,,DOM IN SVETJ' 1892, štev. 7.
335
prav toplo priporočamo to knjigo, osobito onim. ki kanijo obiskati bujno se razvijajoči kraljevski Zagreb. Sramotno je za Slovenca, ako se poučuje s kakim nemškim kažipotom, ko ima v bratovskem slovstvu boljšo knjigo. Kdor pa hoče kako mesto tako obiskati, da mu kaj koristi pot, mora se vsekako poprej seznaniti z njegovimi odnošaji. — Prav lične slike so posnete po fotografijah. Novi načrt ima že tudi skupni kolodvor, ki se razteza prav za akademijskim trgom. — Glede na to, da Slovenci radi obiskujejo svojo prestolnico, kazalo bi pač, da se čim najpreje izda tudi kažipot po »beli Ljubljani«, ki bi prav dobro služil nam i Hrvatom. Tudi Hudovskega spisu želimo, da bi se daleč razširil med Hrvati in Slovenci. Gena 1 gld. bi se utegnila na prvi pogled komu previsoka zdeti, a če pomislimo, da je v knjigi toliko lepih slik, ni pretirana. — Nekaj izvodov je pisatelj poslal v razpečanje gosp. Ant. Žlo-gar-ju, kuratu na Gradu; kdor želi knjige, dobi jo lahko pri njem.                                         i.
ČEŠKO    SLOVSTVO.
Ilustrovano delo: »Zemska jubilejni vf-stava v Praze 1891«   je dospelo   ravnokar
Naše slike. Frančišek Pustavrh. (Str. 289.) Ta slika je narejena točno po fotografiji, katero nam je iz dobre roke poskrbel sam gospod pisatelj. — Šubicev »Sv. Martin«, (Str. 296, 297.) Naročniki nam bodo hvaležni za posnetek slike, ki spada med najboljše v naši domovini. Podoba nam je prizadela mnogo stroškov, ker nismo imeli dobre fotografije za porabo in je bilo torej ž njo obilno dela. Glede na sliko samo opozarjamo čitatelje na str. 146. in 147. našega lista. Kaže nam svetnika, ko obuja umrlo hčer žalostnih starišev. — Danes podajemo v slikah štiri obraze iz japonskega življenja. Japonsko je jako zanimiva dežela. Kakor hitro bo-demo mogli, objavimo spis o sedanji Japonski. — PoglednaAleksandrijo. (Str. 329.» Ogledo-valec gleda proti severu in ima velik kos Aleks-andrije pred seboj. Na desni vidi Pompejev steber in Kom-ed-Dik, na levi pa daleč po mestu in tudi veliki jezuitovski kolegij.
»Matica Hrvatska« je imela redni občni zbor dne 19. junija Predsedoval je načelnik gosp. Tade Smičiklas. Spominjal se je v govoru napredka »Hrvatske Matice« odi. 1836. sem. Imetek znaša poleg hiše 50.628 gld. 45  kr.
Muzejsko društvo   za Kranjsko  je zborovalo
dne  21. junija pod predsedništvom   gosp.  Andreja Senekoviča.   Udov je   198 podpornih, štirje častni,
do 19. snopiča. V 16 sn. je dopolnjeno poročilo o (poljedelskem) gospodarstvu in živinoreji od prof. Frana Sitenskega, kateremu slede še poročila: »Vinoreja« (piše Josip Šimaček, ravnatelj vinoreje kneza Ferd. iz Lobkowic). potem »Vrtnarstvo in sadjereja« od M. Fulina, urednika časopisa čeških vrtnarjev. V tekstu je 22 lepih ilustracij, med katerimi se posebno odlikuje slika »Souzen« od Rudolfa iz Ottenfelda. Cena snopiču je 36 kr. — O 17. in dr. prihodnjič.
»Iiisti illologicke.« Vvdavaji se nakladem Jednotv českvch filologu v Praze. Odpovedni re-daktofi Jan. Gebauera Jos. Krak Ročnik osemnactj. Ta list je strokovnjaški, za filologe, izhaja na leto v šestih zvezkih po pet pol v osmerki. Naročnina 3 gld. na leto. Naročuje se v Pragi,  Klementinum.
»Časopis pro pi sto vam Mathematiky a Fysiky«, kteryž se zvlaštnim zfetelem k stu-dujicfm rediguje prof. Augustin Pavek a vvdava Jednota českjch mathematiku. Ročnik XXI. V Praze. Nakladem Jednotv česk. mathematiku. Ta mesečnik izhaja na štirih polah v 8°. in stane na leto 5 gld. — Oba časopisa pričata, kako skrbno se goji pri Čehih strokovnjaško znanstvo.
trije dopisujoči. Dohodkov je bilo v letu 1891. 1444 gld. Izdalo je tri zvezke »Tzvestij«, o katerih bodemo poročali v prihodnji številki.
»Matice Slovenske« občni zbor je bil dne 22. junija. Predsedoval je gosp. kan. Jos. Marn. Občni zbor je pričal o vsestranskem napredku Matice.
Nove iznajdbe. Nekatere vednosti in umetelnosti jako urno napredujejo. Skoro ne preide mesec, da bi ne poročali časniki, kako se je zopet kaj izboljšalo v fotografiji. Na Angleškem so sestavili tako pripravo, ki sama naredi človeško podobo s fotografijo. Treba se je vstopiti pred tisti stroj, vreči v neko luknjo denar (blizu 6 kr.), tam počakati kakih 40 sekund, in na dan pride slika, ki ni slaba. Polagoma bodo tudi pri nas postavili take stroje, saj ima njihov posestnik pri vsaki podobici še 3 kr. dobička. — Lepo znajo užgati fotografije (portrete) v porcelan. Da se posebno lepo prirediti taka slika na grobne spomenike. Slika, v porcelan užgana, je natančna in stanovitna. Ko bi bila ta stvar bolj znana, gotovo bi dal marsikdo napraviti na grobni spomenik tako podobo. — Vedno bolj obetajo, da se bode dalo fotogra-fovati tudi v barvah. Take poskuse je delal s precejšnim uspehom G. Lippmann, in veščaki menijo, da se bode polagoma vendar-le dalo dognati, kar se je zdelo skoro čisto nemogoče. — Se bolj čudno je to-le: Upajo, da se bodo dale podobe ali risbe prav tako sporočati in prenašati v daljavo, kakor dandanes telegrafujejo in pa govore s telefonom v daljavo po železni  žici.
Razne stvari.