125
Ruske in Angleške finance.
Dunajska nova ,,Presse" se zdaj prav marljivo peča 2 Ruskimi financami. Pa kako! Kar le laž in hudobija izduhtati more, se tu podaja po celih straneh in to v eno mer tako, da bralec požira laž za lažjo, predno ima čas jo spoznati. „Rusija je Da kantu, — bo na kantu in je bila na kantu" — to je zmirom ista pesem. Se ve, kolikor grje se počrnijo Ruske finance, tem bolje se vstreza nasprotnikom Rusije.
Poglejmo: koliko ima Rusija pravega državnega dolga. Državnega dolga ima Rusija 3300 milijonov rabljev, to je v našem denarji blizo 4900 milijonov. Pa treba je pomisliti tudi to, daje Rusija samo preteklo leto morala 1 milijardo (100 milijonov) rubljev novega dolga narediti zavoljo vojske. Kake bi bile finance katere koli druge države, če bi bila morala čez leto in dan ob svojih stroških vzdržavati armado v daljni tuji deželi, v katero se je moralo vse z d6ma dovažati!
Kako prazno pa je vse črnenje Ruskih financ, temu najboljši  dokaz  je  kurz ruskih državnih denarnih   li-
stov. Na Berolinski borzi je pretekli teden 5odstotno Rusko posojilo stalo med 73 in 75 pri 100, Avstrijska štiriodstotna renta v zlatu na 59, Ogerska šestodstotna pa na 69 pri 100. Na borzi so toraj vkljub skoro ne-izogibljivi vojski med Rusko in Angleško in vkljub razbobnavanju Ruskega bankerota cenili Ruski kredit še tako visoko, kakor Avstrijskega, in za blizo 20°/0 više od Ogerskega. In borza je o finančnem stanu Rusije podučena gotovo bolje, kakor dunajski list.
Dosledno je, da nova „Presse", ko je tako hudo razkavsala in razdjala finance Ruske, v najlepših barvah slika finauce Angleške, Da je Angleška bogata, to ve ves svet, tudi Ruai to vedo. Kaj pa je prvi vzrok temu, da se dve tako močni državi tako pisano gledate? Nič druzega, ko materijalni interesi. Angleška je do zdaj drla in skubila ter molzla skoro ves svet, Skoro vse velikansko bogastvo narodov, kar se ga je do danes pridelalo, je šlo na Angleško. Ko se druge države bore z revščino in komaj ved6, od kod bi vzele sredstev, s katerimi bi državno gospodarstvo od meseca do meseca pokonci držale, se pa Angleška valja po velikanskem bogastvu. Kaj pa je bil prvi vir temu bogastvu? Nič druzega, ko gola samogoltnost, ki se ne briga za ljudoljubje in za to, kar je človeško, ampak postavlja za poroštvo sreče držav in narodov edino le denar. Indija vkljub vedno vračajoči se lakoti Angležem velike davke donaša. Vsaj je znano, kako buldog z gladnimi ravna! Gladne prebivalce prepuščajo samim sebi, — saj so le ,,Indijanci" (Hindu), ki lakote cepajo; to ne briga ne kakega Angleškega političnega prvaka, ne večine naroda.
Prav dobro je zasolil list ,,Journal de St. Peters-burg" državnemu ministru Angleškemu, ki je trdil, da Angleška mora svobodo na srednjem morji in Balkanskem polotoku braniti pred Rusijo. Omenjeni list je namreč prašal: ali pač Anglija, ki pripušča, da jej vsako leto pol milijona ljudi glada pogine, — ki je o Amerikanski vojski iz samopridstva stopila na stran onih, ki so sužnje hoteli obdržati, more stopiti pred svet kot varhinja svobode? Varhinja je Anglija pač, a ne svobode, ampak vsake spridenosti! Kjer gre za denar, za materijalni prid, ni jej nič tako svetega, da bi se ne oskrunilo. O tem bo vedela pripovedovati trgovinska pogodba z Avstrijo, ki je ravno zdaj iztekla. Pri tem bodo prišle na dan reči, pri katerih bo marsikoga — Angležev, se ve da, ne — oblila rudečica sramote.
Zato bodi rečeno tu le še to: Ce po vojski z Angleško bi Rusija ne dosegla nič druzega, kakor to, da bi ošabni, po s^mogoltnosti do takega velikanskega bogastva dospeli narod moralno kaznovala, bi samo 8 tem skazala svetu in civilizaciji veliko dobroto. Samo-pridni in požrešni politiki Angleški mora se vrat zaviti, ako ima kedaj obveljati na svetu stanoviten mir.