Ameriška Domovi ima
rvv
HOIW1 El


AM6RICAN IN SPIRIT fOR€lGN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 1, 1963
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
i . >'
STEV. LX1 — VOL. LXI
Jordsnijski Kusejin: Jaz se bojim is Boga!
Jordanijski kralj Husejin se je odločno uprl poskusu Naserja in njegovih pristašev vključiti Jordanijo v Združeno arabsko republiko.
JERUZALEM, Jord. — Pretekli1 teden je kairski radio vztrajno pozival prebivalce Jordanije1, naj se dvignejo in osvo-bode deželo izpod. Husejinovega jarma. V glavnem mestu Ama-nu in v Jeruzalemu ter še v nekaterih večjih naseljih ‘dežela je prišlo do demonstracij in izgredov. Husejin ni popustil, poslal je nad demonstrante zveste beduinske' čete.
Jordanijska Arabska legija je najboljše izvežbana in disciplinirana vojska v arabskem svetu. Izvslžbali in vodili so jo vse do pred1 nekaj leti angleški častniki pod vodstvom znanega Glulbb paše. V njej iso služili in služijo še danes kora j izključno beduini, s katerimi je kralje-va družina plemensko trdno povezana. Ti ji zato tudi neomajno služijo.
Vojska odločno “napravila red”
Husejinovi vojaki so zastraži-b javna poslopja in zasedli pro-naetna križišča, nato pa nastopili z vso odločnostjo proti, demonstrantom. Več je bilo grdo pretepenih, nekaj celo mrtvih, med njimi dve mladi dekleti v Jeruzalemu, večje število pa so jih istrpali v ječe. Mir je bil na-glO' vzpostavljen v vsej deželi kljub vsem. pozivom in hujska-mjem iz Kaira.
Kralj Husejin je izjavil: Jaz Ee bojim samo Boga, pa. nikogar drugega. Jaz se ne mislim u-
makniti!
'Očitno, je, da Husejin lahko Vztraja, dokler mu njegova iz beduinov sestavljena armada st°ji trdno ob strani, pa četudi Se dober del jordanijelkega jav-n6ga mnenja navdušuje za po-^ezavo' z Egiptom, Sirijo in Ira-°m v novo Združeno arabsko ^publiko. Za to se vnemajo Posebno palestinski begunci in Prebivalci dela Palestine, ki je ustanovitvi Izraela postal se-Uavmi del Jordanije.
Elektrika iz zemeljske toplote
v Sovjetski znanstveniki prou-^U'iejo možnosti, da bi na polo-°ku Kamčatki gradili električno centrale, ki bi izkoriščale to-P oto v zemeljski notranjosti.
Zamisel so zasnovali lenin-'^rajski strokovnjaki, ki sodijo-bi mogli Kamčatko zaradi pogostih tektonskih premikov in mnogih ognjenikov uporabiti
Novi grobovi
Louis Grden
Včeraj je umrl na svojem domu na 3554 E. 81 St. 71 let stari Louis Grden, doma z. Dolge Njive pri Sv. Lovrencu, ob Temenici na Dolenjskem. Pokojni je bil do svoje upokojitve 1. 1959 zaposlen pri American Steel & Wire Co. Bil je član Društva Sv. Imena, Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ ter Društva Mir št. 10 SDZ. Zapustil je soprogo Mary, roj. Barle, hčere Mary Rees, Ann Petitti in Dorothy, sinove Louisa, Wilfreda, Raymonda in Roberta, vnuke, v starem kraju pa brata Karla in Antona ter sestri Mhrijo Belak in Jožefino. Pogreb bo v petek ob 9.30 dopoldne iz L. Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob desetih, nato na Kalvarijo.
Mary SkuIIy
Kakor smo že poročali, je v ponedeljek doma umrla 82 let stara Mrs. Mary Sikully z 1087 Addiscin Rd., rojena v vasi Sodražica, od koder je prišla pred 62 leti. Bila je žena Franka, mati Franka, Louisa, pok. Wil-liama, Victorja, pok. Edwarda, Laddia, Freda, Raymonda, Mary Bokar in Florence Lube, 14-krat stara mati in sestra Fran' ces Korošec. Bila je članica Društva Marije Magd. št. 162 KSKJ, Sv. Neže CKO, Društva sv. Ane št. 4 SDZ, Po dr. št. 25 SŽZ 'n Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo v petek dopoldne ob 9.30 iz Zakrajskovega pogreb. zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo> položeno na mrtvaški oder danes oh petih.
Jakob Jakša
Danes zjutraj je umrl na svojem domu na 21550 Ivan Ave. po dolgi bolezni 74 let stari Jakob Jakša. Pogreb bo iz Zeleto-ve|ga pogreb', zavoda na E. 152 St.
kot
bobi
poskusno področje za pri-ivanje elektrike iz tega ener-§etskega vira.

°stopna zjasnitev v dopol-I anskih urah. Popoldne sončno rn toPlejše. Naj višja temper atu-■ — Sinoči in ponoči je moč-0 snežilo nad celotnim področ-mesta. V vzhodnih pred-esžjih so imeli danes zjutraj do ,ri Palce kto;
snega. Cleveland je bil
k 0s Prvič v svoji zgodovini po-11 L maja s snežno odejo.
Mednarodna vremenska organizacija hoče napovedovati vreitie za ves svet
ŽENEVA, Šv. — Mednarodna vremenska organizacija, ki je organ Združenih narodov, je na svojem letnem občnem zboru sprejela načrt, kako bo ustvarila mrežo vremenskih opazovalcev po vsem svetu.
Opazovalnic naj bi bilo na tisoče, vsaka med njimi bi bila povezana z najbližjo pokrajinsko centralo, ki naj bi jih bilo kakih 8 - 15. Te bi bile zopet povezane z glavnimi vremenskimi uradi v Washingtonu in Moskvi. V to mrežo bi bili vključeni tudi vremenski sateliti. Upajo, da bi uresničili načrt v nekaj letih. Vsaka država naj bi nosila svoje stroške. Le nekaj res zaostalih držav bi dobivalo podpore1. Naš Kongres bo v ta namen odredil znesek $1,500,000.
-----o------
Študentje napadli poslaništvi Jordanije
BAGDAD, Irak. — Preteklo soboto se je skupina študentov iz Jordanije in Palestine pogna la proti jordanijokemu poslaništvu in ga zasedla. Iraški vojaki so stali izven ozemlja poslaništva in mirno gledali demonstracijo.
Jordanijski in palestinski študentje so skušali zasesti tudi poslaništvo Jordanijet v turskem glavnem mestu Ankari, pa se jim ni posrečilo. Demon-strirali so torej za združitev Jordanije z Egiptom izven njega.
Angleška kraljica bo šla obiskal Nemčijo
Njen obisk naj bi pripravil tla tesnejšemu sodelovanju med Londonom in Bonnom.
LONDON, Ang. — Zadeva o-biska angleške kraljice1 v Za-padmo Nemčijo se vleče že nekaj let. L. 1958 je bil v Londonu na obisku predsednik zabodno-nemške republike dr. Heuss. Londonska javnost ga ja tako hladno sprejela, da so se mnogi nad tem spodtikali. Počemu vabiti gosta, ako mu potem pokažeš, da ga ne maraš? Kot je pri takih obiskih navada, je dr. Heuss povabil angleško kraljico na obisk v Bonn. Povabilo je bilo sprejeto, toda vlada se ni mogla odločiti, kdaj naj kraljico prosi, naj gre v Bonn. Oklevala je dolga leta. Sedaj se je odločila, da naj gre kraljica jeseni v nemško glavno mesto.
Obisk je razumljiv. De Gaulle je postavil Anglijo pred vrata, Anglija mora iskati drugje svoje' prijatelje, tudi v Nemčiji. Zato naj gre kraljica v Bonn. Z obiskom je zvezanih par kočljivih vprašanj. Ali naj gre tja pred demisijo dr. Adenauerja ali po' njej? Vsak rok se da zagovarjati, pa tudi kritizirati. Hujše je drugo vprašanje: kako bo nemška javnost sprejela kraljico? Lahko plača. Angležem milo za drago in sprejme kraljico prav tako hladno, kot je Anglija sprejela dr. Huessa. Hladne sprejem bi bil hud udarec za najnovejšo angleško politiko.
Nei smemo namreč prezreti, da je bil pred nekaj meseci De Gaulle v Nemčiji in tam proti vsemu pričakovanju izredno toplo sprejet. Sedaj se bo tam pokazal naš predsednik ZDA Kennedy, ki ga bodo Nemci tudi gotovo zelo' prijazno sprejeli. Hudo bo, ako angleška kraljica ne bo deležna podobnega
Ssciailst je zmagal prš volitvah za predsedstika
DUNAJ, Avstr. — Predsednik. republike nima v Avstriji posebnih pravic, predstavlja republiko, podpisuje zakone in določa kandidate, ki naj sestavijo vlado. Za kulisami je pa njegova moč velika, posebno takrat, ako ima za seboj veliko politično prakso. Do sedaj je na tem mestu sedel redno pripadnik in kandidat socijalistične stranke.
Letos je avstrijska ljudska stranka poskusila izpuliti mesto iz socijalističnih rok. V ta namen ja postavila za kandidata bivšega ministrskega predsednika dr. J. Raaba, ki je danes na konservativni strani najmočnejša politična osebnost, če kdiO med konservativci, potem bi mogel samo on zmagati, tako so trdili vsi politični opazovalci na Dunaju.
Pa je vendark; zopet zmagal socijalistični kandidat, kar ni pomenilo nobene senzacije. Senzacija je bila v tem, da je sccijalist debil okoli 15% več glasov kot dr. J. Raab. Vsi so mislili, da bodo socijalisti zmagali, ako bodo, le s par odstotki. Volitve bodo odšle v zgodovino kot mejnik v avstrijski politiki. Avstrijska ljudska stranka ne mor: več upati, da bo njen kandidat zmagal pri volitvah za predsednika republike. Tako ugodnih pogojev, kot jih je imela letos, ne bo več, in vendar dr. Raab ni zmagal. Ako bodo socijalisti fed. i zgubili tekmo, jo bodo po svoji krivdi:	napravili bodo napako pri
izbiri kandidata.
DUVALIER JE PONUDIL CASTRU VOJNO OPORIŠČE?
Vlada Dominikanske republike je obdolžila svojo sosedo na otoku, da je ponudila kubanskemu Castru vojaško oporišče in da je stopila v posebne zveze s Češkoslovaško republiko, članico sovjetskega bloka.
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Dominikanski zunanji minister Andres Freites je včeraj zatrjeval komisiji Organizacije ameriških držav, ki je prišla sem urejat spor med sosedoma Dominikansko republiko in republiko Haiti, da je predsednik republike Haiti F. Duvalier ponudil kubanskemu Castru vojaško oporišče v svoji državi in da je sklenil nekak dogovor tudi s Češkoslovaško republiko, članico sovjetskega bloka držav. Zastopnik državnega tajništva White v Washingtonu je k temu izjavil, da državnemu tajništvu o teh trditvah ni nič znanega. Napetost med sosednjima državama se je delno polegla, še predno je posredovalna komisija dejansko dospela na otok.
Napetost in nevarnost oboro- —;=—^——	~~ •—======--
Tito je debil novega -prijatelja v - Sfevestsonni
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. Naš glavni delegat pri Združenih narodih Adlai Stevenson ima na televiziji svojo redno oddajo, kjer razlaga svoje politične
ra, ali dr. Adenauer ali dr. Erhard? Kdo naj zanj prevzame politično odgovornost?
poglede. Na svoji zadnji oddaji sprejema. Kdo naj ga organizi- je razlagal potrebo, da ne smemo soditi vseh komunističnih držav z istim merilom. Jugoslavija je na primer ostala “neodvisna pri najhujših okolnostih”. Zato upa Stevenson, da bo Kongres spremenil svoje stališče do Beograda in dal komunističnemu režimu pravico do “največje carinske ugodnosti”.
Stevensonove oddaje prireja ABC televizijska mreža. Pri zadnji Stevensonovi televizijski oddaji sta bila navzoča tudi Pavi-čevič, glavni jugoslovanski delegat pri ZN in Vida Tomšičeva, ki trenutno predseduje socialnemu odboru ZN. Titove!
Richard Davis pojde v Bel grad mesto Kennana
WASHINGTON, D.C. — Iz poučenih krogov prihaja vest, da bo nasledil G. Kennana' kot poslanika. Združenih držav v Belgradu poklicni diplomat Richard H. Davis in ne W. Att-wood, ameriški, poslanik v Ko-nakriju v afriški Gvineji, so prvotno napovedovali.
-----O—-----
— Za izdelavo enega funta rayona je treba med drugim tu-1 imajo sedaj zopet nekaj mate-di 75 galonov vode.	| riala za propagando.
HriJiščev je pozdravi! Oaslra s satelita!
MOSKVA, ZSSR. — časi se nabiranje podatkov za polet na povsod spreminjajo, zakaj se Luno.
bi tudi pri sprejemih tujih i 'Castra ta izredna čast ni po-
avnih poglavarjev. Včasih so sebno 'gan!la' f°	namreč
...	.	,.	,	prvič peljal v slavnostnem
j* sprejemali s salvami is na- %etodu p0 mosk.ovsk* cestah,
vadnih pušk, potem so' streljali ir;i foj] njegov obraz, močno poln še streljajo njim v čast s to- krit z zimsko kapo, ki prav nič povi. Zadnje čase so morala tu- ne spada v sedanjo moskovsko di vojna letala stopiti v službo, 'pomladansko1 sezono, nič nasme-da pozdravljajo tuje goste;, ijan, očeh se mu je 'brala zami-Hruiščev je sedaj vpeljal nov šljenost. Tudi njegov 45-minut-način sprejemanja. Nekaj ur, ni govor z Leninovega mavzo-predno je prišel kubanski dik-jleja na Rdečem trgu ni kazal ta tor Castro v Murmansk, je njegove; običajne živahnosti, ruski radijo sporočil, da je voj-|pač pa nepočakamost. prj vsa-no ministrstvo poslalo okoli kem stavku je težko čakal, da sveta 16. satelita v seriji “Kog- jga je prevajalec prevedel na mois ’. To je že; tretji “Kosmos” ruski jezik. Včasih ga je celo
satelit, ki so ga Rusi v aprilu poslali okoli Zemlje. Uradna naloga satelita Kosmos XVI. je
prehiteval. Tudi m o .s k o v ske “ljudske; množice” so kazale samo “uradno navdušenje”.
ženega spopada je povzročila vlada Haitija, ko je poslala svoje vojake na ozemlje poslaništva Dominikanske republike v Port-au-Prince pri preganjanju svo-,ih političnih nasprotnikov. Vlaja Dominikanske republike je ,o označila za zasedbo poslaništva in zahtevala, da vlada Hai-aja v 24 urah vojake umakne, sicer bo nastopila proti njej z /ojaško silo. Haiti je vojake de-ansko umaknil in ponovno jamčil nedotakljivost tujih poslaništev, kar je sicer določeno po nednarednih zakonih. Včeraj je po daljšem odlašanju vlada Hai-aja pristala tudi na nemoten od-aod političnih beguncev iz Dominikanskega poslaništva v Port-au-Prince, glavnem, mestu Hai-aja, v tujino. S tem je bil odstranjen zadnji večji razlog za napetost.
Posredovalna komisija Organizacije ameriških držav je priletela včeraj iz New Yorka najprej v Santo Domingo in se sestala s predstavniki tamkajšnje vlade, nato pa nadaljevala pot v Port-au-Prince. Izgleda, da je svoje delo v obeh glavnih mestih dobro opravila in da je vsa-'ca nevarnost oboroženega spopada trenutno mimo. Seveda pri tem ne pričakuje nihče, da se bosta vladi Dominikanske republike in Haitija spoprijateljili. Predsednik Dominikanske republike je nepomirljiv nasprotnik haitskega “diktatorja” F. Duva-lierja in to ob vsaki priložnosti tudi javno pokaže.
Novih 800 kubanskih beguncev prišlo v Flo* rido
MIAMI, Fla. — Ni to- prvi transport in tudi ne zadnji, pa vendar vreden omembe. Ko so oegunci prišli v pristanišče Everglades, so jih domačini sprejeli z mešanimi občutki. Zakaj, je povedal carinski uradnik z besedami: Kam naj jih denemo, ko nimamo zanje ne prostora, ne dela?
Kubanski begunci postajajo torej za našo administracijo ne samo politična, ampak tudi socialna bolečina. Vsaj v Floridi je tako, iz Floride se pa begunci nočejo seliti v druge države, kjer bi dobili delo. Hočejo raj še ostati blizu Kube, ker še zmeraj upajo, da se bodo kmalu vrnili.
Medalja ima pa tudi drugo plat: kakšen je prav za prav kubanski komunizem, da pušča tako lahko politične begunce v tujino. V odstotkih povedano jih je pustil na svobodo v par letih več kot Moskva v par desetletjih. Kubanska železna zavesa mora biti v tem oziru čisto nekaj drugega kot tista v Evropi ali Aziji.
AFL-CIO podpirajo unije i Bril. Gvajani
Socialistična vlada Jagana bi rada dobila pod svoj nadzor vse neodvisne delavske unije. Te so proglasile splošen štrajk.
GEORGETOWN, Br. Gv. — Britanska Gvajana je edina angleška posest na južno-ameriški celini. V Londonu so ji že davno Obljubili neodvisnost, pa so to odložili, ko je prišel tam na Oblast komunistom naklonjeni Jagan.
Jaganova vlada je sprožila vrsto' nemirov'in izgredov. Prišlo je tako daleč, da je morala proti demonstrantom poklicati na pomoč angleške čete. Trenutno je zopet zapletena v hud boj z domačimi delavskimi unijami. Te so v protest proti zakonu, ki ga je izglasoval parlament, v katerem ima Jagan večino', oklicale splošen štrajk. Jagan je moral zaradi tega. odložiti svoj obisk v Kanadi, pa poslal zato tja svojo ženo.
Ta se j.ei v Torontu javno pritožila nad ameriškimi delavskimi unijami (AFL-CIO), ki da bogato podpirajo unije v Brit. Gvajani, pa jim dajejo tudi potrebne nasvete pri delu in — boju.
Delavske unije, v katerih prevladujejo nasprotniki Jagana, trdijo, da hooa ta s pomočjo novega zakona spraviti vse delavske unije pod svoje nadzorstvo.
Iz Clevelanda in okolice
V	bolnišnici—
Mrs. Mary Luznar s 5425 Barton Rd., North Olmsted, je v. Bay View bolnišnici, soba št. 24.
John Copic St. s 694 E. 159 St., lastnik Copic’s Cafe na E. 140 St., je v University bolnišnici na Adalbert Rd. — Obema želimo skorajšnjega zdravja.
V	pokoj je stopil—
Anthony Perovsek z 1077 E. 66 St. je stopil včeraj po 35 letih pri East Ohio Gas Co. v pokoj. Družba mu je izkazala za dolgoletno delo priznanje z malim slavjem. A. Perovsek se je rodil v Sloveniji leta 1898. Bil je znan društveni delavec in dober pevec. Želimo mu, da bi pokoj užival dolga leta v miru in zadovoljstvu skupaj s svojo ženo Marj'.
Rokoborba—
Jutri zvečer bo v Areni d\ oj-ni program: Dory Dixon se bo pomeril z Nemcem Karlom Hess, Argentinca Apollo in Bruno San-martino pa bosta branila svoj naslov ameriških prvakov v dvoje proti znanima Kangoroojema. — Nastopilo bo seveda tudi še več drugih.
Angleži bi se Gvajane radi znebili, pa se zavedajo, da bi ta utegnila postati novo 'komunistično oporišče v Ameriki, zato rajše nosijo breme;. Pri tem računajo: seveda na hvaležnost v
Srečno—
Mr. Anton in Mrs. Jennie Hrvatin z 19809 Kildeer Ave. praz-nujets ‘37-letnico -.svojega zak-m -skega življenja. Poročila sta se 1. maja 1926 v cerkvi sv. Vida. Dopolnilo—
Pok. Stanley Godič je zapustil poleg v včerajšnjem poročilu omenjenih sorodnikov tudi brata Edwarda.
Iz bolnice—
Mrk Frances Kog z 20357 Goller se je vrnila iz bolnice in se zahvaljuje za obiske, darila in cvetlice. Obiski na domu so dobrodošli.
Visoka starost—
V nedeljo, 5. maja, bo Mrs. Frances Champa z 1961 Ha-njihovem jverhi11 Rd. praznovala svoj '80. rojstni dan. Pridružujemo se sorodnikom s čestitkami in željami še na mnoga leta!
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, Podr. št. 25 SŽZ in Društva sv. Neže K. of Ohio No. 39 so vabljene nocoj po cerkveni pobožnosti v Zakrajškov po-i grebni zavod k molitvi za pok.
I Mary Skuliy.
j Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vab-
Premajhne bombe?
VANDENBERG AIR BASE, Calif. — Raketa Minuteman je tehnično zelo dognana in zanesljivo' orožje, ki je vedno pripravljeno na vztrel. Žal more ponesti preti do 6,000 milj od-
Washingtonu, ki ne bo obstoja- 1 y6116 Jutri P°Poldne ob dveh v la samo v lepih besedah, ampak ! Zakrajškov pogreb, zavod k mo-tudi v — dejanju.	litvi za pok. Mary Skuliy, v pe-
tek pa k pogreb, maši cb desetih.
Guverner obljubil dodatna sredstva—
Guv.Rhodes je zmanjšal predloženo podporo Cuyahoga Community College-u v Clevelandu od $490,000 na $220,000. Včeraj je med svojim obiskom v mestu z vsemi člani svoje vlade obljubil, da bo poskušal dodati k tako
daljen emu cilju le dobrega pol | zmanjšani podpori od 250 do 300 megatona težko vodikovo bom- j tlS0Č dolarjev. bo.	|
Sprevod lojalnosti—
Strokovnjaki trdijo, da je to I Veterani vojen na tujem pri-premalo. Radi bi povečali uni- | reJai0 noc°j ob 8.30 v mestu ve-čujočo silo bombe, pri tem pa 'lik “sprevod lojalnosti”, ki ra-dobili še potrebno dodatno moč, j čunajo, da se ga bo udeležilo ki naj bi dala možnost, da bi preko 10,000 članov domoljub-glava rakete ponesla poleg bom- i nih, bratskih, vojaških, narod-be seboj tudi več njej podobnih nostnih in drugih organizacij ter
“slepih” bomb. Te,: naj bi otežile sovjetski Obrambi prestrezanje raket.
predstavnikov. Častna tribuna bo pred Glavno knjižnico na Superior Ave.
MEHIŠKA DOMOVINA, MAY 1, 1963
Ameriška Domovina
3a3EHSE^SEESCEBOESI]

6J-27 St. Clair Ave. — HEndersors 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA t
jjZa Zedinjene države:
114.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES j
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 86 Weds., May 1, 1963
Pred novimi štrajki?
Zopet so se začeli precej nepričakovano zbirati oblaki na našem gospodarskem obzorju. Stojimo pred nevarnostjo pred tremi velikim štrajki: v jeklarski industriji, na železnicah in v gumarskih tovarnah.
Strah pred štrajkom v jeklarski industriji ima svoj izvor v zadnjih povišanjih cen za jeklo in jeklene izdelke. 1. maja ali kmalu potem se bodo začela mezdna pogajanja v jeklarski industriji. Iz krogov, ki so blizu jeklarski uniji, slišimo, da bo unija zahtevala povišanje mezd in se pri tem sklicevala na povišane cene za jeklo in jeklene izdelke. Jeklarne mislijo, da odgovorijo s trditvijo, da niso svojih cen povišale že od 1. 1958, dočim so unijski delavci dobili med tem časom ne samo povišane mezde, ampak tudi cel kup obrobnih koristi. Jeklarska unija bo seveda temu ugovarjala. Pogajanja trajajo lahko do 1. avgusta, takrat nastopi nevarnost štrajka. Trenutno upajo, da se bo štrajk dal preprečiti.
Težji je položaj v sporu med železniškimi unijami in železnicami. Tu se unije in železnice ne prepirajo o mezdah, ampak o delovnih mestih. Prepir je že star in ga je pred kratkim vsaj deloma rešila sodnija, ki je priznala železnicam pravico, da odslovijo železničarje, ki jih radi zboljšanja tehnike v prometni službi ne potrebujejo več. Unije so že napovedale štrajk, predsednik Kennedy je porabil svoje pooblastilo, ki ga ima po zakonu, in odložil štrajk za nekaj tednov. Pogajanja med železnicami in unijami pa so zaenkrat na mrtvi točki. Vse se vrsti okoli vprašanja, kaj naj se zgodi s 50,000 do 60,000 železničarji, ki jih železnice več ne potrebujejo. Načrtov je dosti, toda unijam ni noben med njimi všeč. Nevarnost za štrajk, ki naj bi izbruhnil sredi poletja, je tu večja kot v jeklarski industriji. štrajk bi seveda napravil tudi več gospodarske škode kot jeklarski.
Ni tako nevaren štrajk v gumarski industriji, toda je značilen za naše dni. Prizadel bo predvsem našo državo, kjer je koncentrirana ameriška gumarska industrija. Ali bo prišlo do štrajka ali ne, se danes še ne da soditi. Bo pa tudi pomenil preglavico za naše gospodarstvo.
Federalna administracija se teh štrajkov boji. Ako bi prišlo do njih, bodo kazili začetek naše letošnje konjunkture, javnost bi pa valila odgovornost za to na federalno administracijo. Federalni tajnik za delo Wirtz napenja vse sile, da bi štrajke preprečil, Kennedy ga pri teh naporih krepko podpira. Upajmo, da se jima bo posrečilo, da preprečita vse tri štrajke.
Davkov ne bo zmanjkalo
Predsednik Kennedy in njegova administracija se strašno ženeta za znižanje federalnih davkov. Popuščanje je prišlo že tako daleč, da bo Kennedy zadovoljen kar samo z znižanjem davkov, na davčni reformi pa vztraja samo še radi lepšega. Še zmeraj trdi, da bodo zmanjšani davki imeli izredno blagodejen vpliv na naš gospodarski napredek. Poživili bodo gospodarstvo in postali tako posreden vir za večje davčne dohodke, seveda ne takoj, ampak šele po letih. Federalna administracija računa torej na čudež, ki naj ga rodi davčno znižanje. V ta čudež verujejo tudi federalni ekonomisti, praktični gospodarji v ta čudež ne verujejo, še manj pa guvernerji in župani. To se pravi, v besedah se že strinjajo s Kennedyjem, v dejanjih pa ne.
Vzemimo na primer njujorškega župana Wagnerja. Njujorški občinski proračun je že prekorašil višino $3 bilijone! Wagner je moral predlagati nove davke, da bo pokril vse izdatke. Kar bo torej Kennedy popustil v New Yorku na davkih, bo pobral župan Wagner. Odkod naj torej pride, blagodejen vpliv znižanja federalnih davkov.
Župan Wagner ni edini, ki bo izkoristil znižanje federalnih davkov, da poviša svoje. Njegovemu zgledu bodo sledili župani po vsej deželi, tekmovali bodo pa z njimi guvernerji. Kam to lahko pripelje, povedo sledeče številke:
L. 195C so imele države in občina nekaj pod- $28 bilijonov stroškov, 1. 1961, torej 11 let pozneje pa že $66.4 bilijone, torej so stroški narastli kar za 138% in so znašali že več kot tri četrtine federalnega proračuna. Ako bo šlo tako naprej, bomo morali kmalu plačevati za občine in države toliko kot za federacijo, to se pravi, javna obremenitev z davki bo prekoračila vsoto $200 bilijonov! Kako pa naj jih dežela plačuje, ako bo znašal ves narodni dohodek komaj nekaj nad $600 bilijonov.
Če rešetamo Kennedyjev načrt o davčnih popustih v luči teh številk, pridemo do drugačnega zaključka kot Kennedy. Kennedy ne bo znižal davkov za to, da pomaga gospodarstvu, ampak da podpre državne in občinske proračune. Kaj naj po potem ostane za gospodarstvo?
kjer gospodarijo demokratje, ne bodo omejevale svojih to svet zopet na vseh koncih in proračunov na ljubo federaciji. To bi sedanja demokrat- krajih ropota z meči in bomba-ska federalna administracija že morala vedeti.
Njujorški proračun bo dal Kongresu dodaten povod, da na novo pretehta, koliko bi v praksi pomenilo predlagano davčno znižanje. Sovražniki znižanja davkov ga bodo veseli, zagovornike znižanja bo pa spravil v zadrego.
l*****m***mžXXXXXXXXXXXXxxHXXXXXXXXX<XT»TTXYTTT’r:
Mnenja m vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andreiček
Duluth, Minn. — Na veliki ponedeljek smo v družbi ožjih prijateljev razpravljali o bližnji in daljni bodočnosti sveta, raznih dežel, gospodarstva in drugega. Mnogi gledamo na svet in razmere po svetu tako in tako. Mnogi vidimo mnogo črnega ter malo belega, zopet drugi gledajo na vse z bolj upajočimi očmi.
Kaj ima bodočnost v svojih torbah, in vrečah za razne dežele in narode?
Na to vprašanje je nam najbolje odgovoril po naravi hlad-no-mirni Šved takole:
“Bodočnost nima nič drugega v svojih “torbah” (bags) za svet, narode in vse nas ljudi kakor to, kar narodi in ljudje raznih dežel prispevamo- v nje! Narodi so v tem oziru kakor farmarji in vrtnarji. Kar so sejali in sadili včeraj, to žanjejo danes in kar sejejo, in sadijo danes, to bodo želi jutri. To pravilo, velja za vse razne slučaje, za vsa razna gibanja in prizadevanja na gospodarskih, političnih, moralnih in narodnih poljih.
Veljavnost tega pravila nam potrjuje, tudi vsa človeška zgodovina, vse odtod, kakor daleč nazaj nam prikazuje, kako so se ljudje raznih narodov obnašali in kaj je njihovim obnašanjem sledilo. Glasno nam govori o tem Babilon in še dobe pred njiiri. Za njim. Egipt, govori nam zgodovina Grkov, Rimljanov in poznejša stoletja samopašnih azijskih in evropskih tiranov. In iz naših vče-
rajšnjih dni govore politično moji sodbi spada bolj v “Hell
nimivo ga je bilo poslušati, kakor da sem poslušal kakega najboljšega univerzitetnega profesorja politične vede. V pogovoru sem ga vprašal isto-, kakor tu vas malo preje:
“Kaj pa vodi razne voditelje v take večne zmešnjave, katerim sledijo talke krize?” Maž-svečenik je resno pogledal navzgor proti nebu — nato pa uprl pogled vame in dejal: “Kaj vodi? Bog ne — pa pamet tudi ne!”
“Poglej prijatelj tale naš Hollywood v našem mestu. Pravijo, da bivajo1 tu same “zvezde”. Ne rečem, da ni med njimi nekaj vzornih značajev. Tem vsa čast! Ampak, koliko pa je takih značajev, ki jim pa tega priznanja ne moremo dati. Vsak dan družinski škandali. Zakonska zvestoba je med njimi nepoznana vrlina. Po petkrat, šestkrat in več so nekateri razperočeni in zopet z drugimi poročeni. Kaj je to, če ni po zakonih priznano prešuštvo? In med takimi, o katetrih nam pri povedujejo, da so “zvezde”, ki nam oblikujejo in proizvajajo umetnostno kulturno življenje, v katerem nas in svet “vodijo” in naj bi nam “svetili1* kot zvezde! In v moralnem življenju, kako nas vodijo? Sodi! In kaj nje vodi — nje, ki se imajo in jih imamo za “zvezde”?
Oprosti prijatelj mojemu nelepemu in nečastnemu izrazu! Ljudi takega tipa ne vodi glava ne pamet!
Zato je tako med njimi, kakor je. Tako življenje vsaj po
mi. Med raznimi narodi dora-ščajo novi “hitlerčki” in novi “musolinčki” in vse gre po ti-stelm starem reku: “Kar mačka rodi, vse miši lovi!”
Kjer Bog in pamet ne vodita — drugače biti net more!
-----o------
Proti mestnemu davku v Clevelandu
ponoreli Hitler, Mussolini in za njim zdaj z vsemi zvijačami prepojeni komunisti.
Kar so sejali in sadili, to so želi! Tako bo tudi za naprej!”
— Pa kako, da ne sprevidijo tisti, v katerih vodstvih je usoda narodov? Saj vendar pravimo in dokazujemo, da civilizacija in kultura korakata naprej. Kadar veda odkrije razne bolezni in odkod izvirajo, se takih izvirov ogibamo. Kako, da se v političnem, življenju takih “dolin”, iz katerih take krize prihajajo in nastajajo, ne znajo ljudje ogibati?
Na to vprašanje je nam odgovoril tole:
“Zares čudno je to, ker ljudje se silno postavljamo s (kulturami. Ampak rekdokdaj se pa vprašamo: Kakšna pa je ta naša kultura, s katero se tako radi dičimo? Kakšen duh pa vodi to našo kulturo in kaj jo vodi?”
In ob teh vprašanjih je začasno umolknil za nekaj trenutkov in nas nekam debelo gledal. V njegovih očeh smo brali: No, kaj menite o tem?
Nato pa je omenil tale slučaj:
Prijatelji! Kmalu po tej zad-nji vojni sem se nastanil za s.koro pet let v Los Angelesu, Kalifornija, tam pod tistim zna-
wood”!”
Potem je nadaljeval:
“In Hitlerja je vodil tigerski duh. Samo. besnel je in klal. Mussolinija je vodil duh razjarjenega bika. Stalina pa duh zvitega in zapeljivega Belcebuba.
Za temi pa je milijone in milijone vseh raznih vrst izkoriščevalcev po vsem širokem svetu. Nikdar niso siti mamona — ta “lačna jetika” pa vodi končno v isto brezno, kakor preje o-menjeno zlo.
Prijatelji, duhovi teh zlov vodijo premnoge ljudi in njihove voditelje in zato je na svetu kakor je.”
Te njegove besede mi pridejo od tedaj naprej vsakikrat v spomin, kadarkoli slišim vprašanje, zakaj je na svetu tako, kakor je; — kaj vodi ljudi v to?
Odgovor: Boga in pamet ne poslušajo — sledijo in voditi se dajo zlom, ki mi jih je omenil omenjeni svečenik.”
Z zgorajšnjim njegovim slučajem v Kaliforniji je nam prijatelj Erickson odgovoril na vprašanje, zakaj je na svetu tako, kakor jv. Kar prav je povedal. Razmere imamo take, kakršne ljudje ustvarjamo. V duhu ga še zdaj večkrat slišim, kako resno je nam govoril o zgorajšnjem slučaju. Niso vsi
katoliški svečenik. Resen mož in po mojem zvest svojemu po-•uicu in stanu. Jaz sem po veri sicer protestant, a njega sem spoštoval. Prvikrat sem ga srečal ob obali, ko je ribe lovil in tudi jaz sem strasten ribolovec, kar je nam Švedom menda prirejeno. Pozneje; sva včasih cela jutra in dopoldneve presedela in lovila ribe, zraven pa cele ure govorila o tem in onem. Nekega dneva sva živahno go-
.	.	w , .......... .	j vorila o politiki in raznih politi-
Federalna administracija menda upa, da države in ob-jkarJih po svetu. Mož je bil 0 poeme ne bodo tako hitro povečavale svojih proračunov, j ^^i raenih držav in narodov Morda tiste, kjer so republikanci na krmilu, toda tiste, vrl° dc*ro podkovan. Kar za-
nem Beverly Hill. Nedaleč od-ljudje slabi, veliko je dobrih, o mene je bival v nižavi grško-1 slednjih bi morali več govoriti
n jih pOiSnemati.
Življenje; narodov in vseh raznih ljudstev gre zopet po nekih
Cleveland, O. — Kot nekdanji mestni odbornik in profesor za finance pozivam volivce mesta Clevelanda., naj podpisujejo vloge proti uvedbi dohodninskega davka za kritje izdatkov mestne .uprave in drugih potreb mesta iz sledečih razlogov:
Ker prihaja veliko število javnih podpirancev mesta izven države Ohio, sta država, in zvezna vlada prav tako dolžni prispevati za njihovo podpiranje kot mesto.
Povprečna oseba v Clevelandu plačuje okoli $700 zveznega dohodninskega davka, skupno torej okoli $1,200,000,000. Mar ne bi bilo prav, da dobi mesto od tega nekaj za potrebe socialnega skrbstva? Dobrota naj se; najprej pokaže doma! Ce podpira zvezna vlada toliko drugih, tujih dežel z denarjem ameriških d a v k o p lačevalcev,
čemu ne bi rajše del tega dala za potrebe domačih mest?
Država je znižala prispevek v Sklad za socialno skrbstvo Clevelanda za 10%. Zagovorniki predloga o uvedbi naklade na dohodninski davek za potrebe mesta so izbrali pot manjšega odpora: nočejo se boriti z vodniki: državne uprave in državne zakonodaje, ampak hočejo enostavno, breme naložiti na rame davkoplačevalcev v prepričanju, da se ti ne bodo premočno Upirali.
Pokažimo da temu ni tako, pošiljajmo svoje proteste mestnim [odbornikom in še celemu mestnemu svetu skupaj!
W. J. Kennick
Upokojenci ¥ Enolliis
Euclid, O. — Jutri, 2. maja, ob dveh popoldne ima Klub u-pokojencev v Euclidu svojo redne mesečno sejo v prostorih Slov. društv. doma na Recher Ave. Vsi upokojenci ste na njo prisrčno vabljeni.
Službeni del, to se pravi sama seja, bo trajal le zelo kratek čais. Poskusili bomo vse urediti naglo, da nam bo ostalo več časa za razgovor in razvedrilo. Na razpolago bo seveda prigrizek.
Na svidenje jutri ob dveh popoldne v SDD na seji!
Frank Rupert
Ifafipnski komunisti so (zgladili pot k spravi med jugoslovansko in rusko partijo
V Trstu izhajajoči slovenski list “Demokraciija” je prinesel nedavno zanimiv sestavek o odnosih med tržaško in titvosko KP ter o uspešnem naporu Togliattija za sporazum med Beogradom in Moskvo. Glasi se:
Italijanski komunisti izgladili ..
Ko je junija 1948 znana resolucija Kominforma izobčila Tita, se je kmalu pokazalo, kako prablematičnoi in površno je bilo sožitje v Trstu med slovenskimi in italijanskimi komunisti. Z malimi izjemami na obeh straneh, so se vsi italijanski komunisti trdno oklenili Moskve in pa italijanske komunistične stranke, medtem, ko so slovenski in hrvatski komunisti sprejeli Titovo šizmoi, ki se je: vrtela le okoli njegove ogrožene osebnosti.
Voditelj tržaških italijanskih komunistov Vittorio Vidali je takrat pisal, da ni takšen dokument za komuniste prav nič novega, kajti po tem, kar so videli, slišali in kar se je delalo ves čas in je bilo celo obvezno, da se dela, je bilo tržaškim komunistom že jasno, da mora priti do izobčitve Tita in tako tržaški komunisti že dolgo pred r e s o 1 učijo Kominforma pričakovali, da bo prišlo do iz-občitve Tita. Vse to dovolj pojasnjuje, zakaj je bila komunistična polemika v Trstu proti Titu in Jugoslaviji tako, ostra in fanatična, kakršna ni bila pri nobeni drugi komunistični stranki, ki so pokorne Moskvi.
Vidali je postal kot voditelj tržaških komunistov glavni teoretični pobornik protititovstva. V tem svojem delovanju je bil vztrajen in tako je držal leta 1950 pred gojenci centralne komunistične šole v Bologni, ki pripada italijanski komunistični stranki, predavanje o zmotah in zločinih jugoslovanskega režima in je to predavanje izšlo tudi v brošuri. V tem predavanju je med drugim Vidali zatrjeval, kakor sledi:
“Fašistični značaj hitlsrjan-skaga tiha, kakor ga kaže jugoslovanski razim, je karakterizi-
^elo nevarnih potih tekmu-jran poleg vsega še po poT.cij-]C'čih. bil. Požrtvovalnost do skem in terorističnem držav-bližnjega izginja, raste in dviga nem aparatu, po bonapartistič-glavo pa vsepovsod sebičnost.! nem protirevolucionaTistvu, po Slednja ne pozna mej zmerno-j protisovjetskem in protikomu-sti, ampak slepo drvi naprej injnističnem stavu, potom nacio-priganja narode v tekme preko. nalsocialističnei demagogije, po nevarnih mostov, ki znajo vsak državnem kapitalizmu in na-čas odpovedati. Novi rodcvi do- rednem šovinizmu. Vse te zna-!£-čajo. Kaj se uče in kaj se čilnosti se srečajo v monstru-merejo naučiti v teh večnih po- °zni socialni strukturi in rezul-litičnih zmešnjavah na svetu, tat vsega je zunanja in notranja Isto, kar so se mogli prejšnji politika v službi
anglo-ameri-
slovaniskih ječah in koncentracijskih taboriščih se uporabljajo metode vredne Gestapa, in pa fašistične policije. In s takimi metodami se drži pokoncu Titov fašizem...”
Glede Kardelja se je Vidali na teh konferencah izjavil sle-deče);
“Minister Kardelj je bil te kom vojne prijatelj šefa Gestapa v Ljubljani. Analogne zveze z Gestapo in Ovro so imeli tudi drugi dirigenti slovenske komunistične partije in pa razni drugi titovci, ki ®o se polastili vodstva naše stranke v Trstu. Če so bili v Trstu v naši stranki eliminirani najboljši intemaici-onaici v času vojne, se imamo zahvaliti temu sodelovanju, ti-tovcev z nacifasistično policijo.”
Tei težke obtožbe so padle od strani Vidalija, ko je bila polemika med Beogradom in Moskvo na višku in zavzela dramatične oblike. Pa tudi pozneje, ko je že prišlo do delnega zbližanja med Beogradom in Moskvo, je v Trstu se nadaljevala p r o t i ti t ovsika gonja od strani tržaških komunistov. V poletju 1956, ko sta Hruščev in Bulganin potovala, v Beograd in po XX. kongresu sovjetske ko-munistične stranke je tržaško glasilo italijanske komunistične stranke ‘Tl Lavoratore” pisalo:
“Naše nezaupanje, proti jugoslovanskemu režimu in njihovim voditeljem ostane še zmeraj v veljavi in beograjsko postopanje v prvih letih po vojni z našo stranko v Trstu je bilo slabše od stalinizma ...”
Pa se lansko leto ja sedaj tajnik komunistične stranke v Trstu Paolo Šema v komunističnem glasilu pisal:
“Italijanska k o m u n i s tična stranka je bila z nas tržaške komuniste zmeraj naša prava stranka in h kateri smo se vrnili po presledkih v letih 1944-1948, ko je v Julijski Benečiji prišla do veljave ideologija, ki nima nikakega opravka z marksizmom - leninizmom, ideologija. pri kateri so prevladovali revizionizem in nacionalizem in isatero tržaški delavci že; pred I
Zakaj so sedaj Vidali! in njegovi najožji sodelavci naenkrat spremenili svo j e negativno mnenje o Titu in so se podali v Ljubljano na potovanje k slovenskim komunistom, kjer se je vršila velika sprava in objemanje? Italijanska komunistična stranka se je leta in leta trudila, da bi pripravila tržaške komunistei do tega, da opuiste svojo proti titovsko gonjo, toda vise je1 bilo zaman. Vidali in njegova okolica so ostali trdi in nepopustljivi. Sedaj pa je naenkrat Vidali po svojem potovanju v Ljubljano čez noč dobil ugodno mnenje o Titu in ko se je vrnil zopet v Trst, je izjavil:
“Vzpostavili smo zopet zveze z dirigenti slovenske komunistične stranke in se vračamo iz Ljubljane z e 1 o zadovoljni... Moje mnenje je, da Jugoslavija gradi pravi socializem....”
In tako so bili tržaški komunisti preko noči postavljeni pred, nova dejstva in so se morali prilagoditi položaju, proti kateremu so se leta in leta krčevito Upirali. Toda pri komunistih ni to nič nenavadnega, vsak, komunist mora biti, , pripravljen na n. a. j a b s u. r dnejše spremembe taktike in ideologije in jih sprejeti brez. najmanjšega protesta.
Kje ;so tedaj pravi razlogi k nenadne spremembe v zadržanju, tržaškega komunizma proti Titu? Brez dvoma najdemo te že v konferenci, ki se je vršila leta I960 v Moskvi, ko se je sestalo 81 komunističnih ■ strank sveta preko svojih predstavnikov. Izjava predstavnikov 81 komunističnih strank na tej konferenci je bila precej ostra proti Jugoslaviji, toda predstavniki italijanske:	komunistične
stranke so se uprli temu “ostremu in žaljivemu” tonu te izjave ter se trudili, da se stališče omili in je delegacija italijanske komunistične stranke celo izjavila,, da .smatra za “napačno”, če se preprečuje kontakte med jugoslovansko komunistič-no stranko in med drugimi komunističnimi strankami.
Tržaški komunisti pa so nasprotno z; obema rokama, sprejeli protititovsko stališče te re-solucijei in, še poostrili svoje stališče, s tem, da so se, kar se tiče jugoslovanskih komunistov, pridružili mnenju Pekinga in Tirane. Kakor je ofioijelna italijanska komunistična stranka na eni strani zavzela zmeraj bolj naklonjeno stališče na-pram jugoslovanskim komuni-stom,, tako je na drugi strani Vidali še poglobil svoje; pomisleke proti Titu.
Zato je italijanska komunistična stranka, kateri je bilo mnogo na tem, da pride do sprave s Titom, zavzela drugo pot-Ustanovil se je regionalni odbor za Julijsko Benečijo in ta odbor bi prevzel dosedanje odbore v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Na ta način se je hotelo avtonomijo tržaških komunistov' omejiti in jih pritisniti ob zid-Na čelo tega regionalnega odbora je bil postavljen Mario Liz-zera (Andrea) iz Vidma, ki je takoj vzpostavil zveze z jugoslovanskimi komunisti in je skušal polemiko tržaških protititovcev' spraviti ob vsako vrednost. Na neki javni konferenci v Tržiču je Mario Lizzeri celo izjavil, da je smatrati akcijo, katera se je vršila v Julijski Benečiji od le' ta 1948 naprej proti jugoslovanskim komunistom, naravnost zločin.
Ta regionalni odbor Italijan' ske komunistične stranke pa 5e podvzel tudi korake, da izoiR3, Vidalija v njegovi lastni krajev' ni organizaciji in za njegovin1 hrbtom so v tržaški komunistih ni stranki organizirali opozicij0 proti Vidaliju, kateri se je P1”' družilo več žurnalistov ter sindikalistov.
Po XXII. kongresu sovjetsk6
je vs
led
revolucijo Kominforma niso °- komunistične stranke GC *^Vai ^ alivS0 se Pckordi, ker. Sp0ra Moskve s Tirano in Pekin' so bili. prepričani, da na tak na- gom) italijanska komunističn3
V.	-IV..	.	XI/CIXX cilJ-OIVCt IVUIIi Ulilo ex'-
„	—,0, _______ cm sluzijo interesom intemaci- +	• i	j A&
redovi od svojih prednikov. Za- kanskega imperializma. V jugo- onalnega delavskega gibanja.” stranka(™^an^e3v^^Sleda’

James Oliver Curwood:
OGENJ DIVJA
Modra kuga na Belem Nilu
S kemičnimi sredstvi zatirajo v Sudanu nevaren vodni plevel, ki spreminja rečne rokave in jezera v močvirja.
Čakal je z napetimi mišicami in stisnjenimi zobmi. Dobro zdravilo in dobra kazen. Za tako grdo podlost, da je padel k nogam žene drugega moža. 'Sedaj je Marie-Annina barčica skoro že dosegla splav in ona sama je vrgla Pierru vrv. Barčica se je ustavila tik splava in čez trenutek je bila Marie-Anna pri Pierru. Sedaj je za Carrigana zginil ves drugi svet. On je videl samo drobno postavico Marie-Anne v naročju Pierra. Videl je, kako je ljubeznivo pobožala bradato glavo in potem . . .
Carrigan je povesil kukalo in se obrnil s hrbtom k splavu. Nekdo se mu je bližal, človek, ki je bil prinesel Marie-Anni novico o prihodu Pierra. David mu je stopil naproti. Na bregu je zopet pogledal za splavom. Pierre in Marie-Anna sta ravno stopala v malo kabino na sredi plavajo-Jega splava.
XV.
, Carrigan je lahko uganil, zakaj so mu prišli naproti. Okoli velike ladje so imeli opravka ljudje in Kumara Bateese je stal na krmi; z dolgim veslom v roki je veleval drugim. Ko je on stopil na krov, se je zazibala ladja na sredo reke. široka posmehlji-vost se je razlila po mestiee-vem licu. Ostro je pogledal Davida in se očito zasmejal. Bilo je to pekoče zasmehovanje.
“Utrujeni se mi zdite, gospod,” ga je vprašal tiho, da bi ga slišal samo David. “Kakor dete ste bledi in nesrečni! Ker ste gledali s kukalom, veste. Ali pa ker se kanite tolči s Kumaro. He, ruševec, kaj ? ”
“Je li res, Bateese, da vas Pierre ne more potolči?”
Bateese je globoko zajel sape, napel prsi in potem ga je razneslo:
“Ne, noben človek v krajini Treh Rek ne potolče Kumare Bateesa.”
“A Pierre je vendar silen človek,” je rekel David zamišljeno ter pomeril z očmi mestica o d mokasinov n a nogah do robca okoli čela. “Dobro sem si ga ogledal, Bateese. Huda bo borda. Ali jaz vaju potolčeni!”
Ni čakal na Bateesov odgovor; stopil je v kabino in se zaprl. Pikra posmehljivost mu ni bila všeč. Mogoče je, da Bateese sumi, kako je z njim. Ba je namreč zaljubljen v Bierrovo ženo in da ga boli srce zavoljo načina srečanja žene in moža. Zardel je. Neznosno je, če bi bil že mestic Uganil, kako je on ponižan.
David je gledal skoz okno Ua splav. Ladja je polzela po struji reke sto čevljev daleč °d brega, a videti je bilo, da se Bateese ne trudi, da bi jo Približal plavajoči množini drevja, in ni prav nič predrugačila smeri. David Carrigan si je dobro predstavljal dogodke v kabini na splavu: žena pripoveduje možu vse °d začetka. Namreč o tistem tam v pesku za skalo. Domis-ijal si je, da komaj duši raz-dnrjenost, ko se opravičuje. Videl je, kako lega težek °blak na Pierrovo lice in se mu krčijo mišice ... In zdelo se mu je, da pokvečena sirota ^ndre vse posluša in gleda. Da, bilo mu je, da oni blazni Slas zopet ponavlja strasno enolično vprašanje: “Je kdo
• videl . . Blacka .. . Roger-•'u • • • Audemarda?”
Dri mu je hitreje zaplula p0 žilah in začutil je, da se 11:111 vrača poklic. Ljubezen je
aila potlačila njegovo iznajdljivost. Za nekaj časa je bilo pred njim vstalo nekaj večjega, kakor je veličastvo zakona in on je poskušal izogniti se hudi uri... zavoljo ljubezni do Pierrove žene. Ali sedaj je treba delati. Dva in dva je še vedno štiri. Dejstva se jasno množijo; so dokazi... z mesom in krvjo, s kožo in kostmi. Tista dejstva bi bila prepričala višjega intendanta McVana, a sedaj prepričujejo tudi Davida. Obljubil je dobiti Blacka Rogerja Audemarda živega ali mrtvega. In Black Roger, zver, ki je popisala najbolj črno stran, kar jih je sploh v letopisih kanadskega zakona, je tesno in živo združena z Marie-Anno in s Pierre Boulainom!
Zadeva je strašna, ali Carrigan se je ne mara več izogi-Dati. Ni več njegova naloga iskati človeka, ki je menda pet sto milj daleč na Severu. On mora reč razjasniti z Marie-Anno, s Pierrom in z Andrejem. Pa tudi s Kumaro Bateesom.
Posmehnil se je ob misli na borbo z mesticem. Pierra mora zbegati predlog, ki ga ima zanj. Ali on ga gotovo sprejme. No, in če zmaga v borbi z Bateesom . . .
Posmehljivost mu je zamrla na ustnicah. Obraz mu je bil nekako okorel, ko se je počasi razgledaval po kabini, ki je s svojo skladnostjo izdajala, da je bivališče ženske. Vsaka posameznost je bila del nje. Vse je dihalo njeno lepoto. Zdelo se je, da vse čaka nanjo, da jo kliče in prosi, da bi se vrnila. Vendar pa je bil nekoč srečal lepšo žensko kakor je Pierrova žena. In takrat ni okleval. Brez napora se je dvignil nad lepoto Carmine Fanchet in je spravil njenega brata rablju v roke. Danes, ko se je spomnil tistih dni, ga je resnica ranila kakor meč. Tudi v najhujših urah ga Carmin Fanchet ni poskušala pridobiti z lepoto. Ni ga hotela zvabiti; borila se je pogumno in pošteno. In je li Marie-Anna postopala tako? Živčno je stisnil pest in začutil, da mu nekaj maši grlo. Je li povedala Pierru, da sta preživela toliko skupnih ur? Se je li izpovedala tajnosti trenutka, ko si jo je bil stisnil na prsi in se ga je ona oprijemala z rokami ter sta se obraza dotaknila? Ve li mož, kolikokrat sta si bila blizu, kolikokrat ji je kri za-plala v lice in kako čuden plamen ji je gorel v očeh, ko je on bil tako blizu nje? Je li je vse povedala svojemu možu, prav vse? David Carrigan se ni mogel upreti glasu, ki je pravil na to, da ne. Carmin Fanchet se je borila odkrito kakor sovražnica in ni uporabljala lepote za orožje. Marie-Anna pa je to poskušala. Zdelo se mu je, da je sploh greh o tem razmišljati; sicer je pa vedel, da ni razlike med orožjem, ko se je odločil doigrati to igro za... zakon.
Ko se je Carrigan pope! na most, se je mestic znojil s svojim dolgim veslom. Giedal je policijskega agenta, ki se bo boril z njim morda že dan na to. Carrigan je bil spremenjen. Ni bil več človek, ki je bil prej šel v kabino; Bateese je to opazil. Na njem je bilo nekaj, da so Bateesu zamrle na ustnicah besede, ki jih je imel pripravljene. Zato je spregovoril Carrigan.
(Dalje Drlbodnllfi)
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
“Eichhornia crassipes”, vodna rastlina s hijacinti podobnimi modrimi cvetovi, se je zasidrala v zgornjem toku Nila. Nihče ne ve natanko, kako in od kod je prišla “vodna hijacinta” v zgornji tok najdaljše afriške reke. Zdaj je tu, boj proti njej pobere vsako leto milijone iz sudanske državne blagajne, ki ji pomaga tudi egiptovska, zakaj onstran prvega katarakta in dalje proti severu bi vodna hijacinta kaj lahko postala enajsta nadloga stare dežele ob Nilu. Pred štirimi leti so jo prvič opazili v enem izmed sudanskih pritokov. V Kartumu je bil alarm: zajedalka, ki je ponekod okras akvarijev in poleti tudi odprtih bazenov, se je sprevrgla v nevarnost za vse reke in jezera v deželi.
Rastlina, ki je dobila del imena po pruskem državniku i n prvem članu rektorata berlinske univerze, se obdrži na gladini zaradi luknjičavih, z zrakom napolnjenih in rogozu podobnih pecljev listov, nj ene korenine p a srkaj o hrano iz vode. Kot otočki se širi rastlina po rekah, če naleti na oviro, na primer na jez, se zagozdi in preplete v preprogo iz listov, pecljev in cvetov, dovolj trdno, da pride človek po njej z brega na breg.
Morda so njeno seme raznesli ptiči. Tako se je pred leti zgodilo v Kongu, kjer se je kmalu razširila po veliki reki in njenih pritokih.
Ko so leta 1958 udarili v Kartumu plat zvona, se je vodna hijacinta razrasla že tisoč kilometrov daleč po Belem Nilu in po Be hr el-Gebelu, njegovem pritoku iz Ugande. Poslali so odpravo: na vprašanje “kdaj” je prebivalstvo povedalo letnico 1956, na “kako” pa ni nihče vedel odgovora. O tem ni bilo časa i razmišljati, zakaj že prvo leto je vodna hijacinta močno ovirala rečno plovbo. Ponekod je ladjam povsem onemogočila dostop do preskrbovalnih in blagovnih skladišč v obrežnih naseljih, rečni ribiči so se morali seliti tudi zato, ker je cvetoča preproga zastrla vodno gladino ter odvzela sonce in zrak drobnim živim bitjem, s katerimi se hranijo ribe.
“Modro kugo”, kakor označujejo to rastlino, je mogoče zatirati z mehaničnimi sredstvi (cvetoče preproge sekajo in
jih vlačijo na breg, kjer jih suhe sežigajo), s kemičnimi pripomočki za uničevanje plevela in z biološkimi metodami, s tem da spustijo v vodo razne glodalce in druge rastlinojede živali. Sudan se je odločil za kemična sredstva: opremili so dve rečni ladji in dodali vsaki po šest motornih čolnov z razprševalci kemičnih sredstev, tretja skupina pa uničuje “modro kugo” tam, kamor ni mogoče s čolni in s kopenskimi motornimi vozili. Hkrati so v široki akciji seznanili prebivalstvo s škodljivostjo te rastline, da v prihodnje vsaj človek ne bi več iz nevednosti razširjal nevarnega plevela in da ga ne bi premamili lepi cvetovi vodne hijacinte. S kemičnimi snovmi poškropljene rastline usahnejo in povsem izginejo v nekaj tednih. Za akcijo na nedostopnih področjih bodo uporabljali kmetijska letala.
Zaskrbljenost v Sudanu je razumljiva, in sicer ne le zaradi rečne plovbe in ribištva, temveč še iz drugih razlogov: če bi vodna hijacinta osvojila tudi Modri Nil, bi vdrla v namakalno omrežje bombažnih plantaž, čez čas bi se razširila po namakalnem sistemu egiptovskih rodovitnih področij ob Nilu, zato so v Kairu prav radi prevzeli del stroškov za zatiranje nevarne vodne rastline.
— ----o——
ITALIJANSKI KOMUNISTI SO IZGRADILI POT K SPRAVI MED JUGOSLOVANSKO IN RUSKO PARTIJO
(Nadaljevanje z 2. strani)
bo njena akcija za spravo s Titom vodila k uspehu. Vidali je bil prisiljen, podati se na čelu tržaške delegacije v Ljubljano in tako je zmagala teza Hruščev— Togliatti—Lizzero in tržaški komunisti so se podvrgli pokorno diktatu italijanske komunistične centrale. Nagrada za to je garancija dana Vidaliju, da se ga ne bo eliminiralo iz političnega življenja.
Seveda tudi to ni šlo povsem gladko, kajti v Vidalijevi organizaciji so še vedno elementi, ki s tako rešitvijo niso zadovoljni. Če je imel poprej opozicijo tipa “Hruščev”, se je sedaj pojavila opozicija tipa “Stalin”. Eden teh je provincialni tajnik italijanskih partizanov Viktor Poccecai (Počkaj), ki je bil po letu 1948,
ker se je izjavil za Moskvo, več let v Titovih zaporih, o katerih ve marsikaj strašnega povedati.
Po tej tako izsiljeni spravi od strani centrale italijanske komunistične stranke je bilo povsem logično, da so Titovi italijanski pristaši v Trstu, ki so do-sedaj bili organizirani v posebni neodvisni socialistični zvezi pod vodstvom Eugenija Laurentija primorani se razpustiti in so Titovi pristaši v Trstu dobili nalog, da se pridružijo ali k italijanski komunistični stranki ali pa k socialistični stranki Nenni-ja, svoječasnega prejemnika Stalinove nagrade.
Napori italijanske komunistične stranke za spravo med Titom in Moskvo, so brez dvoma bili kronani z zadnjim obiskom predsednika sovjet, republik Brež-njeva v Beogradu. Brežnjev je sam, ne da bi dovolil Titu, da se izrazi, avtoritativno v svojem govoru naglasil, da se nazori Tita in Moskve v vseh važnih vprašanjih krijejo. Zato se ni čuditi, če se je italijanski komunistični tisk nahajal v nekaki evforiji, da je prišlo do tega obiska Brežnje-va v Beogradu m je posebno poudarjalo, da je imel obisk velik uspeh in da se je izkazalo, da vlada na vseh področjih popolna soglasnost. Italijanske komuniste, katere je Titov heretični enklave zelo motil, so zelo' srečni, da je sedaj zopet vzpostavljena nepretrgana teritorialna zveza od Rima preko Beograda do Moskve.
Z zadnjim obiskom Tita v Moskvi mora biti italijanska komunistična stranka izredno zadovoljna. Sprava med Titom in Moskvo je definitivna in nima nikakega smisla govoriti še o tem, da je to sporazum med dvema ideologijama. Hruščev sam je v Moskvi v svojem govoru poudarjal, da je Jugoslavija tudi socialistična država in s tem je resolucija*(katero je na komunističnem koncilu v Moskvi leta 1960 izglasovalo 81 komunističnih strank iz celega sveta postala brezpredmetna. Hruščev jo je razveljavil, ne da bi vprašal katero izmed 81 komunističnih strank.
Dr. V.
-----o------
Republikanski kandidati še precej negotovi
NEW YORK, N.Y.—Do pred-sedniških, volitev je še več kot eno . leto, vendar je ugibanje o republikanskih kandidatih postalo kar živahno. Newyorski guverner Rockefeller še vedno vodi, čeprav nekateri še niso prav gotovi, če se ne bo v zadnjem trenutku umaknil. Znamenje za to naj bi bila njegova morebitna in v zadnjem času
ponovno v javnosti omenjana poroka z neko ločenko. Taka poroka bi utegnila imeti neugoden vpliv na volivce.
Pristaši p e n n s ylvanijsikega guvernerja Scrantona mislijo, da je sedaj čas zanj, da stopi pred splošno javnost, če hoče kaj doseči. Goldwater še vedno zanika namero kandidirati za predsednika, nič takega pa ni v zadnjem, času izjavil Nixon, ki se je znova pojavil kot govornik na, republikanskih Zborovanjih. Tekma je torej še odprta in doživeti utegnemo še kako zanimivost do odločitve na republikanski konvenciji, ki bo predvidoma v Miami že v zgodnjem poletju 1964.
-----o-----
Demokratskim senatorjem se pribodnje leto ne obeta običajna volivna sreča
WASHINGTON, D.C. — Demokratski senatorji niso prišli nič kaj dobre volje z velikonočnih počitnic. Dognali so namreč, da jih prihodnje teto čaka hud volivni boj.
Prihodnje leto bo treba izvoliti 34 novih senatorjev. Dose-daj je bilo na teh mestih 9 republikancev in 25 demokratov. Republikanci upajo, da bodo v glavnem ohranili sedanja, senatorska mesta in celo odščipnili od demokratov nekaj novih.
Pri demokratih je položaj bolj zamotan in nevaren. Od 25 senatorjev jih samo devet sedi trdno v svojih državah, med njimi so trije južnjaki, ostali so s severa, vzhoda in zahoda. Teh je 6. Med njimi je šest takih, ki se bodo morali hudo potruditi, da ne propadejo pri volitvah. Nadaljnjih osem pa lah/ko pride v težave, ako bodo republikanci izbrali pravilno taktiko.
Ako bodo demokrat j e imeli smolo, se lahko pripeti, da bodo izgubili 6—8 mest v senatu. Ali pa bodo mogli spodriniti koga
Moški dobijo delo
Delo za moške
Iščemo moške za urejanje vrtov (landscaping). Kličite IV 6-0800.	(87)
Moški dobe delo—
Iščemo enega ali dva izkušena pleskarja za zunaj in znotraj. Stalno delo za poštenega moškega od 25 do 40 let starosti. Kličite po 6 uri HE 1-0965.	(88)
Ženske dobijo delo
Varovalka otroka
Žensko za varstvo enega otroka od torka do petka iščejo. Plača po dogovoru. Kličite zvečer 361-1692, 6719 Bonna Ave.	(86)
med devetimi republikanskimi kandidati, to je odprto vpraša-fijem, kd nanj dajo pozitivne odgovore samo uradni voditelji demokratske stranke, drugi demokratski politiki zaenkrat rajše molčijo'.
-------o-----
MALI OGLASI
Stanovanje v najem—
Oddamo 3 sobe in kopalnica, porč, zgoraj, spredaj, na 1053 E. 71 St. Tel. 361-0989.
(88)
Naprodaj za dohodek
Dvodružinska hiša, ll sob, 2 kopalnici, trgovina z opremo, dvojna zidana garaža, lot 140 x 40. čez cesto od sv. Lovrenca šole in cerkve. Cena zmerna. MI 1-6327.	(90)
Hiša naprodaj
Osemsobna hiša, kuhinja prenovljena, na E. 72 St. Kličite EX 1-3812 med 5. in 7. uro zv.	(88)
Posestvo naprodaj
Tri 4-sobna stanovanja in 2 garaži. Kličite po 3. uri pop. 881-5784.	—(88)
V najem—
Oddamo 5 sobno stanovanje s kopalnico, opremljeno ali neopremljeno na 5305 St. Clair Ave. Tel. EX 1-7020.
— (1,3 may)
PAŽNJA!
Ravno smo dobili precejšnjo število različnih hiš na prodaj — v lepih krajih — po zmernih cenah. — Obrnite se na:
KNIFIC REALTY
IV 1-9980	820 E. 185 St.
(25 apr., 1 May)
Euclid — lastnik prodaja
Enodružinska hiša, 5 spalnic, dvojna garaža, polna klet; nizki davki in blizu šole. Kličite KE 1-1404.	(88)
Prijetno jih je čitati...
Nešteta in navdušena pisma, ka tera prejemamo od ljudi iz vseh krajev Amerike, so polna pohvale in prijetno jih je čitati. Na tisoče ljudi, ki uporabljajo Tati-ine čaje že deset, dvajset in nekateri preko trideset let, so najboljša priča, kakšno zdravilno moč imajo ti čaji.
Tu je samo nekoliko izvlečkov i« originalnih pisem: “če se ne počutim dobro ali te trpim zaradi slabe prebave, nadušljivosti, nespečnosti in tako dalje... si takoj napravim Tatra čaj in na mestu mi pomaga... Odkar uporabljam vaše čaje, ne trpim več, spim zelo dobro in se izvrstno počutim, čeprav imam že preko 70 let... Bolečine in razne bolezni sem prenašal preko osem let. Končno mi je pomagal vaš čaj RE-MOLEK ŠT. 3 ... Vaši čaji so stvarno to, kar vi pravite v vaših priporočilih in tudi jaz jih priporočam tako starim kot mladim. Jaz uporabljam ugodni Renex čaj št. 5 vsak dan in po njem se zelo dobro počutim... Dolgo časa sem trpel zaradi slabe prebave in bil zaradi tega zelo bolan: vse me je bolelo. Skoro nisem mogel hoditi, niti se spraviti iz hiše. Vaš čaj št. 1 in čaj št. 3 krasno delujeta in jaz sem zopet zdrav in dobro..
9
ALI TRPITE ZARADI ZAPRTJA, ki po-vzroča slabosti želodca, pline, utrujenost, nervoznost, glavobol? Če so te neprijetnosti vzrok zaprtja, jih olajšate »H odstranite, če temeljito očistite svoje telo in la drugi organi delujejo pravilno, Zavitek TATRA ZELIŠČNEGA ČAJA tt, l, za 60 ■ikodelic, $1,00
•	• a
PECTORAL — PRSNI ČAJ št, 2, Znan-stvena mešanica najboljših zelišč za začasno olajšanje kašlja, ki je vzrok prehlada. Imamo ga na zalogi; zavitek $1,00,
•	•	e
R E MOL EK ZELIŠČNI ČAJ št. S, Zna° menita formula zelišč, zelo priljubljena pri ttarejših Ihideh za njen naravni in mili jčmek; zavitek $1.00,
•	•	a
EMATEA ZELIŠČNI ČAJ it. 4. Prirejen iz tekom razdobij preizkušenih zelišč, ki jih cenijo še iz starih časov za njih koristni učinek pri krvi in čiščenju: zavitek £1.00
•	• •
RENEX ZELIŠČNI ČAJ št. 5. Izvrsten celiščni čaj, katerega uporabljajo vsi zaradi njegove zdravstvene in prirodne dobrote. Ni odvajalen. Zavitek $1,00.
Vsak zavitek čaja stane $1,00. ŠEST ZA-VITKOV, KATEREKOLI VRSTE m IS.00, 12 za $1000. Pri vsaki škatlji čaja dodajte 10c za poštnino, 15c za Kanado, 25c za druge dežele. Navodilo za uporabo na vsakem zavitku. Naročilo naslovita takole i
Tatra Company, DepL 10
Box 60, Morrwville, Pa.
PAPEŽ JANEZ XXIII. POTUJE — Papež Janez XXIII.. se v avtomobilu'vrača z ogleda novega rimskega mednarodnega letališča Fiumicijo nedaleč od Ostije. Kot neodvisnega vladarja Vatikanske države ga na poti skozi Italijo spremlja italijanska policija.
4
AMEKIŠKA DOMOVINA,
jj HENRY BORDEAUX
5 SRCE IN KRI
k	ROMAN
S
s
Ali ne bo zdaj zapel še kateri naših gonjačev? Ali nimamo turni lepo zbirko pesmi, ki proslavljajo' Marno, Yser, Verdun, 'Champagno, Montdidier, pa še Chemin des Dames in Alzacijo: Zaman sem brskal po svojem spominu. Mi ne skladamo bojnih pesmi. Svojih zmag ne proslavljamo z romani. Čudna posebnost, da so naše čete vedno najbolj ljubile miroljubne pesmi, nežne in lahkotne. Korakale so po Pesmi Ludovika XIII. ali po napevu Madelone. Tisti tujci, ki nam očitajo oblastnost in bojevitost, gotovo niso nikoli prišli v našo deželo. Včasih pa tudi zagorimo. Nočemo, da bi nam kdo stopal na prste
Ko sta Piemonteza uživala zasluženo slavo, so se menda naši možje zedinili. Nastavili so past Mihaelu Gallice; seveda bi bil moral jaz kaj takega že prej opaziti, a na kakšen način naj bi bil posredoval? Mihael Gallice je še vedno imel nekdani lepi glas, to so vedeli tudi njegovi tovariši. Zato so ga prosili, naj zapoje. Oglasil se je z otožno pesmijo, ki jo na Savojskem pojo ob večerih, ko se peče kostanj. Tožbo štirih novakov. Gotovo je zato izbral prav to, ker sta Italijana pela vojaške pesmi, a kolikšno nasprotje med Mihaelovo pesmijo in njunimi zmagoslavnimi besedami! Približno ta kole se glasi, v kolikor se pač da zapisati narečje, ne da bi preveč izgubilo svojo pestrost in po-smehljivost:
Bili nekoč novaki štirje, Sa-vojei štirje iz Ohautagna, iz sardinskega kraljestva, bili nekoč novaki štirje.
Najlepši v deželi so bili, ni boljših kopačev vinograd poznal, Ko vsi štirje v vrsti so stali, naj-lepši v deželi so bili.
Kralj poklicati jih da, naj stra-
CHICAGO, DLL.
REAL ESTATE FOR SALE
CICERO — By Owner. Vacant. 8 Bdrm. brick ranch. 6 yrs. old. Brch. cab. kit. Tile bath. Full bsmt. Open House Sunday, 3509 Si 54th Ct. Call 478-2149 between 3 and 5. (86)
LARGE CEDAR RANCH. 2 Bedrooms, family room, diningroom. Carpeting, fireplace, storms, basement. 2 car gar., fenced yard. Lot 63x300. $19,900. By owner. LI 4-4008.	(86)
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Good Established business. Entrance to tavern. In Western Suburb — Addison, 111. Priced for quick sale by owner. — TErrace 4-3958.	(86)
GROCERY & DELICATESSEN PLUS 4 rooms for sale or rent. By owner. S. W. 60 ft. frontage. Please call FU 9-4597.	(88)
BAKERY — Priced for quick sale due to death of owner. Established 30 years. Phone for appointment. BE 7-3752.	(83)
LOT FOR SALE
Prairie View Vic. of Wheeling — 1 Acre lot 200x200. Ideal spot for children. Zoned for home. Close to shopping. Priced for quick sale by owner. TA 9-1150 or ES 9-8499. (86)
žijo mu stolpe, zidove, naj v vojsko gredo, kralj poklicati jih da.
Chambery so zapustili. Peli so, da skrijejo solze. S krikom, smehom, vikom Chambery so zapustili.
Do Turina morali so peš, da dospeli so v brigado in tam delali parado, do Turina morali so peš.
Meče dali so jim, puške, sto patron v torbo. Komaj so bili v kasarni, meče so jim dali, puške.
•Ko vsi štirje vse so znali, izstrelili sto patron na uro, kralj je rekel: “Dobro gre!” Ko vsi štirje vse so znali.
“Polna moja je blagajna. Več vojakov imam ko zemlje. Vojske hočem,-da se to zravna. Polna moja je blagajna.”
Dobri so bili vojaki štirje, novaki štirje iz Chautagna, ko hodili so na vojsko, dobro so bili vojaki štirje.
Bili so se mesec dni, izstrelili sto patron, osvojili štiri, mesta, bili so se mesec dni.
Drugi mesec bil je konec, padla nanje je granata, štiri novake v osem zdrobila. Drugi mesec bil je konec.
Tretji mesec so sklenili mir, vojvode so pir slavili, kralj obdržal je svoj plen. Tretji mesec so sklenili mir.
“Na deželo po novake nove! kralj dejal je. “Toliko sem se boril, da je vojakov manj ko zem Ije. Na deželo po novake nove!”
Glejte, zmerom se tako konča; Drugo ‘ leto vsak Šavojec delal
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
WILLOW SPRING'S — Lastnik prodaja -7-sobno hhio, 4 spalnice, plinska gorkota, Tepo zasajeno, grmičevje, popolnoma ograjeno. Lot 13 7x 264. Cenjeno za hitro prodajo. 87 W. Wolf Rd. PH. 839-5363.	(87)
FRANKLIN PK. — Cor. lot. 5 Rih. brick Georgian, breezeway, 2 car att. brk. gar. W to W. crptg. Many extras. Price Low 20’s. By owner. 9905 Herrick. GL 5-0768.	(86)
YOUR FAMILY would like this 7 rm. fully insulated fr. ranch home, on roomy % acre lot. Carport patio, bet. in elect, range & oven, only $14,300. Country Club Hills. SY 8-5459.	(86)
VICINITY 76th St Hamilton. By owner. 3 bedroom Georgian. Recreation room. Garage. Free tuition Parochial school. $19,900. RA 3-4260.	(86),
BY OWNER — Deluxe 9 yr. old Stone & Brick Georgian. 3 Bedrms., 1 Vt ceramic tile baths, mahagony pan. den. with Larmon Stone fireplace; gas ht; central air-cond. fin. bsmt, crptg., drapes, extras, 2 car brk. gar., 4 blks. Congress Expwy. $29,750. Vic. Jackson-Central. MA 6-3610.	(87;
HILLSIDE — By owner. $22.000. Large 6 rm. Georgian brick; auto oil heat; 2 car gar., tile bath-kitchen, sep. diningroom; large yard, bar-be-cue pit; Close to all schools, shopping center, transp. — 449-9191.
(89)
je za grenadirja dva! Glejte, zmerom se tako konča! —-
Tale Tožba štirih novakov je pristno naša in jaz je ne dam za nobeno junaško koračnico. Naš kmet se v teku naše zgodovine nikoli ni odrekel takemule norčevanju in jedki posmehljivosti. Saj je na lastne oči videl toliko ljudi in toliko dogodkov: od armad Hanibala in Marija pa do Fochovih avtomobilov, ko so puhali preko Mont Cenisa sosedom na pomoč. .
Po domače je govoril celo o kraljih — kraljih, ki so izšli iz stare savojske hiše in se vedno obračali do svoje rodne dežele, kadar so potrebovali vojakov in državnikov, ki nikoli niso nehali biti priljubljeni, a so jih kljub temu smešili v pesmih.
Ko je Karel Srečni v svoji mladosti prišel na obisk v svojo rodno žemljo, mu je kmet v narečju rekel: “Gospod kralj, pametno ste naredili, da niste s seboj pripeljali svoje žene, ker sam dobro vem, v kolikšno nadlego so človeku na potovanju ženske.” Govori ti kakor v pregovorih, vleče te za nos, - -skrbno pa prikriva svoja čustva. O ljubezni in pogumu nikoli ne zine. Lahko pa vprašate kateregakoli častnika, ki se je vrnil iz svetovne vojske in povedal
V blag spomin
OB ,25. OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NASA PRELJUBA Hčerka in sestra
Mildred Strumbly
Ugasnila je in se preselila v večnost v rani mladosti dne 1. maja 1938.
V miru. božjem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja- na vekomaj.
Tvoja žalujoča'
■ ’ MATI, ,
BRATJE in SESTRE. Highland Heights, O., 1. maja 1963.
vam bo: Kadar je poveljeval kaki savojski četi, je že vnaprej vedel, da bo šlo vse dobro.
Seznami padlih po naših vaseh so takšni, da ti ob njih zakrvavi srce. Iz njihove dolgosti spoznaš, da so naši obvezniki bili pri izbranih četah, katere so vedno pošiljali v sprednje vrste, kjer in kadar je grozila francoski zemlji največja nevarnost.
Take misli so mi rojile po gla vi, ko je pel Mihael Gallice. Nisem pa takoj opazil, da je zadnji kitici sledil dolg, nepričakovan molk. Piemontezoma so za njuno Piavo in Grappo živahno vzklikali. Mihaelov glas je dobro zadeval in bil prijeten, ker ni imel kričavega vreščanja Zagorcev, torej je gotovo moral ugajati.
Ko je umolknil, ga nihče ni nagradil, da ga vsaj s kakih znakom odobrava. Nihče se mu ni zahvalil ne z roko ne z besedo. Chauvert se ni ganil. Saj pa tega tudi pri italijanskem petju m naredil. Bil je preprost in trezen človek, ki mu ni bilo dano, da bi hrupno nastopal. Prav v tem trenutku sem medlo zaslutil, da se v našem zgubljenem zakotju visoko nad hišami in nad ravnino snuje nekaj zahrbtntga. Torej se priplazita sovraštvo in zavist noter sem gor v samoto?
V ta molk, nasičen s sovražnostjo, zavistjo in prezirom, se je naenkrat posmehnil glas, ki sem po njem spoznal Maliveau-ja:
“No, vidiš, Savojec, kako hitro postajajo tvoje Savojke matere!”
Tale Maliveau, eden naj star ej-ših naših gonjačev, se mi je vedno dozdeval preveč razumen, preveč vseveden, sumljiv. Pred vojsko je na vse načine poskušal, kako bi spodrinil Chauverta in sam postal lovski čuvaj. Molčeč je in zvijačen, a spreten in vztrajen, zna se kaj dobro ogibati prepadov, a prav tako druge pehati vdnje. Njegov dovtip je utegnil biti zgolj surov, ne da bi kakorkoli žaljivo cikal na Jožico Gallice. In res, kako naj bi bila zgodba iz konca Arcove doline prodrla noter do koče na Lovitelu? A vendar sem napel ušesa. Ali morda ni res, da nas narava • na skrivnosten način vnaprej opozarja na nevarnosti, ki grozijo nam ali našim ljudem? Poslušalci sp se zakrohotali,, surovo in neumno, kakor se krohotajo na volilnih shodih, kadar kandidat na važne ugovore odgovarja s puhlimi smešnicami in kakor se krohočejo moški med seboj, da bi se naglo ponižali do pa j bolj prostaškega v svoji sredi.
“Ženske mojega kraja niso nič slabše od vaših”, se je, branil Mihael.
“Kaj šele moški!” ga je znova napadel Maliveau. ' ker so vsi pričakovali, da bo še kaj povedal in jih je zato hotel zadovoljiti. “Zdi se, da gore niso nobena ovira, kadar gre za kak zločin na drugi strani.”
To pot se nisem mogel več slepiti. Ceresolska zadeva ni bila nič več skrivnost. Moj mladi prijatelj pallice je bil na milost in nemilost predan svojim sovražnikom. Ovadili ga bodo, kakor hitro se jim bo ponudila prilika.
Trop je našel njegovo sled in zdaj se bo pognal za njo, kakor hitro bo hotel dati Maliveau znamenje; in zakaj ne kar takoj? A zakaj naenkrat tolikšna sovražnost? To bom že pozneje dognal; zdaj gre predvsem za to, da si pridobim časa! Posegel sem vmes prav tisti hip, ko se je Mihael kakor razorožen pripravljal na obrambo.
“Slišite, Maliveau,-jaz sem tudi Savojec. Bodite tako ljubeznivi, krotite nekoliko svoj jezik in pustite mojo domovino v miru!”
Če bi strela udarila v kočo, ne bi nič bolj ostrmeli. Nihče ni slutil moje navzočnosti razen Chauverta, kajti stopil sem vštric njega, ta pa s svojimi rdečimi očmi vidi vse. A Chauvert se za pričkanje ni menil, ampak je ka-
V BLAQ SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE. STARI OČE IN TAST
Anton Krall
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 1. maja 1962.
Pred letom ■ dni srno bili hiša žalosti.
Srce je onemelo, ki nas je' vse ljubilo in za nas trpelo.
Zdaj dobri oče v 'grobu spi za našo srečo prosi.
V neskončni božji milosti naj večna luč mu sveti! žalujoči:
hčere: MRS. JEAN RUSSELL, MRS. FRANCES BUCKLEY, MRS. ANTONIETTE TOMAZIC, MRS. MARY KOVACIC; zeti: WILBUR, JAMES, JOHN in JOHN;
vnukinje: ELEONORE in CAROLINE BUCKLEY, KATHLEEN in SHIRLEY ANN TOMAZIC. Cleveland, 1. maja 1963.
NORRIDGE — By owner. Calif. Ranch on 100x100 cor. Close to Eugenes, schls., churches etc.; two bdrms., 3rd easy avail. Lge. htd. fam. rm. Gas hot air ht Thermopane wind, awnings, etc.; Patio. Att. 1% gar. Elec. dr. opener. Low taxes. Newly dec. Comp. Idscp. & beaut, eat. lawn. Many extras. Priced low at $27,500 for quick sale. — 4898 N. Canfield Rd. — GL 3-5724, (87)
dil svojo pipo in sanjal o gamsih.
Vrgel sem svojo bombo prav tedaj, ko so vsi pričakovali zagrizenega spopada med mladim čuvajem in starim gonjačem. Naenkrat je ta drugi zgubil o-svojeni položaj. Njegove granate
so udarjale v zrak. Tudi jaz sem nehal atreljati in Piemonteza spraševal, kako in kod sta se vojskovala po Trentinu. Krožila je steklenica zavretega vina. Iz-pil sem eno čašo, potem pa vsem priporočil, naj bi šli počivat.
(Dalje prihodmič)

ZA PRVO SV. OBHAJILO
V CERKVI MARIJE VNEBOVZETE V COLLINWOODU BO NAŠ STUDIO ODPRT V NEDELJO 5. MAJA od 10. dopoldne do 3. popoldne!
Posebne CENE!	Ni potreben poseben dogovor.
Govorimo slovensko!
MALIK STUDIOS
15615 ST. CLAIR AVE.
PO 1-4009
Izdelujemo tudi poročne slike in portrete v naravnih barvah ali pa v čmo-belem.

SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
he 1-0965	TONY KRISTAVNIK
PAINTING & DECORATING
UT 1-4234
A. GRDINA' & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod: 17002 Lake Shore Blvd. KEnnaore 1*6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2068
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
......‘"IIFITIHI
IN LOVING MEMORY
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 17. marca 1963 umrl naš ljubljeni soprog in brat
Michael
Pawelek - Pavlic
1 _
Bom
July 4, 1909, Braddock, Pa.
Passed away March 17, 1963. Cleveland, O.
. . r:^,.	; ...........	______..............i
REČNA PATRULJA — Trije policijski čolni brze po reki Temzi na preskusni vožnji. Čolni so izdelani iz tkivnega stekla, ki je izredno odporno proti vodi. Njihovo vzdrževanje je zato dosti cenejše od čolnov iz drugih snovi.
Pokopali smo ga dne 21. marca 1963. Po molitvah v Zakraj-škovem pogrebnem zavodu smo prenesli zemeljske ostanke pokojnega v cerkev sv. Vida. kjer je. rev. Raymond Hobart daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nato pa na pokopališče Kalvarija, da tam čaka Vstajenja.
We extend our most sincere appreciation and heartfelt thanks to all who contorted us in our sorrow.
Special thanks are expressed to Rev. Raymond Hobart who officiated at the Funeral Mass and at the burial on Calvary cemetery, to Rt. Rev. Msgr. Fuerst and R,t. Rev. Msgr. Murphy, iwh-o attended 'the funeral Services at St. Vitus Church.
We are deeply grateful to the pallbearers from the Dih Mfg. Company.
Special thanks are also extended to Mrs. Cecilia Subel and Mrs. Joseph Okorn who collected and to all the generous neighbours who contributed for the Masses and for flowers used for the decoration of the catafalque and the grave.
Our gratitude to all for their many kind acts. Mass offerings, beautiful floral and spiritual bouquets and consolir.g words.
Sincere thanks to all who paid the last respects to the departed at the Zak Funeral Home, to all who attended the Mass and the funeral procession, particularly to those who gave then-cars at disposal for the funeral procession.
To the Zak Funeral Home which conducted all the preparations for the funeral we express -our appreciation, tor the excellent services rendered.
Your memory is our keepsake with that we’ll never part;
God has you in his keeping,
We have you in our heart.
Your loving wife ALICE	.
brothers BENNY, Cal.: JOHNNY sisters MRS. ALBERT SAJE and MRS. CORY DE CHANCE
Cleveland, May 1. 1963.