredoval tudi izpisek podatkov o družinah Blaža in Jurija Dobreta. ^a vse se mu toplo zahvaljujem. Z u s a n\ m e u f a s s u u g DEN LETZTEN BERGLEUTEN AM JELOVICA-PLATEAU ZUM GEDENKEN Die letzten vier Bergknappen, die am Jelovica-Plateau gearbeitet haben, hatteii sich um 1840 bis 1850 in Kropa angesiedelt. Sie stammten aus der nahen gebirgigen Umgebung, und zwar Blaž Dobre {1809—1875) und sein Sohn Jurij (1840—187"i) aus Dražgoše, Valentin Kavčič (1815—1883) aus Lajše, wahrend dessen Sohn Jurij (1850—1922) schon in Kropa geboren \vurde. Die Ansiedler erwarben zwei kleine Hauser, Dobre das Haus Nr. 2 und Kavčič das Haus Nr. 55; zu letzterem gehorte aucli ein geringer Waldbesitz. Ilire Nachkoninien sind ausgestorben; die Dobres erloschcii mit Jurij noch vor dem alten Blaž. Beide Dobres bearbeiteteu die alten vvestliihcii Stollcu des Plateaus, wahreiid Kavčič und sein Sohn in den ostlichen Scliaclitcn schiirften. Blaž Dobre, der am ll.Marz 1875 steif und tot vor seiner Erzgrube auf- gefundcii wurdc, hat seineii Hausnumen Prijatelj sovvohl seinein Hause ais aucli seiner Arbeitsstattc hintcrlussen — beide sind noch heute nach ihm benaunt. Der jiiugere Kavčič gab sein Schurfrecht 1885 zuriick. Die diesbeziiglichen Papiere und seinc Gerate sind noch erhalten. 148