ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXIII | 20. junija 2024 - Buenos Aires, Argentina | Št. 11 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija DOMOBRANCI SO ŠE VEDNO NAŠI JUNAKI! | Spominska proslava v Slovenski hiši Kot vsako leto, smo se meseca junija zbrali k pocastitvi spomina domobrancev, ki so bra­nili slovensko domovino pred komunisticno revolucijo. Najprej smo jih priporocili Bogu. Sveto Mašo je v cerkvi Marije Pomagaj daro­ val delegat g. Franci Cukjati, ob somaševanju g. Marka Košnika, med katero je ubrano pel MPZ San Justo, ki ga vodi prof. Diego Perez. Pred spomenik so položili venec, ob priso­tnosti živecih domobrancev, sledile so molit­ve za pokojne in poziv k molku ob zvoku tro­bente, nakar smo vsi zbrani zapeli koracnico Mi legionarji. Pomaknili smo se v dvorano škofa Rožma­na, kjer je Albi Klarreich napovedal govor Bineta Magistra ml. Govornik je natancno opisal vtise in spomine oceta Bineta, od “ “Nekoc bodo zagorele svecke, sredi noci bo svetal dan od Triglava do Kolpe, od Trsta gor do Šentilja.” ZORKO SIMCIC ” Bine st. je bil prica medsebojne vzajemnosti sotrpinov, ki so enodušno odlocili: ”Kamor gredo oni, gremo tudi mi!” Sledila je akademija v besedi in pesmi “V zvest spomin”, v izvedbi clanov Slovenske Pristave. Lepo izbrane proza in pesmi, ki so bile iz­ redno doživeto deklamirane, so nas peljale od prvih odlocitev v bran domovine, preko množicnega begunstva, do spomina na po­bite -poklane- domobrance. Že s prvimi be­sedami je nastalo pietetno vzdušje: “Morali bi se pokrižati, preden zacnemo spomin na te naše junake!” To vzdušje se je stopnjeva­lo od pesmi do pesmi. Na koncu pa je zraslo upanje: nekoc bodo svecke gorele na njiho­vih grobišcih in molili bomo za spravo našega naroda! Priložnostne slike na ekranu, so dajale lep okvir cudovitemu podajanju, možje pa so ga z lepim petjem dopolnili. Recitatorji so bili: Mikaela Križ, Tanja Oblak, Tatjana Rožanec, Dani Kocmur, Matej Modic in Aleks Zarnik. Moški zbor je vodil Matjaž Rožanec. Ozvocenje in luci je imel na skrbi Aleks Šuc, odrski prostor sta pripravila Ivan Golob in Martin Zarnik, predstavitev na ek­ranu pa Luka Kenda. Zamisel in režija je bila v izkušenih rokah Dominika Oblaka. Hvala, Slovenska Pristava, za prelepo do­ mobransko proslavo! Topel spomin naj jih varuje hladne pozabe! Tatiana Rožanec KAMOR SO ŠLI ONI, GREMO TUDI MI! | Bine Magister Že 79 let in vsako leto se slovenski zdomci tam okoli), ko se je zame nepozabni nagi-dnevnika, str. 85) spominjamo svojih junakov, ki so med zad-bal dan v prvi junij 1945, sva se oba nekam njo svetovno vojno padli v borbi proti komu-ponižno sklonjena šla plazit skozi že odvito K sreci me je Božja Dobrota odrinila na rob nizmu in za svobodo slovenskega naroda. žicnato mejo na drugo stran le-te, skoraj bi žaloigre, kateri uvodni akordi so zagrmeli Živa prica, domobranec Bine Magister rekel, da v svobodo in neznano bodocnost. tedaj na odrocnih prizorišcih v razdivjanem nam opiše takole vtise tistih dni. Omenil bom kako je naš ata zapisal naš mesecu juniju leta 1945. A iskreno povem, Šel sem se vpisat k domobrancem v Lju-prihod: in verjetno tudi nisem edini, ki je ob pozna­bljano na svoj rojstni dan, 17. oktobra Negotovo oz. nekontrolirano so krožile nih grozotah obcasno zanihal v svojo vero v 1943, ko sem izpolnil 17. leto. Pozneje sem razne vesti od domacih, ki so nam že itak božjo Previdnost. postal tudi clan podtalne Legije, ki jo je žalostni položaj še ostrile. In glej, cudo, Nisem prvi, ne edini v dolgi vrsti svojih vr­med drugimi že 27. aprila leta 1941 usta-kljub skorajšnem obupu nad svojima dvema stnikov in naših potomcev, ki smo si edini v novil gospod Rudolf Smersu. sinovoma, ki so jih poslali nazaj kot domo-tem, da je Vsemogocni sprejel ta zadostilni V nedeljo, 27. maja leta 1945, kot je spol-brance, se je kot strela iz neba raznesla vest, dar za lepšo bodocnost slovenskega Naroda. skih, moralnih, politicnih, vojaških ali zgolj šno znano, so naši domnevni zavezniki da sta dva prispela v naše taborišce. Nisem osebnih nagibov. Za nas je nedvomni izraz Angleži poslali prvi transport domobran-mogel tega vzeti za resno, vendar pa sem Še nekaj o mucencih: medsebojne zvestobe bojnih drugov. Kot cev, ki so verjetno mislili še na vlaku v ka-dne. 12 septembra 1945 popoldne, ceprav Ne vemo za tiste predsmrtne vzklike, mor-da bi v tistih okolišcinah hoteli uresniciti ravanskem predoru, da gredo h kraljevi v dvomu, ce ni šala, stopil iz barake proti pi-da krike groze, ali pa samó neme in stoicne tisti tolikokrat z navdušenjem zapeti stih vojski v Italijo, in so jih izrocili titovcem (zli-sarni. Ja kaj vidim, prihajata Marjan in Bine. predaje usodi, cloveka, zvezanega borca, “...strnimo se v enoto, v kamenito gmoto!” kovcem) v roke. Med izdanimi domobranci Ali je mogoce, ali je privid? Da, res, ona ki od obsedenih krvnikov ne moleduje za bi lahko tolmacil pesnik, ki bi se poglobil v sva bila jaz in moj brat Marjan. V istem va-sta. Še nekaj korakov in se znajdemo v ob-usmiljenje. Ni bilo joka, morda tožba ne-njihovo epopejo. gonu je bil tudi Marko Kremžar. jemu. Kakšno je bilo to srecanje povedo zavestnih in v bolecinah umirajocih teles, Vendar je neomajna zvestoba vrednotam, Doma v Kranju so skoraj ves prodani tran-drugi. Jaz ne vem, baje so se vse žilice igra-morda kakšna iztrgana beseda odpušca-katere so izpovedovali domobranci - mu-sport domobrancev zaprli v taborišce, kjer le na obrazu, vsaka svojo radost in nobene-nja? Ne vemo, da bi kdo odstopal od svoje cenci in za katerih obstoj in veljavnost so so se zmagoviti partizanski junaki znašali ga od prisotnih pric nisem videl. Pac pa jih pripadnosti slovenski domobranski vojski. se borili in katerim so s srcem in umom nad nami in nam pobirali cevlje in ure, be-je bilo na vseh voglih polno. Kako ne bi, saj Ni nam znano, da bi kdo od mucencev pro-bili predani, je taista zvestoba tisti glasnik, ležke in tudi še cele neodprte konzerve jedi. sem že molil za njih pokoj in sedaj oci iz oci sil za življenje; kvecjemu za milostni strel v ki nam razloži in osmisli njihov posveceni Ob pretepanju, s katerim so se odlikovali pricajo, da še živita. neizrekljivih bolecinah. Nimamo nic izrec-konec v skritih globelih, jamah, breznih in naši jecarji, mi je posebno padel v oci pri-no izpricanega. Le iz molka zakrknjenih krv-zamolcanih grobišcih. Nekaj skrivnostnega, zor, ko je neki partizan prišel pretepat in po Na kratko mi pozneje povesta: iz Vetrinj nikov sklepamo, da so domobranci umirali zgolj z naravnega vidika težko doumljivega, glavi tolci nekega domobranca, za katerega sta poslana v Kranj, tam so ju zaprli skupaj kot junaki. je bilo v tisti nenadni, nedomišljeni odlo­so mi pozneje rekli, da je bil to njegov brat. s par tisoci. Na vecer pred Sv. Rešnjim Te-Še danes, še danes pa nas do vzhicenja citvi “...kamor so šli oní, gremó tudi mi”. Jaz k sreci nisem od tolikšnih dobil nobe-lesom ušla. Celo noc bežala ob levi strani pretresejo besede slovesa, ko so odhajali, Morda najlepša himna zvestobi v teh ne­ne batine, sem se znal izmikati. Save, prešla cez brv v Mednem in zarana kljub zlovešcim vestém, z vetrinjskega po-pozabnih besedah. Kljub temu sva midva, moj brat in jaz, prišla v Gunclje, kjer je bila njuna mama. Tu lja na slovenski Koroški: Res je, podoba clovekove velicine in sklenila, da se jih rdecih tolovajev cim pre-se skrivata tri mesece pod kupom stelje in dostojanstva se izkaže v težkih in usodnih je znebiva. na lastno roko ponaredita dokumente, po Kamor so šli oní, gremó tudi mi! trenutkih. Tretji dan v ujetništvu (za katerega so posredovanju sestricne, uideta cez mejo Njihovo usodno odlocitev v tedanji bivanj­vecino potem šli pobijat v Kocevski Rog in proti Trstu in dalje do oceta. (Iz Atovega ski stiski je možno motriti z gledišc ver-Hvala Njim! »V ZVEST SPOMIN« | Akademija v izvedbi clanov Slovenske Pristave Predstavitev nevarnost komunizma, ki se je skrival v je prišel Andrej pomagat, ki je od Italijanske Osvobodilni Fronti. kapitulacije ves cas doma. Medu sem le malo Z blagoslovljenim križem bi se morali natocila vendar je zate še vedno pri roki. pokrižati vsi na celo pred pricetkom Zato so ubijali vodilne može, duhovnike, Ce bomo dobili kako malo sliko od naše tega svetega spomina na naše mrtve. Iz ucitelje, kmecke gospodarje, študente; družine jo bom že poslala, ker je vojska vzela iskrenega srca naj se dvignejo naše pobožne napadali so vasi, pobijali cele družine, pri preiskavi veliko slik in vse tvoje aparate in misli in objamejo do konca zveste vojšcake oropali in požigali domacije. še marsikaj. - domobrance, ki so jim sreca, svoboda Takšno je bilo stanje v Sloveniji pred 83 leti! Vojni ujetniki iz Rusije se vracajo. Mocnkarja in soncna bodocnost domovine Slovenije ‘Kaj sedaj?’, so se takrat spraševali. in dveh fantov ni doma; Franca je sama doma bili najvišji cilji borbe. V toplo narocje Kaj bi TI v takem slucaju napravil? Ni z vsemi otroki. Drusk mi je pravil, da je v objemimo tudi matere, ocete, brate in preostalo drugega kot, da se sami branijo Lucinah vzela vojna 52 mož in fantov. Koliko sestre, sosede in vse tiste, ki so postavili pred komunisticnim nasiljem. In tako so je vdov in sirot nastalo tekom zadnje vojne hote ali po sili svoja življenja v obrambo nastale vaške straže, iz teh pa se je pozneje širom sveta ve le Bog. Na Postoti je dekla za svetost pravih narodnih vrednot, božjih razvilo slovensko domobranstvo. gospodar, domaci so odšli na Koroško. Justin zapovedi in vsega kar so s spoznanjem Milan je sedaj pri Celarjih za hlapca; z dopusta uvideli, da je v skladu z ljubeznijo in pravico. se ni hotel vrniti nazaj v nemško vojsko. Povsod so razsejani grobovi kakor Pesem: Naj cuje nas presveti Bog Dragi Lojze! Prav zelo smo bili veseli tvojega plemenita semena: v soncnih Teharjah pisma. Sodimo da si nekje v Italiji. in v ledenih jamah Kocevskega Roga se Gotovo se še spominjaš trenutka, ko sva se drobijo z zemljo. Od dolenjskih gozdov In vstali so fantje -Marko Kremžar locila v Beljaku, kako je bilo tebi hudo in tudi preko notranjskega gricevja pa do skalnih meni. Zatrdno upam, da se kdaj še vidiva na ceri Jadranskega morja sanjajo skriti pod In vstali so fantje, naši vrhovci tej revni zemlji. Ko bi bil ti tako naredil kot ti je rušo. Spomnimo se tudi vseh prisilno zastražili vas - da, prav kot lovci Arharjev svetoval, bi bil pa tam med umrlimi mobiliziranih, ki izginjajo v neizmernih da volk ne bo jim segel po ovci. kot Anže in Jakob. Nimam niti iskrice upanja, ruskih stepah, na italijanskih in francoskih da bi se na tem svetu še kdaj videli. Vcasih me bojišcih, po nemških dolinah - povsod srca Vojska se v bran je združila obide tako domotožje po Anžetu in po vas slovenskih sinov razpadajo v prah in drobir. Vseh naših bratov in sester se ljubece prapor slavnostno razvila, pripenja si grb slovenski na cela, vseh, da mi nehote solze stopijo v oci. Dovolj naj bo žalostnih. Še enkrat te prav spomnimo! Naš topli spomin naj jih varuje s pesmijo slovensko stopa v krdela, lepo pozdravim in ti že danes želim veselo hladne pozabe! v trdi vojaški korak, slovenski vojšcak! Veliko Noc, da bi jo zdrav in vesel praznoval. Mi se bomo pa tudi tebe spominjali ob petju Tromba poje in boben udarja aleluje ob božjem grobu. Lahko noc, z Bogom! Zbor recitatorjev v korak domobranca in legijonarja! Tine Debeljak Toncka DIES IRAE, DIES ILLA Reka beguncev -Marko Kremžar Cez Slovenijo razlila Pesem: Polje, kdo bo tebe ljubil se je kri: odprta žila… Bog in Marija Joj, vse kri in dim in žar je! Ciril in Metod, Padamo med tri viharje, cuvajte nas! Mrtvi živim! -Karel Mauser med gorece kolobarje! Spet gremo na pot… Pomlad smo zacutili v naše grobe, Cez nebo drvi topot rjavih in crnih jahacev, Reka beguncev v noc se vali, pognal se sok je v lešcevje in smreke. s severa in zahoda jeklenih oklopnjacev, reka Slovencev, reka ljudi. Ceprav nam žica roke gnile veže, iz oblakov prasketa kot iz kresa gornjih Rdece žari, so nekam lažje nam postale veke. panjacev, ko zapušcajo dom. V dušah ponos je: Kako smo umirali, morda že veste? v zvonikih zvonijo plat zvoná zvonovi… “vrnil se bom”. Bil je vecer, zahod v krvavi peni. ceznje vrešcijo železni vozovi, Ko mesec vstal nad Rogom je za prico, s plamenecimi kolesi, bruhajocimi topovi… Zakaj dopustilo je sveto nebo, so curki brizgnili skoz noc ognjeni. da bili so - izdani…? od divjajocih jahacev apokalipticne brakade Ko svet so delili si trije trgovci, Med resje padali smo kakor snopi, padajo ogorki v naše ograde, begunci slovenski bili so prodani, z rokami grebli kakor k tlom pribiti. zažigajo hiše, gradove, nasade, ker ljudstva tedaj so služila - kot novci… Ko mesec je presvetlil zadnje krošnje, smo bili z zlatom in s krvjo obliti. skednje in kašce, domove, župnišca, Izdani, prodani… vasi in polja, žita do strnišca zlomljeni nikdár! Brez svece, križa, in brez rože, kozolci so le zogljenela stebrišca; Pobiti…poklani… naš dom samotno je grobišce. Níkdar premagani! V noceh, ko veter gospodari, v tabernaklju Najsvetejše povžije s plameni, Vedno vzravnani! nas komaj zver za hip obišce. Marijino podobo raztrga na steni, Kristom odbija glavé med rameni – Reka razcepila se je v dva rokava. Ko bomo v prst se spremenili Enega popil je kraški Rog. in tla zgnojili naše hoste, omahujoce roké ne vidijo nicesar objeti… Drugi odteka v svet. ko bomo z zemljo kakor eno, Divja gonja divja cez senožeti, Ohranjen je bil - ker je hotel Bog takrat nas morda našli boste. zrno ne klije, ne more tal steptanih odpreti… Z ljubeznijo nas vse zberite, Družinsko pismo požegnajte in pokopljite, in pada Clovek … Duh iz vere… Planina št. 5, dne 19. marca 1946 tako bi radi pocivali clovek pada od snopa in sekire med vami in pri cerkvi spali. in svastike… v dan Jeze… Dies Irae!!!... Dragi brat! Najlepša zahvala tebi, dragi bratec, za Gospodovalnost, nasilnost, krutost nemške drugo tvoje pismo v tem letu; in Ti želim obilo pozdravov od doma. Že na prvo tvoje Niso mrtvi -Tone Kuntner in italijanske okupacije so slovenskemu pismo sva ti odpisali z Ancko kako se imamo; Niso mrtvi, narodu povzrocile hude rane pa naj še vseeno ponovim, ce bi pisma ne ki so padli, To sovražno okupacijo pa so slovenski dobil. Doma smo štirje. Oce in Mati sta še pomendrani, komunisti, pod krinko Osvobodilne Fronte precej pri zdravju. Potem jaz in Ancka. Kje sta z zrelim klasjem izrabili za svoje skrite namene: za revolucijo pa Anže in Jakob? ve samo Bog, mi ne vemo, v krvavi letini. in boj za oblast. Najprej so partizani izzivali najbrž pri bratu Mihu –v vecnosti. 13 mož in okupatorja in ta je vracal z izseljevanjem fantov iz naše soseske ni doma. Pravijo da Le objeli so se celih druzin, z izgonom v internacijo in z pridejo, pa…? z zemljo, usmrtitvijo nedolžnih talcev. Cebelice so se dobro obdržale cez zimo. najzvestejši Pozneje pa so komunisti zaceli z atentati Vseh naseljenih panjev je danes naših, ki v ljubezni, na zavedne Slovence, ki so opozarjali na sem jih lani vse sama oskrbovala, le parkrat za vse dni. Z njo se bodo vracali kakor zrnje, moka, kruh svobode in casti. Teharje -Tone Rode Umazano barje cinkarne. Mrtva gladina. Tu zacutiš kakšen je in kako zveni zakopani molk, ki bi bil krik. Kamenje, zamreženo obrežje, travnik, križ, svetilka, svece. Tu so domobranci. Mocno pricujoci v duhu, ceprav že toliko let pod tridesetmerno plastjo zredcene kisline, ki žre kosti in naj bi izbrisala sledi resnice in preteklosti. Pa je resnica mocnejša. Je Duh mocnejši. Tu ste, To so hotele zamolcati slabe vesti in tovornjaki, ki še grmijo v strmino proti jezeru. Tu ste. Tu smo. To vedo brodovi svec na težki in temni gladini in potocene solze, ki med kamenjem rojevajo cvetove in križe. In vendar - nekoc bo! -Zorko Simcic Jih bo prižgal tvoj sin ali tvojega vnuka vnuk, toda nekoc -bo. Svecka ob svecki. Zlate jase sredi kocevskih gozdov, svetli vbodljaji obrobljenih kraških jam, bele trepetajoce groze dolenjskih dobrav ­nekoc bodo zagorele svecke, sredi noci bo svetal dan od Triglava do Kolpe, od Trsta gor do Šentilja. Ne za njih duše, ki so, kjer so, ne za njih telesa, ki jih ni, kjer so bila, (iz korenin so znova vzklili v svet, kot rože enooke zrejo v nas, kot veje stezajo roké do nas), ne…svecke, v zvest spomin na vsa ta dolga temna leta, ko so bili nam luc. Molitev za spravo - Tone Kuntner O Bog, ki veruješ v ljudi, zacasne popotnike in sopotnike blatnih zemeljskih dni in poti, ki vežeš rojake iz roda v rod iz davne preteklosti v davno prihodnost, ­ o Bog, ki vladaš živim in mrtvim, daj, da živi pokopljejo mrtve! Daj mrtvim pokoj in živim mir! Daj zrušiti vse bolece spomine na bratsko prelito kri in zlocine! Odpri ljudem, o Bog, oci za resnico, srce za pravico, dobroto in cast! Kajti prišel je cas za cast ter cas za nov zacetek in upanje. O Bog, ki ljubiš še tiste, ki te ne ljubijo, usmili se jih, ki so gluhi za cast in za cloveško ljubezen do bližnjega, vzemi jih k sebi, milostno in nemudoma in reši nas kuge sovražnosti. Amen MESEC SPOMINA ZAKLJUCNE MISLI PO DRUGI PREDSTAVITVI KNJIGE DR. JULIJA SAVELLIJA Pred nedavnim je bila izdana knjiga moje­ ga starega oceta dr. Julija Savellija “1945. Dnevnik mojega križevega pota”. Gre za rekopilacijo njegovih dnevnikov - zapisov o zaporniških dnevih, ko je bil v zadnjem letu druge svetovne vojne zaprt v gesta­ povskih zaporih na Miklošicevi v Ljubljani, in kasnejše begunske poti, ki jo je maja is­tega leta 1945 moral zapustiti domovino. Rad bi nanizal še nekaj misli, nekak epi­log tej zgodbi, ki sloni na dveh odzivih, nastalih po drugi predstavitvi. Prvi ta odziv je tvit dr. Žige Turka: »Nem­ci so nepartizanske upornike priznali. So jih poslal v Dachau. Uradna Slovenija jih še ni.« Ne samo, da Uradna Slovenija nepar­ tizanske upornike še ne prizna. Njihove zgodbe in imena so neznana. Javno se o njih ne govori. Nimajo spomenikov ali proslav. Niso omenjeni v šolskih knjigah. Pravi dr. Aleš Maver v svoji recenziji knjige o mojem starem ocetu: ..imamo zdaj dra­goceno monografijo, kriticno izdajo virov, ki omogoca natancen vpogled v delovanje in miselni svet dela tradicionalnega tabora na Slovenskem med drugo svetovno vojno, ki sta doslej vsaj širši javnosti malo znana. “ Ne samo, da Uradna Slovenija nepartizanske upornike še ne prizna. Njihove zgodbe in imena so neznana. Javno se o njih ne govori. Nimajo spomenikov ali proslav. Niso omenjeni v šolskih knjigah. ” Veliko premalo znana, bi jaz dodal. Za­ molcana in iz javnega spomina izbrisana zgodba Slovenske Legije, kateri je moj sta­ ri oce pripadal, pa tudi drugih skupin, ki so po okupaciji v ilegali zbirali orožje, pos­redovale informacije zaveznikom in pod­ talno delovale proti okupatorju. Sokolska Legija. Narodna Legija. Državna Obvešce­valna Služba Jugoslovanske Vojske v Do­movini. Vauhnikova mreža. In še toliko drugih, ki se jih “uradna” ali recimo ji “re­žimska” zgodovina ne spominja. Za režimsko zgodovinopisje, ki ga v ne­koliko modificirani obliki nekateri zago­varjajo še danes, je bil edini upor pro- ti okupatorju tisti, ki ga je organizirala Komunisticna Partija. Vsi, ki niso bili na strani t.i. NOB, predvsem predstavni­ ki predvojnih zakonitih strank, pa so bili po komunisticni interpretaciji izdajalci. Vrhovni plenum OF je že 16. septembra 1941 sprejel odlok po katerem je bil vsak, ki je deloval izven OF in partizanskih enot izdajalec, za katerega je bila po zašcitnem odloku predvidena smrtna kazen in to ne glede na to, ali je izven OF in partizanskih enot deloval proti okupatorju ali ne.ą Zato so ti pogumni, narodno zavedni Slo­venci, ki so tvegali življenje v ilegali upor­niškega gibanja proti okupatorju, a se niso hoteli podrediti komunistom, nenadoma dobili dodatnega sovražnika, VOS˛. Ki se je z vecjo vnemo lotil pobijanja Slovencev, kot pa okupatorja. Stari oce pripoveduje, da je malo pred aretacijo (11. januarja 1945) poslal okro­žnico, pod psevdonimom dr. Poljan, za “intenzivnejše porocanje o vojaških pre­mikih Nemcev. Kolikor sem videl, je bil iz­vod poslan v Trst.” (V Trstu je namrec bil stik z angleško obvešcevalno službo.) Iz­vod okrožnice, o katerem govori tukaj sta­ri oce, je Gestapo dobil v roke in uporabil kot razlog ali dokaz za aretacijo. Pravi tudi, da so informacije o njegovi mreži ilegalcev Gestapu izdali infiltrirani komunisti. Naj še enkrat povem: Sloven-ski komunisti so Nemcem ovajali Sloven­ce, ki so se borili proti Nemcem, a se niso udinjali OF. Naiven clovek bi vprašal: Za­kaj? A nista vendar imela obe skupini isti cilj -borba proti okupatorju? Odgovor je seveda ta, da pravi cilj OF ni bil boj proti okupatorju, ampak komunisticna revolu­cija na Slovenskem, in da so jim bili ljudje kot moj stari oce pri tem napoti. Nemška oblast jih je zaslišala (po pripo­vedovanju starega oceta in drugih tudi mucila) in jih obsodila. Prve skupine so bile poslane v koncentracijsko taborišce v Dachau. Ko so se pozneje železniške zve­ze z Nemcijo oslabile, so druge poslali v taborišce v Kocevje. Tretja skupina, v ka­teri je bil tudi moj dedek, je bila zaprta do umika Nemcev iz Ljubljane. Torej, kot sem rekel na predstavi, nemška oblast jih je obsodila za sovražnike. Jugo­slavija jih je kljub temu obsodila kot kola­boratorje, ker so delovali proti OF. Uradna Slovenija pa o tem molci. Preživeli taborišc­niki iz Dachau so imeli celo velike težave s pridobitvijo statusa žrtve vojnega nasilja! (glej: https://casnik.si/drzavna-obvesce­ valna-sluzba-jugoslovanske-vojske-v-do­ movini-dos/) Pišem te besede v casu, ko se spominja­mo žrtev komunisticnega nasilja med in po drugi svetovni vojni. Vecina teh žrtev nima ne mrliškega lista, ne znanega gro­ba. Okostja mnogih so shranjena v zasilnih skladišcih in nedoumljivo cakajo, da jim bo slovenska oblast milostno dodelila vsaj kraj za dostojen pokop. A oblast tega ne naredi. Ogabna, necloveška opustitev civi­lizacijskih norm. “Draga Slovenija, zakaj ne pokoplješ svojih otrok?” je retoricno zakli­cal govornik na spominski proslavi na Trgu republike na predvecer praznika, ki ga je slovenska oblast ukinila, dobromisleci, bla­godušni Slovenci pa še naprej praznujejo z molitvijo in pietetnim spominom. Tragedija pomorjenih, zakopanih in za­molcanih se ne da primerjati s tragedijo tistih ki so, kot moj stari oce, ohranili vsaj življenje, ceprav so jim odvzeli imetje, cast in pravico do domovine. A vseeno, te dni veliko govorimo o grški tragediji “Anti­gona”, ki jo je napisal Sofoklej, to mocno raziskovanje cloveške želje, da bi se ga spo­minjali in ga castili po smrti. Medtem ko se osrednji konflikt vrti okoli Antigoninega kljubovanja Kreontovemu ukazu, da pusti telo svojega brata Polinika nepokopane­ga, se igra poglobi v pomen spoštovanja mrtvih kot temeljnega vidika cloveškega dostojanstva. Antigonina neomajna odlo­cenost, da svojemu bratu zagotovi ustre­ “ “Draga Slovenija, zakaj ne pokoplješ svojih otrok?” ” zen pokop, ne izhaja le iz njene privrženosti božanskim zakonom, ampak tudi iz globo­kega prepricanja, da je zanikanje obredov pokopa enako izbrisa posameznikovega obstoja iz kolektivnega spomina družbe. S tem ko tvega svoje življenje, da bi ohranila to sveto tradicijo, Antigona zagovarja pra­vico vsakega posameznika, da se ga spomi­ njajo in ga priznavajo, tudi v smrti. Antigonino dejanje državljanske nepo­koršcine presega fizicno dejanje pokopa in postane simbolna gesta ohranjanja bi­stva cloveške identitete, ki zagotavlja, da umrli niso pozabljeni in da se njihova za­pušcina spoštuje za prihodnje generacije. To je tudi namen izdaje knjige spominov mojega dedka, domoljuba in rodoljuba dr. Julija Savellija. Naj kot zakljucek navedem še obljubljeni drugi odziv na predstavitev knjige. Sode­ lavka SCNR je moji ženi pisala: Besede, misli in pricevanje vašega moža na predstavitvi dnevnika dr. Julija Savelli­ ja so se me zelo dotaknile. Še nekaj casa sem razmišljala, kako bi bilo prav, da bi bila v javnem prostoru zgodovina bolj uravnotežena, da bi cim vec ljudi spoznali, kakšne domoljube je Slovenija maja 1945 »izgubila« in kakšno moc so ti imeli, da so ljubezen do slovenskega jezika in kulture predali svojim otrokom, vnukom... Res, prav bi bilo. Marko Gaser (prvic objavljeno v https://markogaser.substack.com/p/ naj-umrli-ne-bodo-pozabljeni) 1. Vir: dr. Tamara Griesser Pecar, ob predsta­vitvi knjige v Ljubljani 6. februarja 2024. 2. Varnostno-obvešcevalna služba (krati­ca VOS) je bila skrivna partijska oborože­na formacija, ki jo je v okviru OF avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnev­nim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega po­ liticnega življenja, ucitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, clani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistic­ni ideologiji. VOS je v casu celotne vojne likvidiral 519 oseb, ubitih je bilo tudi 157 pripadnikov VOS. Vir: Wikipedia IMENSKI SEZNAM SMRTNIH ŽRTEV DRUGE SVETOVNE VOJNE IN REVOLUCIJE V tokratni številki Svobodne Slovenije želimo bralce opozoriti na imenski seznam smrtnih žrtev, ki jih je zbiral in uredil Inštitut za novej­šo zgodovino v Ljubljani. Seznam je nastajal v okviru vec let trajajoce znanstveno zasnovane zgodovinopisno -žrtvoslovne raziskave. Na se­znamu najdemo osebe, ki so v obdobju med aprilom 1941 in januarjem 1946 izgubile življe­nje bodisi zaradi vojnega bodisi zaradi revoluci­onarnega nasilja. Kot so zapisali ustvarjalci tega seznama, ki je dostopen na spletni strani Sistory, zanesljivo identifikacijo posamezne žrtve zago­tavlja 25 kategorij podatkov, ki so jih skušali v okviru raziskave ugotoviti pri vsaki osebi in tvo­rijo t. i. osebni list žrtve. Poleg imena in priimka so pri vsaki posamezni žrtvi skušali pridobiti tudi druge njene podatke kot na primer ime oceta, ime in dekliški prii­mek matere, domace hišno ime, datum in kraj rojstva, kraj in obcino bivanja ob zacetku vojne, zakonski stan, poklic, narodnost, pa tudi datum in kraj smrti oziroma izginotja. Nekateri podatki, kot je podatek o povzrocitelju smrti, javno niso dostopni. Seznam je nastajal na osnovi sistema­ticnega pregledovanja literature (Crnih bukev, Farne plošce ipd.), casopisov, arhivskega ter drugega dokumentarnega gradiva; tudi pregle­da mrliških maticnih knjig. Do 5. oktobra 2022 je bilo v seznam vnesenih 100.015 žrtev (ne samo Slovencev, temvec tudi žrtve drugih narodno­sti). Zaradi skopih podatkov, unicenih arhivov, zapovedanega molka vsem, ki so karkoli vede­li o med, predvsem pa povojnih komunisticnih zlocinih, je seveda seznam nepopoln, kar pa ne pomeni, da vecine žrtev na seznamu ne najde­mo vsaj po imenu in priimku ter po datumu in kraju rojstva, prav tako so pri vecini navedeni tudi osnovi identifikacijski podatki. Kako torej priti do seznama? Naprej seveda velja poudariti, da ne gre za se­znam, ki bi bil v celoti objavljen in javnosti po­polnoma dostopen, lahko pa vsak prek osnovnih podatkov poišce osebo, ki jo išce. Internetna stran, na kateri je seznam dostopen: https://www.sistory.si/zrtve Na tej strani je seznam na kratko predstavljen, pojavi pa se tudi sivo iskalno okno »napredno iskanje«. Ce kliknemo nanj, se nam odprejo naslednje rubrike: ime, priimek, letnica rojstva. Vnesemo tiste podatke, ki jih imamo, in nato pri­tisnemo na rdece polje »išci«. Izpišejo se nam vsa imena, ki ustrezajo našemu iskanju. Ce je teh vec, lahko po datumu rojstva, datumu smrti ali kraju bivanja poišcemo tisto osebo, ki nas za­nima. Izpostaviti velja, da so na seznam praktic­no vneseni vsi pomorjeni, seveda pa ostaja prak­ ticno pri vseh, ki so bili umorjeni po koncu druge svetovne vojne, neznan kraj in datum smrti. Prek tega seznama lahko vsak poišce svoje po­kojne domace, svojce in znance, ki so umrli med leti 1941 in 1946, tudi tiste, za katerimi je ob koncu vojne izginila vsaka sled. Se pravi, tudi iz Vetrinja vrnjene domobrance konec maja 1945, katerih pot se je koncala preštevilnih morišcih po vsej Sloveniji. V teh primerih seznam, žal, ne vsebuje podatka o tocnem kraju smrti, saj to še vedno ostaja neznanka, vendar kljub temu pred­stavlja pomembno bazo med in po vojni umrlih slovenskih mož, fantov, ocetov, pa tudi žena in deklet, pa tudi nekatere podatke o njih. ZA POBITE SLOVENCE MISSA PRO DEFUNCTIS DIES IRAE, DIES ILLA ­ V breznu Tromba strašno zadonela ­ joj! joj! - salva iz brzostrela nas v telesa je zadela. Zadnji blisk - Križ v mojem domu... padem z grušcem v gluhem gromu kakor skala v kamnolomu ­ cez oci me je strel udaril, zviška letim slep v slepo temó, privezan na ro bratovo, o, za smrt naju Bog je dvojcka ustvaril! Obležim na polici, v dno visec, pripet na krvavordec bodilj: razdrt, krvav nagelj za Smrt! -Tipam in vem: moj brat ima prebiti lici, srcé mu kot odprta dlan zija, po stenah kri curlja, brizga iz odprtih žil ­ o, pal sem pod slap krvav, pod hudournik bucec, ves se penec od možganov razbitih glav... zadevam se ob grgrajoce vratove... plaz padajocih strahotno rjove... (O Bog, prizanesi mojim slepim ocem!!) Sluh mi odpira veke: voda se svetlika v dnu od krvave reke kot zmajevega repa luska, ko pade razbito telo, mrtev kal zapljuska, oko zadene v cer in se razlije, zlomljena roka se korenin ovije, izpod njih se kot divja zver priplazi gad in v srce pici cloveka, trebuh nabreklo zateka, usta grizejo prst, raste teles sklad na sklad, vrsta vrh vrst kot polena, cez kolena leze mocerad in škorpijon... O Dno Jeze! Gnev Temin! Kralja Matjaža v goró pokopani bataljon! Crvom Zaklad! Razbitína mesnega tkiva!Živih trupel skládovnica živa! - Nekdo se iz dna na vrh kope primika ­ (visim na polici nem in verjamem slepim ocem, ki vidijo kretnjo krika!) ­duhovnik božji se preriva iz krvave grézi, dviga rok­ o, samo pol roké, kolikor jo iztrgal je žicni rézi in maha kot da vpije z njo: Absolvo te! Odvezujem te greha... Odpusti!... Gomazeci, razmesarjeni cloveški gmoti se v predsmrtnih krcih odpirajo celjusti, vec ne rjove, le moli šepetajoce: Odpusti nam, Oce, in njim odpusti, ki so nas vrgli v te krvave moce, cešcena Marija... Krcelj odtrgane re blagoslavlja in se zvija, za njo se dvigne mašnikova glava v kopi in kot da pristopa k oltarju, zapoje: O pridi, sveti Duh! Pridi! In s hisopom pokropi mene in moje!... In v hipu je vsa umirajoca jama (kot da so se razmaknili skalnati zidi) ladja velicastnega božjega hrama: pojó kurati latinsko kot duhovni, castniki kot strežniki, vojšcaki kot pevci cerkveni, od petja in krikov tekó solzé po kraški steni, orošene s krvavim znojem kot v nobeni cerkvi polni, in pojó, pojó iz dna kot iz muceniških katakomb za glasom mašnika, ki pricakuje nadangelskih tromb: V krvi k Tebi, Bog, vzdihujem, srce strto Ti darujem, konec svoj Ti izrocujem. Spomni se, o Jezus mili, da so Zate me umorili! Dan današnji se me usmili! Oci krvavo jocejo, iz ust se vzdih kot kri lije, srca se stiskajo, v molitvi zadnji utrip odbije, glasovi se mešajo v blazni šum, a roka mašnikova se vedno še vije in glas poje kot pred: Sanctus, sanctus... Svet, svet, svet, Bog vojnih trum... Vernikom upada pogum, vedno tiši je blaznih krik, usten šelest, mašnik je vsak hip bolj bled, skoz zobé iztisne: Ite, missa est! in omahne v grgranje: Requiescant in pace! O Mir! Iz ust se mu potoci krvavi vir zadnje daritve... Cerkev mrmra še vedno pomašne molitve kot da v krsto, ki je ni, in v kosti že vrta crv. Angel Brezen, Pokoncevalec Abadon, je cez dno crne peruti razprl. Zadnji glas je umrl. Zemlji v srce je pal - ubiti slovenski zvon... Visim še vedno na previsu. Sam. Mrtvi molce v dnu jam. Usta polna krvi. Koprnim po kisu. Odkruši se z roba bor in pade pocez jame. Ne vidim, a vem: zame! Lestev navzgor! Že dvigam slepe oci iz globanje. Cudna svetloba se lovi vanje, vem: sonce vstaja izza nocnih mrákov! O Sonce, zavpij cez ves svet z goreco trombo o pokolju in pokopu slovenskih vojšcakov, Tebi vse izkricim: Živim! Živim!! Živim!!! Stražar odvrže bombo. Ves se razletim v vesolje kot moj krik. Le ta kost je pala z vrha na nasuto brezno kot kamen in križ. Mrtvim v spomenik. Živim v vetru pišcal najgrozotnejših slovenskih viž. Naša smrt ni vec skrivnost! Amen Polifoni koral Tromba strašna bo donela, mrtvim po grobeh grmela, vsem pred sodni stol velela. Mrtvi bodo iz groba vstali, k Tvoji sodbi se podali, svoje rane pokazali. Vse prevzela bo tesnoba, ko bo vstal iz tega groba Tvoj vojšcak... O Bog, Ti sodi milostno ga, usmiljen bodi! Ljubi Jezus, Ti mu daj mir in pokoj vekomaj! AMEN! V spomin na Miho | NASVIDENJE, PRIJATELJ Prehitel si me, prijatelj. Bog je tako hotel, Bog ve zakaj. Bog vedno naredi najboljše, ceprav nam je vcasih to težko razumeti. Nikoli ne bom pozabil, da si molil zame, ko sem moral skozi lastno preizkušnjo. Toliko spominov imam iz tistih prvih otro­ških dni, ko smo se igrali, ko še nismo znali dobro govoriti. Veliko je bilo takih trenutkov, ki se zdaj kopicijo v spominu. Tolažil sem te tisti prvi šolski dan v šoli Santa Ana in si ža­lostno jokal. Ne spomnim se vec, kaj sem ti rekel, ampak smilil si se mi, ko smo stali na dvorišcu in so nas postavljali v vrsto. Spominov je res veliko. Tvoja pticja kletka, zmaji, plezanje po cipresah, vsakodnevna peš pot v šolo, igre na ulici, kolesa, s katerimi sva se ponesrecila s Tonijem, petki v Domu, žari, rojstni dnevi, industrijska šola La Salle, prve prijateljice, poletno delo v vaši delavni­ci, potovanja v Chascomus, Miramar, v Men­ dozo. Tam sem spoznal tvojega starega oceta in izvedel, zakaj si tak, kot si. Ti si bil Bajda, Toni je bil Podržaj. Noc pa dan. V Mendozi sem to jasno razumel. Vedno si imel tisto nenavadno prepricanje, da lahko dosežeš vse, kar si zastaviš, s tisto vztrajnostjo, po kateri smo te poznali. Bolje je bilo porušiti zidove kot pustiti slabe stvari take, kot so bile. To ni bil napuh, niti ponos, bil si malo trdoglav, to je vse. Ni te zanimala politicna korektnost, inženirji tega nikoli nismo znali. Bil si direkten, razmi­šljal in povedal si brez anestezije. Mnogi so bili seveda malo hudi nate, toda le zato, ker niso povsem razumeli, da neskoncna pogajanja in tisto, kar je bilo prav storiti, nista bila vedno na istem pasu. Nisi prevec govoril, zato ti je vse šlo hitreje, brez tolikih postopkov. Tudi formalni protokoli te niso zanimali, vendar tvoji rezultati niso potrebovali toliko razlage. Vzbujal si spoštovanje, vedno si bil odlocen. Vcasih si seveda kaj zafrknil, a svet potrebuje odlocnosti in v tem si bil zelo dober. Imela sva toliko pogovorov, da zdaj mislim, da jih drugi skoraj ne bi mogli imeti toliko. 62 neprekinjenih let pomeni veliko pogovo­rov. Še vedno hranim pismo, ki si mi ga poslal iz Puerto Belgrana, ko si služil vojašcino. Še vedno hranim fotografije z maturantskega izleta v Braziliji, pa seveda tudi tiste iz Rasti. V prvih letih Tecaja bi te skoraj izgubil, moral sem iti k tebi domov, da te prepricam da se prideš vpisati z mano. Potem pa si našel smi­sel, seveda, in ni te bilo treba vec prepricevati. Veckrat sva se prepirala in tudi kregala. Toda leta so prinesla boljše stvari. Leta so za­cela izvabljati najboljše, kar sva imela v vsa­kem od nas. Imela sva malo nenavadne dru­žine, a ni jih bilo mogoce zatajiti. Zvestoba je tisto, kar je pri naju vedno najbolje delovalo. Nisva bila dobra z besedami, a zvestoba ne potrebuje besed. Pravijo, da je zvestoba naj­boljši nacin za izražanje ljubezni, ko nimamo besed, da bi jo izrazili. Odrasla sva in potem ni bilo vec treba toli­ko govoriti. Delila sva branje. Šale so zacele postajati redke in pogovori so zaceli dobivati drug pomen. Dobro sva se poznala. Vcasih sva le z eno samo gesto, smehom ali s hitrim pogledom takoj vedela, za kaj gre. V zadnjih letih so se naše teme pocasi, a odlocno, zacele usmerjati k našemu prave­mu cilju. Takrat se je vse zacelo dokoncno spreminjati, ko sva jasno razumela, da je po­membno le tisto novo življenje, ki ni vec tako dalec. Bili so cudoviti pogovori. Takrat verja­mem, da sva res postal brata z velikimi za­cetnicami. Otroka Oceta, ki nas išce in caka. Takrat sva zacela vec moliti, kajti molitev je najboljši vir, pot da lahko pridemo dlje, kot bi zmoglo naše srce. Zacela sva pušcati ne­ pomembne stvari, da sva imela vec casa, na primer za cešcenje Najsvetejšega. Življenjskizapleti so bili nekoliko odmaknjeni. Še vedno moram nekega dne zaceti molitve svete Bri­gite, tiste, ki si jih pred leti molil, s katerimi si pomagal svojim 15 najbolj potrebnim du­šam, in zaradi katerih si v tvojih zadnjih 15 dneh izvedel vse, kar si moral vedeti. Zdaj vem, da imam še nekoga, ki mi bo po­magal do tja. Gotovo je ostalo veliko nedokoncanih stva­ri, stvari, ki si jih nisva povedala, ampak to ni vec tako važno. Delila sva tisto, kar je bilo bistveno, naredila sva kar je bilo pomembno, in vse to bo ostalo v mojem spominu. Zdaj sem jaz na vrsti za molitev. Nasvidenje, prijatelj, ce Bog da. Jože Lenarcic OBCNI ZBOR | Mendoza V nedeljo, 12. maja 2024, se je v Slovenskem domu v Mendozi vršil 74. redni obcni zbor, ki se ga je udeležilo veliko število clanov društva. Otvoritev se je pricela z molitvijo v zahvalo za opravljeno delo v preteklem letu. Na zacetku obravnave dnevnega reda so clani, po navedbah predsednika Tineta Šmo­na, dolocili dva overovatelja: Pavla Šmona in Marjana Bajdo. Sledilo je branje in overovi­tev zapisnika 73. obcnega zbora, ki je potekal leta 2023. Nato so sledila porocila odbornikov in za­stopnikov društvenih odsekov. Vsak je po­drobno opisal delovanje in dosežke v pre­teklem obdobju. V svojem govoru se je gospod predsednik spomnil pokojnega clana Janeza Štirna, ki je veliko prispeval k naše­mu društvu, ter se zahvalil vsem odsekom, ki so uspešno delovali in prispevali k uspehu in življenju društva. Posebno zahvalo je na­menil skupini, ki skrbi za spletno porocanje o dejavnostih naše skupnosti, posebej Karini Marušic, glavni voditeljici tega odseka. Novi odbor sestavljajo naslednji clani: Predsednik: Tine Šmon Podpredsednica: Helena Hirschegger Tajnik: Matjaž Grintal Blagajniki: Marjan Šmon, Paula Bajda in Dušan Engelman Odborniki: Ani Grintal, Rezka Novak, Franci Šmon, Marjan Bajda in Pavel Šmon Kulturna referenta: Fric Šmon in Emil Nemanic Gospodarja: Aguštin Šmon in German Nemanic Nadzorni odbor sestavljajo: Cvetka Grintal, Miha Hirschegger in Helena Bajda Razsodišce: Stane Grebenc, Majda Nemanic in Jure Štumberger Zastopniki ostalih odsekov in organizacij: Komuniciranje in socialna omrežja: Karina Marušic Mendoški pevski zbor: Ani Grintal Osnovna šola Sveti Ciril in Metod: Sofia Štumberger Srednja šola in tecaj slovenšcine: Rezka Novak Planinski odsek: Bibi Bajda Folklorna skupina: Miri Šenk Luc in zvok: Pavli Nemanic Arhiv in knjižnica: Angelca Cad Mladina: Valentina Šmon 74. redni obcni zbor se je zakljucil z molitvi­jo za božji blagoslov v prihodnjem obdobju. Z mocnim aplavzom smo zaželeli veliko srece in uspehov novemu odboru ter ostalim za­stopnikom. Matjaž Grintal IZLET V TEMAIKEN | Balanticeva šola V soboto, 4. maja, nas je soncno vreme zgo­daj prebudilo. Polni veselega pricakovanja smo se zbrali šolarji, uciteljice in nekateri starši, ki so nas spremljali na izlet v naravo. Kar 60 oseb je zasedlo velik avtobus, ki nas je odpeljal v mesto Escobar, v biopark Tema­ iken (“tem”-zemlja “aiken”- življenje). Pricel se je naš sprehod po parku, katerega površi­ na dteje kar 34 hektarov. Najprej so nas presenetili veliki pelikani in rozasti noji. Odkrivali smo cudo narave, saj so nas na vsakem koraku presenecale posebne vrste živali. Ustavili smo se pri ve­terinarski bolnici in tam prisluhnili zanimivi razlagi o zdravljenju bolnih živali, katere so našli na raznih koncih Argentine. Pokazali so nam, kako skrbijo zanje, jih zdravijo, hrani­jo in kako moramo vsi spoštovati njihovo ži­vljenjsko okolje (habitat). Ko se živalice opo­morejo, jih znova spustijo v naravno okolje. Otroke je pritegnil zanimiv bel krokodil, ki je skakal in mocil steklo. Ko smo dospeli do akvarija, smo si ogleda­li mnogovrstne ribe. Posebno pozornost so nam vzbudili morski psi. Stopili smo nato v podmornico, kar je bilo nadvse zanimivo. Sledili smo ogromnemu povodnemu konju, ki se je sem pa tja prikazoval s svojimi veliki­mi ocmi. V Temaikenu je najvecji aviarij, ki ima ptice iz vseh celin. Zanimivi so bili tudi netopirji, ki se hranijo s sadjem. Spali so v to­pli in vlažni sobi. Pot nas je peljala do kmeti­je, kjer smo si ogledali domace živali in živali naše argentinske Pampe ter Patagonije in Mezopotamije: telicke, ovce, koze, peteline, noje, lame, mare, pasavce, kapibare, recne zelve in druge. Seveda niso zaostale tudi afriške živali: tigri in leopardi, antilope, pa priljubljeni lemur­ji vseh barv, zebre in krokodili. Iz Avstralije smo spoznali ptico podobno noju… Ko so nam lacni želodcki zakrulili, smo se usedli na travnik in zaužili malico/kosilo, ki smo ju prinesli s seboj. Sprošceno, veselo razpoloženje nas je spremljalo ves cas in po dolgi hoji smo se utrujeni vrnili domov. Naslednjo soboto smo v šoli nadaljeva­li s poucevanjem enote o živalih, ki smo jih spoznali. Tako smo se obogatili z znanjem, ki smo ga pridobili na izletu! Priporocamo vsem šolarjem to nepozabno izkušnjo! Balanticeva šola VOLITVE ZA EVROPSKI PARLAMENT IN TRIJE REFERENDUMI V nedeljo, 9. junija, so potekale volitve za poslance v parlamentu Evropske unije. Hkra­ ti so se v Sloveniji izvedli trije referendumi. Volišce v Buenos Airesu je bilo kot obicajno v prostorih veleposlaništva RS, na katerega je osebno prišlo glasovat 90 volivcev. Pri izbiri poslancev za Evropski parlament je bilo možno glasovati za doloceno stranko na splošno in znotraj stranke glasovati tudi za do­locenega kandidata. Eden od referendumov (o konoplji) je bil razdeljen na dve vprašanji, kar je torej zahtevalo skupaj štiri volilnice. Volilni odbor so sestavljali Tomas Kastelic, Mariano Godec, Andres Bernardo Grilc, Tija Kuhar in Ignacio Roque Fink. Zbral se je ob pol devetih in odprl vrata volivcem ob deve­tih. Volitve so potekale mirno in urejeno, do 17. ure, po kateri se je zacelo s štetjem, kate­rega izidi so bili sledeci: Za referendume je na volišcu glasovalo 70 volivcev. REFERENDUM O EVTANAZIJI (1) ZA 24 PROTI 45 REFERENDUM O PREFERENCNEM GLASU (2) ZA 36 PROTI 30 REFERENDUM O KONOPLJI ZA MEDICINSKE NAMENE (3) ZA 32 PROTI 36 REFERENDUM O KONOPLJI ZA OSEBNO RABO (4) ZA 26 PROTI 42 (Neveljavne glasovnice niso vštete.) Za evropski parlament je prišlo po pošti 477 glasovnic, na volišcu pa je glasovalo 90 vo­ livcev. GIBANJE SVOBODA 10 SDS 361 VESNA – ZELENA STRANKA 5 DESUS IN DOBRA DRŽAVA 2 SLS 12 NOVA SLOVENIJA – KRŠCANSKI DEMOKRATI 148 LEVICA 2 ZELENI SLOVENIJE 0 SD 8 DRŽAVLJANSKO GIBANJE RESNICA 10 NIC OD TEGA 0 (Neveljavne glasovnice niso vštete, tudi niso objavljeni preferencni glasovi za izbrane kandidate.) Rok Fink Lektorirala: Tjaša Lorbek Opombe: (1) O OBRAVNAVI UREDITVE PRAVICE DO POMO­CI PRI PROSTOVOLJNEM KONCANJU ŽIVLJENJA (2) O UVEDBI PREFERENCNEGA GLASU ZA VOLI­TVE POSLANK IN POSLANCEV V DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE (3) O GOJENJU IN PREDELOVANJU KONOPLJE V MEDICINSKE NAMENE (4) O GOJENJU IN POSEDOVANJU KONOPLJE ZA OMEJENO OSEBNO RABO KOLEDAR 22. junija praznik ob Dnevu državnosti v Slovenski hiši 23. junija Domobranske proslave po domovih 7. julija Koline v Hladnikovem domu 3. avgusta Festival Folklorne skupine Mladika 4. avgusta Tombola na Pristavi OSEBNE NOVICE SMRT Na praznik Presvetega Srca Jezusovega je odšel po vecno placilo Miha Podržaj ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI BREZBRIŽNOST Potekle so nove volitve v Sloveniji, tokrat za evropske poslance in štiri referendumska vprašanja. Kdo je zmagovalec? Za evrop­ske poslance je zelo dober rezultat dobila Slovenska demokratska stranka (SDS), ki je s 30,64% glasov uvrstila 4 poslance v evropski parlament. Gibanje Svoboda in Le­ vica sta velika poraženca v teh volitvah, saj je Svoboda dobila samo 22,15% glasov in 2 poslanca, Levica pa je z 4,75% glasov ostala brez poslancev v EU. Enega poslanca bodo imeli še stranke Vesna, Socialni demokrati in Nova Slovenija. Je pa vlada vesela, ker je vecina podprla vse štiri referendumska vprašanja in to podporo uporablja kot protiutež slabega rezultata volitev za evropske poslance. V resnici pa je zmagovalka volitev brezbriž­nost, saj je volilo samo malo vec kot 40% vseh upravicenih, kar kaže splošno nezani­manje in apatijo do politicnega dogajanja. Mnogo volivcev meni, da njihov glas ne bo prinesel posebnih sprememb, drugi se po­ cutijo odtujene od volilnega procesa zaradi nezaupanja v politicne elite. Nizka volilna udeležba kaže na potrebo po krepitvi zaupanja v demokraticne procese in vecji angažiranosti državljanov, da bi volilni rezultati bolje odražali resnicno voljo prebivalstva in bili bolj legitimni. Brezbrižnost ni nova zadeva na svetu, tudi o njej govorijo pregovori in citati: • Konec denarja, konec prijateljstva. (španski pregovor) • Gospod, naše oci so ugasnile v brezbrižnosti. Gospod, povrni nam oci, da bomo videli bolecino tistih, ki jocejo. (sveta Mati Terezija iz Kalkute) • Brezbrižnost je oblika lenobe. (Aldous Huxley, angleški pesnik, pisatelj in filozof) • Ne skrbi me perverznost hudobnih, temvec brezbrižnost dobrih. (Martin Luther King, ameriški baptisticni duhovnik in borec za clovekove pravice) • Nasprotje ljubezni je brezbrižnost, ne sovraštvo. (slovenski pregovor) • Veliko srce se ne zapre pred nobeno nehvaležnostjo, nobena brezbrižnost ga ne utrudi. (Lev Nikolajevic Tolstoj, ruski pisatelj, politik in publicist) • V clovekovi duši je iskra, ki ugasne pod pepelom vsakodnevnih zavzetosti in brezbrižnosti, ce je stalno ne hraniš in razpihuješ. (Johann Wolfgang von Goethe, nemški pesnik, pisatelj, dramatik, politik, znanstvenik in filozof) • Na tem svetu ni nic tako krutega kot brezbrižnost, ko si nicesar ne želimo. (Haruki Murakami, japonski pisatelj) • Za nespametne besede, gluha ušesa. (španski pregovor) Izbral Jože Jan “ ... Dober boj sem dobojeval, tek dokoncal, vero ohranil ... “ Na praznik Presvetega Srca Jezusovega je odšel po vecno placilo naš dragi MIHA PODRŽAJ 9. 1. 1962 -7. 6. 2024 Globoka zahvala vsem, ki ste zanj molili in nam izrekli tolažilne besede ob njegovi prezgodnji smrti. Najlepša hvala c. g. Franciju Cukjatiju za obisk med boleznijo kakor tudi za darovano sv. mašo ob krsti s somaševanjem g. Marka Košnika. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Od njega smo se s hvaležnostjo poslovili v pricakovanju na ponovno snidenje v neizmernem božjem objemu. Žalujoci: žena in otroci: Lucijana, Maja in mož Luka, Andrej in žena Paula, Natalija in zarocenec Ignacij, Irina sestri: Ani in mož Marko z družino, Angelca in mož Rok z družino svakinja Vera z družino tast Marjan Hribar svak Gregor in žena Sonja z družino Vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Z žalostjo zaradi izgube in v globoki veri sporocamo, da je 7. junija odšel k Stvarniku MIHA PODRŽAJ delaven clan in dobrotnik našega skupnega doma. Spominjali se ga bomo s spoštovanjem in hvaležnostjo za vse, kar je v tem življenju dobrega storil: za neutrudljivo sodelovanje pri naših skupnih nacrtih, za dobrotno radodarnost ob vsaki potrebi, predvsem pa za zgled vere, molitve in zaupanja v Boga. Njegovi družini izrekamo iskreno sožalje. Pocivaj v miru, dragi prijatelj! Slomškov dom | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Jože Jan Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Oblikovanje: email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar