KRANJSKI ZVON
^__ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. 1934. Št. 8.
Posamezna štev. 1 Din.
Popravila župne cerkve
jfe Nekateri dvomijo, da bi bila župna cerkev do birme Y Popravljena. Toda upamo, da je ta dvom neutemeljen, v a dela so se oddala pod pogojem, da morajo biti kon-s^.la do 15. avgusta. Jasno je, da se bodo kake malenko-av Zav'ekle, toda v glavnem bo vsa župna cerkev do 15. v^&usta v redu, le nastavek nad oltarjem mogoče takrat ob iy k° postavljen, ker bomo malo počakali, da škof blrmi blagoslove labernakelj in nastavek.
že klavno delo pri cerkvi je že končano. Vse stene so k ,.Usb:gane, rebra že vsa oznažena, slikar je že začel sli-Dj|.' tudi cerkveni obok in stene. — V prezbiteriju sta Df,' ^Ye rebri spodaj iz ometa: te smo odstranili in na-da<lv''"' iz umetnega kamna novi. Ko so zidarji klesali zid, (ja Se vdelata nova dela dvema rebroma, se je pokazalo, "ihT re^ra v Prezbiteriju izklesana iz velikih kompakten aninov' katerih glavni del je v zidu v tesni zvezi z Waji.jimi oporniki. Prezbiterij je mnogo starejši kakor tce^ 'n .ie tudi bolj solidno zidan. Prezbiteriju razni po Iteh n'so škodovali, na njem ni najmanjše razpoke. L ra, V prezbiteriju so organsko zvezana z zidom in obo-oboi "n poaiagajo nositi ves okok. V ladji pa so rebra na le na strop pritrjena in ne nosijo oboka. Obok na t,,;ie bil zase napravljen in rebra kesneje na obok pri-H6(?a" Večkrat prej sem že opazoval sumljive razpoke ■fteri rebri in stropom, ko je ponekod kar zijala praznina žjj rebri in stropnim obokom. Parkrat sem že vprašal WrS^e ^rokovnjake, ce °i to morda nevarno, da pade stj ? rebro na tla. Pa so vsi odgovarjali, da ni nevarno-ŽeL . <ta rebra nosijo sebe in strop. Ko je pa mojster S)Ztl'k" ostrgal omet na rebrih in okrog njih, smo s strada '/Motovili, da rebra nič ne nosijo, da so prilepljena tleh. i P* (*a 80 »ekatere zagvozde skoraj popolnoma od-t>rj e> da je nekaj reber viselo le še na par peskih... bi L^lem potresu ali če bi kdo kaj bolj ropotal po stropu, i s k.Padlo Par reber v cerkvi na tla. Kakšna katastrofa 8'užh a 'anko zgodila, ko bi se bilo to zgodilo med prjj .° božjo, si lahko mislite! Sedaj so vsa rebra dobro ^to a na 8trop, zagvozdena, privezana in pritrjena z }ia(j]fl0tI1> da je sedaj odstranjena vsaka nevarnost, da bi 10 kako rebro na tla.
oboka je bilo razne opeke in umazanije polno, b0 a Ze nekaj stoletij niso posnažili oboka pod stregla 7" K° se je spodaj obok osnažil in ko se je odstra-Po^era^Fla navlaka na stropu, so se pokazale široke raz-0be ' *i morda izhajajo še od silnega potresa iz leta 1511. Po vfiMa.nslci ladji sta bili ob velikih stebrih sredi ladje Ha oh h razP°kah ločeni od srednje ladje. Razpoka sega 8*°lpa stranen glavne ladje od prezbiterija nazaj do <wr?- Tudi stolp je ob tistem potresu nekoliko počil, s° bil V6S zi(tan iz rezanega kamna. Razpoke na stropu 6 tako velike, da se je na nekaterih krajih mogla
skozi obok pomoliti cela pest v cerkev. Vse te razpoke so se sedaj zalile in zamazale.
Zaradi posledic potresa najbrž že leta 1511, kmalu po dograditvi župne cerkve, sta se obe stranski steni župne cerkve nagnili za 12, ponekod pa celo za 16 cm. Prezbiterij je ostal popolnoma nedotaknjen, ker je solidno zidan in ga varujejo pred potresom zunanji oporniki. Ladja župne cerkve nima pa nobenih opornikov, dasi je zid debel komaj 90 sm. Ves strop sicer nosijo po principu gotske zidave le stebri, a stranski stebri so prešibki, ker ni zunaj nobenih opornikov, so se z zidom vred nagnili na zunaj. Srednji, veliki stebri stoje dobro navpično, stranski ob steni so pa nagnjeni ven za okrog 10 do 15 cm.
Ta nagnjenost zidu v ladji in stebrov sicer ni nevarna, saj vse tako stoji že več stoletij, vendar pa obstoja za slučaj kakega večjega potresa opasnost, da bi zid ne vzdržal in bi se obe stranski ladji še bolj odločili od srednje ladje in bi lahko prišlo do katastrofe. Radi tega je cerkveno predstojništvo zadevo javilo stavbnim oblastem, da se komisielno ugotovi, če obstoja za cerkev kaka nevarnost. V slučaju, da bi komisija ugotovila kako nevarnost za cerkev, potem se bo morala cerkvena ladja zavarovati z visokimi oporniki zunaj cerkve, podobno kakor je zavarovan prezbiterij. Ti oporniki bi morali biti iz železobetona, lepo kamnoseško obdelani. Stali bi okoli 68.000 Din. Seveda bo najbolje, če se bo uradno ugotovilo, da je zid kljub nagnjenosti se vedno varen in da ne obstoji nobena resna nevarnost. Če bi pa komisija ugotovila potrebo zavarovanja, potem bo pač treba napraviti opornike. Toda tega izdatka ne bo mogoče kriti s prostovoljnimi prispevki in bo treba prositi za konkurenčno obravnavo.
Naše orgle so popolnoma doigrale. Med popravili so se še bolj razsušile in zamašile. Treba jih bo za silo vsaj popraviti, saj slišite pri maši, kako žalostno in nadušljivo dajo komaj še kaj glasu od sebe. Treba bo novih orgel. Stale bi okoli 100.000 Din. Škoda, da nismo našli v cerkvenih stenah mesto preperelih kosti kak Bšac".
Nase spovednice so prevelike. Prej so zelo motile celotno arhitekturo in pogled v cerkvi. Jemale so mnogo prostora in napravljale vtis majhne cerkve. Radi tega smo izkopali v stenah vdolbine, da se bodo spovednice potisnile v zid za kakih 50 cm in bodo gledale iz zidu toliko, kolikor mole stranski stebri iz zidu. Med kopanjem zidu v ladji so se našli v zidu ostanki prvotne gotske cerkve in sicer rebra, ki so poslikana. V gotiki so namreč rebra, ki so bila iz slabega materijala, slikali, da so skrili slabo kakovost materijala. Ostanek teh reber smo shranili, da bodo spomin na staro in manjšo cerkev.
Pri kropilnikih so odkrili kamen, ki je imel včasih grb in ima letnico 1498.  Na stolpu zadaj za orglami so našli velik napis, ki pa je prav tam pokvarjen, kjer go vori o letu, kdaj je bila cerkev zidana. Na stropu je bilo več gotskih napisov. Najbrž so bili tam napisani oni cehi,
Stran 2.
KRANJSKI ZVON
ki so darovali svojo imovino za obokanje cerkve. Kolikor toliko ohranjen je le en napis, o katerem pravi dr. Franc Štele, da se glasi: „Kreinburger VVitben". Ta napis bo ostal na stropu, pa bo od spodaj malo viden.
Največji kras in ponos župne cerkve pa so in bodo novo odkrite in restavrirane freske na oboku.
Pred nekaj dnevi je bil v Kranju neki profesor iz Dunaja, umetnostni zgodovinar, pa se je oglasil v župni-šču in je prosil, da bi mu pokazali freske. Ko je prišel na oder in zagledal slike, je kar ostrmel in postal ves navdušen. „Wundersch5n, herrlich, so was sieht man sel-ten! — Čudovito, krasno, imenitno, kaj takega se redko vidi. Splačalo se je, da sem prišel radi teh fresk v Kranj." Tako je vzklikal.
Freske na stropu so restavrirane. Morda se bo komu zdelo, da so premalo jasne in premalo popravljene. Toda take stare freske se ne smejo nič prenarejati, nič popravljati, ne sme se nič novega dostavljati. Če je kaj pokvarjeno, se ne sme nič na novo dostaviti, da se vidi slika taka kot je; da se vidi, da je res slika stara in ne nova. Slik s tako elegantnimi potezami, kakor so v naši župni cerkvi, se malo vidi. Samo radi teh gotskih slik je bilo vredno, da smo začeli to težko in neprijetno delo restavracije župne cerkve. Te slike bodo morda največja zanimivost Kranja.
So pa dvoje vrste slik. V sredini ladje pri orglah so freske iz približno 1. 1460. To je cela zvezda angelov, ki igrajo na razne instrumente. Spredaj pri slavoloku pred prezbiterijem pa je skupina angelov, ki je pa iz kesnejše dobe in tudi nekoliko slabše umetniške kakovosti. Mogoče so to skupino napravili, ko je bila cerkev dokončana — okrog leta 1498 ali 1500. To bodo še dognali naši umetnostni zgodovinarji.
Na koru bomo puslili še dve sliki, ki sta bili iz leta 1892 — v spomin na to, kakšne kakovosti je bila slikarija pred današnjo restavracijo. Na eni strani sta Adam in Eva, ki sta izgnana iz raja, na drugi strani je pa naslikan veliki požar v Kranju s starim Kranjem, kar bo pač zgodovinsko zanimivo.
Nameravali smo že v juliju podreti strop v kapeli in napraviti tako visoko, kakor je strop prezbiterija, nov strop v kapeli, ki bi bil raven in kasetiran, podobno kakor je v dvorani mestne hiše in kakor ga imamo v mnogih gotskih cerkvah. Zaradi novega gradbenega zakona pa je postalo to nemogoče, ker mora načrte za take predelave odobriti gradbeno ministrstvo v soglasju še z dvema drugima ministrstvoma. Tako dovoljenje pa bi morda ne prišlo celo leto iz Beograda, ker se pač tam taki projekti zelo vestno in dolgo študirajo in bi najbrž morale priti še kake ministrske komisije, ki bi te projekte odobrile. Takih poprav namreč ne smemo izvršiti, četudi napravi načrte za nje univerzitetni profesor in jih odobri banski konservator. Po novem zakonu so za to kompetentna tri ministrstva. Tako bo morala kapela, ža! — počakati. Za sedaj jo bomo le pobelili.
Darovi za župno cerkev
Zbirka ženske Marijine družbe Din 8052*50, Oster-mar Mihael 400, Rozman Valentin 100, ga. Cuzak 100, Pavšlar Helena 500, Vidmar Srečko 100. Bele Marjeta 50, Jeršin Anton 200, Jeršin Marija 100, Lukež Terezija 100, Lukanc Viktor 20, Dr. Megušar Anton 1000, Ovin Pran-čiška 100, pok. Žontar Primož 300, Slavka Šavnik 1000, Logar Ivana 400, Serajnik Jožef mesto venca na grob prof. VVatzlu 150, Kušian Jernej 100, Holzhacker Franc 200, B. M. 1500, Zupan Janko 50, Kanduč Marija 600, P. J. 50, Zakrajšek Alojzij 50, Rus Srečko, mesto venca na grob Ivanu Zupanu 100, Rant Janko mesto venca na grob Ivanu Zupanu 100, Zorman Anton iz Chikago 500, Šavnik
Leopoldina 300, Emmer Ana1100, Nunar Katarina 50, J*"1' ša Marija 100, Malenšek v drugo 100, P. A. 1000, tjT Marija 75, kuharica pri Dolenčevih 50, Slabe Ivanka ' Berjak Franc 50, K. J. 100, R. J. in M. 100, Pernic K8" ciška 500.
f Prof. Franc VVatzi
Sicer  so  drugi  listi  mnogo pisali o njegovi smjjj' vendar se ga mora tudi Kranjski zvon spomniti kot s jega sotrudnika in duhovnika. ,
V torek,  dne 3. julija se je odpeljal v solnčno 1 maci jo iskat zdravja. Ko se je ob 9. z brzovlakom P1^ ljal  v Split,  se  je ob izstopu iz vlaka zgrudil na tla takoj umrl zadet od kapi. Hitro so poklicali zdravnika je pa mogel konstarirati le smrt; prihitel je tudi duhovn ■ ki mu je pogojno podelil še odvezo in sv. poslednje J° ziljenje. Njegovo  truplo so prepeljali v mrtvašnico sp ske bolnice. Škofijski ordinariat v Splitu je njegovo & sporočil v Ljubljano in v Kranj in vse  uredil za nle^v0 pogreb.  Iz Kranja se je naročilo,  naj pošljejo nJe^°i)iI truplo v Kranj. Težko nam je bilo misliti na to, u\|'12,r pokopan v Splitu, daleč od domovine... Radi nastalih prek je prispel vlak  z njegovo krsto v Kranj šele v boto, dne 7. julija in je mogel biti pogreb šele v p°n ljek 9. julija dopoldan ob 9. uri.
Pokojni profesor je doživel 58 let, v Kranju je ^ loval nad 12 let.
Njegovo glavno delo je bila pač služba verouc"- ,j na tukajšnji gimnaziji; tej službi se je pokojnik PosV0go z vso vnemo. Bil je zelo naštudiran katehet, ki je D»n m
dnj'f
vedel in tudi svoje dijake mnogo naučil. Ko je bila zflu -a (1. 1929) birma,  smo  s škofom Jegličem vsi občudo*' koliko je naučil svoje dijake. Bil je mož reda in disc|P ne.  V šoli in v kapeli je imel vedno krasno discip11 ki bi bila lahko vzor marsikateremu zavodu. Dasi P? bil  strog učitelj, ki je vedno zahteval red in discip"
je silno ljubil svoje dijake,
Prof. VVatzi je bil tudi nekak duhovni vodja iB "Ijjj ritual v našem Marijanišču. Tam je ob delavnikih io ^ ob nedeljah, kadar je bil prost, opravljal službo bozj0 bil reden spovednik v zavodu.
Pokojnemu profesorju je dobro teklo pero. V svoJ življenju je mnogo sodeloval pri raznih časopisih, Pr' člankov je spisal tudi za Kranjski zvon. Bil je vedno P. pravljen napisati kak članek, če je bilo potrebno. ^flP f je tudi mnogo pridig, ki jih je svoj čas prinašal ,Pn ni pastir". y ^,
O njegovem delovanju so mnogo pisali drugi c pisi, Kranjski zvon naj povdarja le njegovo socialno-ritativno in kulturno delo. ^
Bil je soustanovitelj Delavskega doma in Pre^|ev, nik nadzorstva te zadruge. Bil je skrit dobrotnik reve noben prosilec ni šel praznih rok od njega. Mnogo s 0| pečal s socialnimi problemi in je o tem predmetu nap , tudi več člankov v raznih časopisih. Vedno je rad V° gal pri  krščanskih  organizacijah, bodisi  pri nekdaj Prosvetnem društvu, bodisi pri Orlu. Kjerkoli je slu^P [)tt po vseh mestih se je udejstvoval kot marljiv delave socialnem in kulturnem polju
Zelo  rad je pomagal farni duhovščini.
Vselej )e
veseljem ustregel, kadar smo ga naprosili za kako - ^ in pridigo ob nedeljah, če je bil kateri izmed farmD hovnikov zadržan. ^ Kakor kaže njegov dnevnik, ki ga je redno sPlSgjc0' je pogostoma  mislil na smrt, ki, je prišla po njeg8 nenadoma, a ga ni našla nepripravljenega.
KRANJSKI ZVON
Stran 3.
,  V svojem 12 letnem službovanju je takorekoč zrastel Kranjsko župnijo, kjer je pustil svoje najboljše moči. Ko j* Prišla vest o njegovi  nenadni smrti v tujini, smo pač j atrali za sveto dolžnost, da prepeljemo njegovo truplo •nov v Kranj,  da počiva v domači zemlji. Njegov lepi
£ greti, ki se ga je udeležilo okrog 45 duhovnikov, je
... Pncal, kako znan, upoštevan in tudi priljubljen je 011 Pokojnik.
Naj v
miru počiva
Za ženine in neveste
i    Pred kratkem je izšel nov zakon o zatiranju spolnih . °lezni, ki je stopil v veljavo s l. julijem. § 9. tega za-°ia se glasi: „Moški, ki stopa v zakon, mora izročiti za P°roko pristojnemu oblastvu zdravniško potrdilo, iz katera je razvidno, da ne. boluje za nobeno izmed bolezni avedenih v § 1. tega zakona. (§ 1. našteva spolne bolezni), j..   Državni in samoupravni zdravniki izdajajo ta potr-
a siromašnim osebam brezplačno. 0j.   Ženska, ki ve, da je okužena (s kako spolno bolez-.1°) ali pa more po okolnostih to domnevati, pa vendar 'ene zakon, se kaznuje po § 256 kazenskega zakonika. l    V današnjih moralno  razrvanih časih je tak zakon .r potreben. Kolikokrat postane kaka dekle za celo življe-le nesrečna, ko poroči moža, ki je prinesel v zakon kot r°sledice svojega razbrzdanega življenja kako spolno bo-zen.  Posledice teh bolezni so v zakonu strašne! Da se ?^mogoči moškemu, ki je bolan na tej bolezni, stopiti v L    ' predpisuje ta zakon, da mora prinesti vsak ženin *&\r V°mko župniku potrdilo od zdravnika, da ni bolan tlilf   ■' spolni bolezni. Ta spričevala more dati vsak zdrav-T0' k' je kazensko odgovoren za resničnost tega potrdila. tia- 8Pr'čevalo  ne  sme biti staro več kot 10 dni. Ženini jj si ga oskrbe zadnjih 10 dni pred poroko. Če bi bilo tj sPričevalo starejše kot 10 dni, naj gre pa ženin s sta-8y . 8pričevalom k zdravniku, da na istem potrdi ponovno Sn7? Prvo izjavo. Premožnejši ženini morajo plačati za to pričevalo  zdravniku določeno takso, spričevalo samo pa °ra biti pravilno  kolekovano s kolekom 20 Din, ki naj fte V^a- žeam prinese k zdravniku, ko gre na preiskavo. Sj Vn> ženini: delavci, manjši kmetje, poduradniki itd. naj Pa oskrbe pri svoji občini ubožno spričevalo, s katerim ali ? k uradnemu  zdravniku, državnemu, banovinskomu br r°^raJnemu, ki jim mora dati spričevalo brez koleka in Vg.z takse.  V Kranju  morejo izdajati tozadevna potrdila Uh vZc^.ravn'Iri, brezplačno in brez koleka pa jih revnim z Vo°^n'^n spričevalom napravljata le dr. Fajdiga in dr. No-
Z(jr Da ne D0 kakih neprijetnosti, naj prinese ženin to p0rav^niško  spričevalo  takrat, ko pride povedat, kdaj bo
a- Brez tega spričevala ne bo poročen noben ženin.
Sv. birma
"ju ak°r je bilo že svoj čas oznanjeno, se vrši v Kra-red SV' birma v nedeljo, dne 16. septembra. Točni spo-V 8 Sv- birme prinese septemberski Kranjski zvon. Ker je "ion^vembru komaj kake 14 dni šole pred birmo, je ne-*eKa k Pr'Pravili otroke na sv. birmo samo v šoli. Radi bjrm. bodo morali priti oni otroci, ki gredo letos k sv. ^°uk P011^11 za sv- birmo še pred začetkom šole. Ves •f!lni Sv' birmo pred začetkom šole se bo vršil v dvo-Vrsijj ,,Uclsl{eKa doma v Kranju. V kakem redu se bo pouk ' bomo oznanili pravočasno s prižnice.
K sv. birmi bodo mogli iti le oni otroci, ki so že obiskovali šolski pouk. Otroci, ki gredo v šolo šele s pri-četkom šolskega leta 1934/35 ne bodo mogli iti letos k sv. birmi.
V župniji živi več mladih ljudi, ki so že šoli odrasli, pa še niso prejeli zakramenta sv. birme. Taki naj se zgla-sijo v župni pisarni v nedeljo, dne 26. avgusta dopoldan ob 9. uri. Vsak naj seboj prinese zapisano svoje ime, kje in kdaj je bil rojen, ime staršev, ime in priimek svojega botra. Starše prosimo, da skrbe, da noben otrok ne ostane brez zakramenta sv. birme V nedeljo, dne 26. avgusta naj se zglasijo pri g. dr. Simončiču tudi oni dijaki iz tukajšnje gimnazije, ki še niso bili pri sv. birmi.
Župnija Kranj
Oznanila za avgust
3. Prvi petek v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom. V četrtek — prejšnji dan — se v župni cerkvi spoveduje od pol sedmih naprej, v petek zjutraj od 5. do 7. ure.
4. Ob 6. soseskina sv. m. v Cirčičah.
5. XI. ned. po binkoštih, sv. Ožbolt, prva nedelja v mesecu, ob 6. sv. m. z blagoslovom, mesečno sv. objavilo za moške, ob 10. soseskina sv. maša v Čirčičah. Pop. ura mol., pete litanije presv. Srca Jez.
Porcijunkula. Privileg za porcijunkulske odpustke je za našo župno cerkev potekel, prošnja za podaljšanje je bila vložena v Rim, če pride do tega dne iz Rima rešitev, se bo porcijunkula obhajala, če ne letos odpade.
11. Obletnica za r. dekanom A. Koblarjem, ob pol osmih peta sv. maša.
12. XII. nedelja po binkoštih, služba božja po navadi.
14. Vigilija k prazniku Mar. vnebozetja, strogi post
15. Praznik Mar. vnebozetja, ob 6. sv. m. z enim, ob 10. peta sv. maša z dvema blagoslovoma.
Na Primskovem sv. maša ob 6. in ob 10. Ob 10. peta, obakrat darovanje za tamkajšno cerkev. Popoldan na Primskovem shod za žensko Mar. družbo.
16. Sv. Rok, ob 6. in 9. sv. m. na Pungratu, obakrat z blagoslovom, v župni cerkvi sv. maše ob 6. in pol osmih odpadejo.
19. XIII. ned. po bink., ob 10. opravilo na Hujah. 24. Sv. Jernej, ap. ob 6. soseskina sv. m. na Rupi. 26. XIV. ned. po bink., ob 10. opravilo na Rupi.
Poročeni pari
Treven Jožef, krojaški mojster, Ovsiše 13 in Stam-panar Ivana, natakarica, Kranj 3, poročena 3. junija.
Brezar Franc, delavec, Kranj, Kokriško predmestje in Tomšič Frančiška, Premskovo i 17, poročena 3. junija.
Ječnik Mihael, delavec, Premskovo 144 in Pogačnik Ana, delavka, Premskovo 127, poročena 10. junija.
Ječnik Ivan, delavec, Premskovo 144 in Pogačnik Cecilija, delavka, Premskovo 127, poročena 10. junija.
Jekovec Jožef, zidar, Zg. Bela in Pogačnik Jožefa, Zaloše pri Dobravi, poročena H), junija.
Bizaj Viljem, čevljar, Čirčiče 53 in Valas Ana, delavka, Cirčiče 44, p. 16. junija.
Javornik Jožef, pisarniški služitelj, Kranj 35 in Galjot Marija, hči hišarja, Sp. Brnik, poročena 24. junija.
Močnik Franc, delavec, Čirčiče 6, in Jellinek Ivana, delavka, Premskovo 136, p. 1. julija.
Likozar Janez, delavec, Premskovo 110 in Hribar Angela, služkinja. Kranj 63, por. 1. jul.
Stran 4.
KRANJSKI ZVON
Štev&
Viharnik Franc, posestnik, Premskovo 19 in Bizjak Frančiška, posestnika hči, Premskovo 26, por. 8. julija.
Derlink Jožef, elektromonter, Lesce, Ipavec Angela, posestnica, Premskovo 89, por. 9. julija.
Vitez Ludo vi k, kovač, Premskovo 150 in Medvešček Jožefa, delavka, Kranj, Kokriško predmestje 87, poročena 15. julija.
Izmajlov Nikolaj, priv. uradnik, Kranj, Kokr. predmestje 51 in Štirn Mara, prikrojevalka, Kranj 67, poročena 29. julija.
Mrliška kronika
Grajzar Ivan, posestnik in gostilničar, Klanec št. 41, roj. 22. sept. 1861, umrl 2. julija.
VVatzi Franc, gimn. profesor-veroučitelj, Kranj, Kokriško predmestje 54, r. 21. jan. 1876, u. v Splitu 4, jul.
Zupan Ivan, posestnik in usnjar, Kranj, Savsko predmestje 33, r. 6. aprila 1857, u. 7. julija.
Zadnikar Marija, roj. Presek, žena delavca, Kranj 48, r. 10. avg. 1894, u. 'l9. julija.
Župn
ija Šmartin pri Kranju
Oznanila za avgust
2. Zvečer od pol 7 do pol 8 ura molitve.
3. Prvi petek. Sv. maša z blagoslovom pri oltarju Srca Jezusovega.
5. XI. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi. — Ta dan porcijunkulski odpustek za našo farno cerkev, in sicer od sobote opoldne in v nedeljo ves dan. — Popoldne shod 3. reda. Kdor ta dan obišče našo farno cerkev in moli šestkrat očenaš, zdravamarijo in čast bodi, po namenu sv. očeta, dobi vselej popoln odpustek, ki ga lahko daruje za duše v vicah. Sprejeti pa mora sv. zakramente.
10. Sv. Lavrencij.
12. XII. nedelja po binkoštih. Božja služba po navadi.
15. Vnebovzetje M. D. Božja služba obakrat z blagoslovom. Popoldne po litanijah shod Marijine družbe.
16. Sv. Rok. Pri sv. Uršuli ob 6 sv. maša za sosesko. 19. XIII. nedelja po binkoštih. V farni cerkvi božja
služba po navadi, ob 9 tudi pri Sv. Joštu.
24. Sv. Jernej. Ob 8 sv. maša v Stražišču za sosesko.
26. XIV. nedelja po binkoštih. Božja služba v farni cerkvi po navadi, ob 9 pri Sv. Uršuli.
Umrli
2. jul. Marija Bajželj, občinska uboga v Stražišču, stara 74 let.
10. jul. Miroslava Čemažar, nez. hči tovarniške delavke v Zg. Bitnju, stara 4 mesece.
10. jul. Leo Kovačič, samski skladiščnik iz Stražišča, star 27 let, utonil v Savi.
22. jul. Franc Gros, samski tovarniški delavec iz Stražišča, star 32 let, utonil v Savi.
Razno
Ženske ponovno prosim, da ne ostajajo med sv. nj*j šo na hodniku poleg zakristije in ne med moškimi zadaj v ladji. Nekaterim  ženskam se res ne more ničesar o°' povedati!  Tam,  kjer je največji drenj z moškimi, tja 3 urine in je potem še seveda nad vse užaljena, če i°.Pr.?l siš, da se tam ne nastavlja. Na hodniku poleg zakristij je včasih taka gneča, da ni mogoče v cerkev in ne veto pa vsako nedeljo tam stoji med moškimi kake 5 do žensk, dasi je na nasprotni ženski strani v kapeli še p° no prostora, moški pa ne morejo v cerkev. Istotako je cerkvi!  Moške so že ženske izrinile iz klopi, tako, 'ja j le par klopi  še,  kjer morejo sedeti sami moški! P" .' šmarnice.  Moški imajo na razpolago komaj eno četrtin cerkve. Na ženski strani je še mnogo prostora, na ro°s strani pa je gneča, da ne more nihče poklekniti in mogoče  ven  ne  notri, pa   mora  kake 10 do 15 žeflw| ravno  tja riniti med otroke in moške! Kake 4 leta ze lepa prosim ženske, naj ne izrivajo moških ven iz cerkv j pa še vedno nič ne pomaga. To je poslednji lep oporo"1' Naj nas ne silijo, da bomo morali javno iz prižnice g0!1 ti ženske od moške strani preč ali pa jih po cerkovnik spravljati na drugo stran. Moški se upravičeno pritožuje] i da ne morejo ne v cerkev in ne v klopi.
Naj druge — pametne žene — ne štejejo v zlo ponovnega opomina, ki velja pač le malemu številu.
Duh. svetnik France Pokorn:
Kranjski župniki
55. Dagarin Jožef,1 mestni župnik in dekan, xlltl6.e ščen dne 1. oktobra 1842 ter vladal župnijo do sv°L smrti  dne 22. aprila 1850. Rodil se je v Železnikih št. očetu Jakobu^ in njegovi ženi Agati roj. Primožič dne ' marca 1785. Šole je obiskoval doma in  v Ljubljani završi tve bogoslovja. V mašnika je bil posvečen dne 1 ' marša 1810 v ljubljanski stolnici na naslov Jožefa Urba čič in Valentina Kobler.
Prva kaplanska služba mu je bila odločena v Kra"J£
d"
_ ti »"•■>.
od 25. 8. 1810 do 19. 11. 1813, ko se je preselil v 14»* ljano za stolnega vikarja  in pridigarja v Senklavzu 20. 10. 1816.  Takrat je postal profesor moralne teolog^ na teološki fakulteti za profesorja verske znanosti, oben^ nedeljski pridigar za akademike z letno plačo 400 g° Bil je od leta 1829 tudi sinodalni izpraševalec iz moral Od njega  so izšli  v tisku 3 patriotični govori in 2 6 horti za dijake v nemščini.
v    Ai j6
Dagarin je bil strog gospod, a ne fanatik, četuo . izšel iz janzenistične šole. Bil je družaben človek. L. 1 je potoval po zgornji Italiji v družbi Kalistra in prote skih kolegov Ravnikarja in Mešutarja. Od tega časa i'118 ohranjen njegov „Reisepass", v katerem je popisana "J gova oseda takole:  „Srednje postave, okroglega P° J?' obraza, krnikastih las, modrih oči ter špičastega n° 0jt Tudi pri župniku Blazniku v Naklem je bil večkrat S sam ali v družbi z drugimi.
* Biografski leksikon I. str. 110.
Lavtižar, Kranj, &\ 25. - L. Z. 1882, 18J4. Leveč, Zvon 1879. - L. M. SI. 1875, 154. - Škof. arhiv. v.
(Dalje prihodnjih
Odgovorni urednik in zastopnik izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju. - Za tiskarno Tiskovnega društva: France Uhernik, Kr