CENA 240 din - Leto XL - št. 71 Kranj, petek, 11. septembra 1987 JEUGLAS LET GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO stran 3 CESTARJI SO SUHI, DENAR PA V ZVEZNI BLAGAJNI KAJ SE DOGAJA V TELEMATIKI Prihodnji teden bo šla delovna skupina kranjskega sindikalnega sveta v Teiematiko, kjer bodo terjali odgovor, zakaj se pri reševanju presežka delavcev nič ne premakne stran 6 SEZUTI TiNCcK stran 4 MORDA BI SLO SKUPAJ Z BLEJCI IN BOHINJCI Jut ri v Radovljici Odločilne krogle za prvo ko j. Radovljica, 9. septembra — j^inarji Radovljice so tudi prejelo soboto zmagali in jih le še ,0rak loči do prve zvezne lige, *ar bi bil enkraten uspeh gorskega balinanja. Odločitev ^ v njihovih rokah jutri, v sobo-12. septembra, dopoldne na ^1'nišču v športnem parku v ^ovljici, kjer bo gorenjsko jjtoštvo igralo s Šiško iz Ljublja-vp. n£*jvečjim tekmecem Rado- 'J'čanov za zmago v ligi. Če Ra-r^ljičanom roke ne bodo zadrh-**in bodo premagali Šiškarje, **bodo neposredno uvrstili v pr-l? ''go, sicer pa bodo morali na Ratifikacije. Kdor ne bo utegnil "a balinišče, naj za radovljiške 1 drži vsaj pesti! J. R. Kot trdni hribovci slovimo Ud eči križ poziva starostnike Saj še niste za staro šaro sidranj. 9. septembru - Kranjci Rdeči 1 IU _ v»b '"no c'e'° n' n'^^ar dovolj, , —cči križ je pred tremi leti ia » 1 ne6° na domu. Ker ljudi , .takst l^1 odbor Rdečega križa za de uf^sobne upokojence k sode J,UnJu. Zu nekaj u aj ur nege je za-en soliden honorar. ^^''ko starostnikov je še pol-^ energije, navdušenih in spo-n,h za najruzličnejše dejav- nosti. Tudi tem je prisluhnil Rdeči križ. Za začetek pripravlja nekaj strokovno vodenih interesnih krožkov za starejše. Kdor se navdušuje nad telovadbo, naj pride v torek, 15. septembra, ob 13. uri v upokojenski dom na Planini. Navdušenci za ples, vabljeni v dom upokojencev na Planini v torek, 15. septembra, ob 16. uri. Pričakuje vas plesna učiteljica Darinka Udir. Se posebej vabljeni moški. Igor Slavec, nekdanji glavni urednik Gorenjskega glasa, bo vodil novinarski krožek. Začel se bo v torek, 22. septembra, ob 10. uri na kranjskem Rdečem križu. Cesta JLA 16 (za gasilci oziroma zavarovalnico). Zbirajo pa tudi prijave za literarni krožek. Vodila ga bo Slavica Zirkelbach. Vse te dejavnosti so brezplačne. Pridite, saj niste za staro šaro! V roča sisovska ozimnica Sistemu družbenih dejavnosti grozi infarkt Kajti komaj smo lani zu silo poravnuli dol-•Ove delavcem v šolstvu, zdruvstvu. vrtcih in jjj*Rih družbenih orgunizacijah in v njih /budi iskro upanja v svetlejšo prihodnost, že jo je ^nil zve/.ni interventni zakon, ki spravlja «Upn0 porabo v 10 odstotno zaostajanji- /a *8tJo dohodku v gospodarstvu. Kolikšna je ta Oziroma primerljivi dohodek, naj In repu s*i planerji čim bolj sproti sporočuli. Kuže rU>,| bl.M. H da je nekuj hudo narobe s primerljivim do jj^om; alt z. načinom zu njegovo izručunuvu-jJ* ali z raeunarji ali / gospodarstvom Potem ljJe sedem mesecev veljala dovoljena rast ^Pne porabe. 117,45 odstotku glede nu lun ftizi' ^° osnu'K" meseca namreč pri.šlu druga, **Žk* *U>vllka Kar J*' nud 1,M odstotki, so prelij *>• ki morujo nu poseben ručun. Sisi se jih j»mejo dotakniti, četudi Imajo zato likvid kle l*'žave, bunku jih lahko posoja, če in do *e ne vrnejo v gospodarstvo ^* 103-odstotna letošnju rast denurju zu ^n»* dejuvnosti pomeni reulno četrtino Juihe manj kot luni. Niti nujbolj protkuni sisovski čarodeji gu ne bodo znuli tuko obrniti, du bi gu bilo dovolj /u dogovorjene progrume, zu pluče in celo neKuj višjo solidurnost od lunske. V krunjski občini imujo zurudi omejene porabe do 10. novembru blokiruni dve milijurdi dinarjev (celoletnu skupnu poruba jih stane 26 milijard) presežkov, na Gorenjskem dobre štiri in pol milijarde. Torej je v Krunju že blokiranega 72 odstotkov mesečnegu prilivu, na Gorenjskem 68 odstotkov. In ker plače v gospo durstvu vendarle rastejo, bo verjetno oktobru, najkasneje pa novembra, blokirun celomesečni priliv Črnogledu nupoved pruvi, du sisi novembru nujbrz. ne bodo mogli več plučevuti delu v družbenih orguni/.ucijuh. Ker imujo enake težave povsod v Sloveniji, grozi, du bo sistem družbenih dejuvnosti decembru doživel infurkt, če ne bo odrešilne injekcije. Vsekukor bo sisovsku ozimnicu zelo vroču. H. Jelovčun Dežela gora smo, nimamo pa najvišjih. Mnogo dežel nas prekaša, mnogo je gora z bolj zvenečimi imeni. Vendar smo zanesljivo med hribovsko najbolj zaznamovanimi narodi. Pred dobrimi dvesto leti so štirje trmasti Bohinjci prvič zlezli na Triglav in to je bila ena najvažnejših prelomnic v zgodovini slovenskega planinstva. V veliko čast pa si lahko tudi štejemo, da smo se kmalu otresli za Slovence sicer tradicionalne zaprtosti in gorniško silili prek meja. Najprej kot osamljeni hodci, nato pa, še posebej po drugi svetovni vojni, bolj korajžno. Alpinistični uspehi svetovne Napako pri izlitju zakrivili delavci Radovljica, septembra — Kot smo že poročali, se je v petek v tovarni Gorenjka v Lescah izlilo olje v Savo. Po preiskavi so ugotovili, da so napako naredili delavci, ki so 5. septembra premontirali cisterno v nasprotju s predpisi in brez vsakršne dokumentacije. Krčelj, Cvetkovič in Bajt dela pri premontaži cisterne niso opravili, kot bi bili morali, pa tudi električar ni pravilno vstavil plovca. Olju pu se je mendu izlilo munj, kot so sprva predvidevali (8.800 litrov). V. S. vrednosti pa so nas dokončno učvrstili med najuglednejšimi v planinstvu in alpinizmu. Z marsičem se lahko ponaša slovensko planinstvo, zanesljivo najbolje organizirano v Jugoslaviji in med najbolje urejenimi v Srednji Evropi. Prav je, da to pred nedeljo, ko bo na Er-manovcu v Poljanski dolini 19. zbor planincev Slovenije, ponovno poudarimo: brez pretirane idilike in ponavljanja, kako zdravo je gorništvo in kako velik narodnobuditeljski in zavedni pomen ima. Poudariti pa je treba in ponovno povedati, da je slovensko planinstvo tudi velika go- spodarska moč. 160 planinskih postojank v Sloveniji, v katerih je 6300 ležišč, prenočitev pa je bilo lani skoraj 160 tisoč, so spoštovanja vredni podatki. Če bi mogli v dinarje preračunati še prostovoljne delovne ure pri urejevanju potov, gradnji in oskrbovanju postojank ter pri drugih opravilih, potem bi se vrednost najmanj podvojila. Zato je treba na planinstvo gledati tudi z drugačnimi očmi, s stališča, da imamo bogastvo, ne zadosti izkoriščeno. J. Košnjek Ermanovec pričakuje planince — Dom Triglavske 31. udarne divizije na Ermanovcu nad So-vodnjem (na sliki) v nedeljo, 13. septembra, ne bo takole sameval. Ob tej postojanki Planinskega društva Sovodenj v Po- Juhilej jeseniškega hokeja — S slovesno sejo skupščine Hokejskega kluba Jesenice se je v torek sklenilo praznovanje 40-letnice Hokejskega kluba Jesenice. Na slovesni seji so bili hokejisti deležni številnih (cslitk, kluli pu j< ntigrudil kolektive- in posameznike, ki /.»' vsa l»-tu pomagajo hokeju. Na sliki: predsednik HK Jesenice ini. Božo Bartelj (desno) izroča plaketo direktorju Železarne, brez katere ne bi bilo jeseniškega hokeja, Borutu Bregantu. (J. K.) — Foto: F. Perdan ljanski dolini bo 19. zbor slovenskih planincev. Tudi deset tisoč ljubiteljev gora se utegne zbrati na Ermanovcu, sedem tisoč pa jih bo zanesljivo. Osrednja slovesnost, na kateri bo govoril predsednik jugoslovanske skupščine dr. Marjan Rožič, se bo začela ob 11. uri. Skoraj 200 ljudi bo v nedeljo na Ermanovcu in pod njim skrbelo, da bo vse v redu oziroma še boljše kot na dosedanjih srečanjih slovenskih planincev, pravijo v Planinskem društvu Sovodenj. Dan planincev je združil v skupno delo krajane Sovodnja, Stare Oselice in drugih krajev, kot so jih družile dosedanje akcije z gradnjo planinskega doma na Ermanovcu vred. Organizatorji prosijo udeležence k spoštovanju nasvetov redarjev in ljudi, ki bodo skrbeli za varen dostop na Ermanovec in vrnitev. Zabava, na kateri bo igral ansambel Nika Zajca, bo na Ermanovcu trajala do osmih zvečer. Več o dostopih na Ermanovec na športni strani. (J. K.) - Foto: F. Perdan cializirano prodajaln ffk/rt^a Arodaja Velika izbira moškega"peri (M^S&MEUGLAS 2. STRAN_ Priprave na programske seje in pobuda za izredni kongres Jesenice, 10. septemt -a — Predsedstvo občinskega komiteja ZKS Jesenice stalno spremlja gospodarsko in drugo problematiko v občini. Priprave na seje naj bodo pravočasne. Pobuda za sklic izrednega kongresa. manj forumske in odraz dejanskega stanja. Na minuli seji predsedstva jv ecuc::: "JSfiSV uuiavhavaio tudi sedanje družbenoekonomske razmere. Izrazili so ogorčenje ob aferi Agrokomerc in po razpravi je nastala pobuda, ki smo jo zapisniško posredovali medobčinskemu svetu Zveze komunistov za Gorenjsko in predsedstvu CK ZKS. Ponovno poudarjam, da je bila to samo pobuda predsedstva in ne vseh jeseniških komunistov. Ko smo kritično ocenili nekatere pojave v naši družbi in težke gospodarske razmere, smo menili, da smo pri uresničevanju sklepov kongresa ZKS in ZKJ in le nekaj mesecev po »idejnem plenumu« le preveč jalovi in nedosledni. To potrjujejo tudi polletni rezultati gospodarjenja, zadnji »aktualni primeri«, ki razburjajo celotno Jugoslavijo in v katere so vpleteni »možje z vrha« — člani ZK. Ti primeri dosledno spodkopavajo — tako smo dejali na predsedstvu — že tako omajani ugled komunistov. Toliko težje je tistim članom, ki delajo v temeljnih okoljih, saj je še tako dobra akcija obsojena na propad. Pobudo smo sklenili s sklepom, da jo posredujemo centralnemu komiteju ZKS, ki naj oceni, koliko so trenutno »zrele« razmere za sklic izrednega kongresa ZKS in ZKJ, predvsem na temo o družbenoekonomskih razmerah oziroma neizpolnjevanja sklepov s tega NOVICE IN DOGODKI PETEK. 11. SEPTEMBRA 198? V jeseniški občini so se že začeli pripravljati na program-sko-volilne seje osnovnih organizacij zveze komunistov z vsemi evidentiranji. Na seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Jesenice so sklenili, da morajo biti priprave pravo-časn?, obenem pa so na seji tudi dali pobudo za oceno razmer in morebitni sklic izrednega kongresa. O tem smo se pogovarjali s sekretarjem občinskega komiteja, Igorjem Mež-kom. »Zato, ker bo občinska pro-gramsko-volilna konferenca marca prihodnjega leta, naj bi se po osnovnih organizacijah že začeli pripravljati na pro-gramsko-voline seje. Leto po kongresu naj bi povsod razpravljali o dosedanji aktivnosti, pravočasno razčistili morebitne nejasnosti, predvsem pa si želimo, da bi bile razprave po osnovnih organizacijah čim- področja.« D. Sedej Spomin na boj pred 45 leti Proslava na Lipniški planini Radovljica, septembra — V silovitem boju v gozdu med Mošnjami in Lipniško planino na Jelovici je 9. septembra 1942. leta padlo 26 borcev Selške čete na čelu s komandantom I. grupe odredov Jožetom Gregorčičem. Nemci so takrat ujeli osem ranjencev. V spomin na dogodek bo v soboto, 12. septembra, ob 11. uri pri spomeniku padlim borcem na Lipniški planini slovesnost, na kateri bo govoril sekretar OK ZKS Radovljica Vasilij Koman. Kulturni program bo z nastopom godbe na pihala, pevskega zbora in recitatorjev organizirala radovljiška zveza kulturnih organizacij. Proslave se bodo udeležili tudi učenci sedmih in osmih razredov iz vseh šestih radovljiških šol, ki sestavljajo pohodne enote. Enota OŠ iz Lipnice nosi ime Prešernove brigade, iz Radovljice Cankarjevega bataljona, OŠ iz Lesc pa heroja Antona Dež-mana. Te enote bodo sestavljale kolono, ki bo šla na pot iz Bod-lajke. Drugo kolono pa bodo sestavljale enote OŠ z Bleda z imenom Gorenjskega odreda, iz Gorij z imenom Bratov Zvan in iz Bohinjske Bistrice z imenom Jeseniško-bohinjski odred. Ta kolona bo krenila s Selške planine na zbirališče, kamor bo prispela tudi kolona borcev NOV, ki bo začela pot na Martinčku. Za vse udeležence bo organiziran avtobusni prevoz. Za šolarje bo odpeljal avtobus ob 7.30 iz Radovljice, Lesc, Gorij in Bleda, ob 7.45 iz Lipnice, in ob 8. uri iz Bohinjske Bistrice. Avtobus za borce bo z Bleda odpeljal ob 9. uri, iz Lesc ob 9.10, iz Radovljice ob 9.20, z Jesenic ob 9. uri, z Jelovice v dolino pa se boste vrnili ob 12.30. Na proslavo so vabljeni tudi drugi občani. JR @®MiKIcJJ©IEJIGLAS* Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasu prejel red zaslug za narod s srebrno zve/do Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja. Radovljice, Škofje Lobt in Tržiča_ Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ljudska pravica Ljubljana _ Predsednik časopisnega sveta: Boris Havdek Gorenjski glus urejamo in pišemo: Štefan Zargi (glavni urednik in direktor), Ieopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Marija Voh jak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje), Cveto Zuplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovi ji ca), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Helena Jelo/čan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Škof ju Loka), Jože Košnjek (notranja politika, šport), Vilma Stunov-rik (mladina, gospodarstvo). Dušan H u mer (šport), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija). Časopis je poltednik. lzhuja ob torkih in petkih._ Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijad.ja 1 - I »koti račun pri SDK 51500-603-31999 - Telefoni: direktor in glavni uradnik 28-463. novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda l.\ 9*7, računovodstvo 28-4M. malt oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 Naročnina za II. polletje 1987 je 7.500 din_ Loški šolniki so neupravičeno očitali Bolj kot povprečne plače bodejo notranja nesorazmerja Škofja Loka, 8. septembra — Zvezni interventni zakon je letos močno pristrigel peruti skupni porabi. V strahu za svoje plače so konec šolskega leta v nekaterih osnovnih šolah, zlasti v šolah Petra Kavčiča in Cvetka Golarja, precej burno protestirali. Razburjeni učitelji so med drugim trdili, da njihove plače pretirano zaostajajo za plačami v gospodarstvu, pa tudi to, da v loški občini za šolstvo tudi sicer ni dovolj nnalnh«. Neprev?rj?ne; nekorektne kritike je Obcir.ski sindikat zdaj zavrnil z analizo družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih v letošnjem prvem polletju. Rezultati so namreč bistveno drugačni kot so na svojih protestnih zborovanjih in v pismih očitali loški šolniki. Res je denarja za skupno porabo letos manj, vendar ne za redno dejavnost, kamor sodijo tudi plače, konec minulega leta ujete s plačami v gospodarstvu. Res je tudi, da je plačam v prvem polletju grozil ponoven zaostanek, ki pa ga je nato premagal 15-odstotni poračun (žal inflacijski). Za primerjavo z gospodarstvom je sindikatova komisija izbrala vzorec, sestavljen iz devetih delovnih organizacij, v katerih je zaposlenih približno tretjina vseh delavcev v občini, njihove povprečne plače pa so bile v prvem polletju na občinskem povprečju. To povprečje znaša 207.043 dinarjev, s čimer so Ločani osvojili petnajsto mesto v Sloveniji in v primerjavi s prejšnjimi leti napredovali. Pa poglejmo št plače v osnovnem šolstvu! Povprečna loška šolniška plača je bila v prvem polletju šestnajsta v Sloveniji in je znašala 238.310 dinarjev, slovensko povprečje pa je bilo 231.189 dinarjev. Pomeni, da povprečna plača slovenskega šolnika presega republiško povprečno plačo v gospodarstvu za petnajst odstotkov, loškega šolnika pa za devetnajst odstotkov. Bolj kot povprečne plače v škofjeloških osnovnih šolah, ki so med seboj več ali manj uravnotežene (zaradi posebnosti dela bistveno izstopajo navzgor le v šoli s prilagojenim programom Blaža Ostrovrhar-ja), pa bodejo v oči razlike med posameznimi izobrazbenimi stopnjami delavcev v šolstvu. Te so dokaj zabrisane, saj je znašala povprečna plača delavca s srednjo izobrazbo 229. 102 dinarjev, z višjo 263.280 dinarjev (računovodja) in 240.275 dinarjev (učitelj), medtem ko je učitelj z visoko izobrazbo zaslužil povprečno 252.815 dinarjev, vodstveni delavec z enako izobrazbo pa bistveno več, 328.867 dinarjev. Analiza, ki jo je pripravila sindikatova komisija, pa ne obravnava zgolj plač v šolstvu. Iz nje se lahko razbere, da so glede na izobrazbeno raven za povprečjem občinskega gospodarstva v prvem polletju občutno zaostajali v zdravstvu s povprečno plačo 197.607 dinarjev in knjižnici s 172.342 dinarjev. Začuda pa so bili kar krepko nad povprečjem gospodarstva z 233.399 dinarjev mesečne ,plače v loški vzgoj-no-varstveni organizaciji, kjer dobre plače utemeljujejo z manjšim številom zaposlenih in večjimi skupinami otrok. Ob tem pa bo morala skupnost otroškega varstva preve- Povprečne plače v gorenjskem gospodarstvu in osnovnem šo'stvu po občinah v prvem polletju: na Jesenicah v gospodarstvu 197.667 dinarjev in šolstvu 218. 431 dinarjev, v Kranju 209.093 in 251.510 dinarjev, v Radovljici 196.185 in 268.525 dinarjev, v škofji Loki 207.043 in 238.310 dinarjev ter v Tržiču 178.702 in 239.154 dinarjev. Številke so zanimive, čeprav že rahlo zastarele. V kratkem se obeta podrobnejša analiza za osem mesecev, ki jo pripravljajo v jeseniški sisovski strokovni službi za vso Gorenjsko. Kot element nagrajevanja se je zadnjih nekaj let upoštevala zahtevna izobrazba, ne pa tudi dejanska. Razen tega šolski pravilniki o delitvi denarja za osebne dohodke očitno pretirano težijo k uravnilovki, s tem pa škodljivo znižujejo ceno dela bolj izobraženih delavcev. riti, ali se normativi in standard varovancev morda le pretirano škodljivo ne kršijo in ali se denar iz materialnih stroškov ni prelival v osebne dohodke. V najhujši zagati so torej zdravstveni delavci. V vseh treh izobrazbenih skupinahza- ostajajo za povprečjem gosp0" darstva pa tudi (razen pri visO' ki stopnji) šolstva. Medicinska sestra, na primer, jp y sr/S*" polletju zaslužila povprečij 170.901 dinarjev, to je sla^ sto tisočakov manj kot vzgoJr teljica v vrtcu in šest tisoč* kov manj kot »kolegica« v o» novni šoli. Analizo je danes obravna^ loški izvršni svet. Prevlada1 je mnenje, da zaposleni družbenih dejavnostih P* morajo deliti usodo z g°sPjj darstvom. Da bi se čim ognili poračunom ozirort1^ vplivom inflacije, rast pla£ družbenih dejavnostih kolik mogoče hitro sledi rasti v spodarstvu. O sprememb*" normativov v loškem šolsn™! kjer je dogovorjena obvezno* 22 ur neposrednega dela učenci (zakon o osnovni so dopušča 20 do 25 ur), trenutijj ne kaže razmišljati. Znižaflr obveznosti bi pomenilo z*P\ sliti 30 novih učiteljev, dati j mesec skoraj deset milij°n , dinarjev več za šolstvo, tem pa učiteljske plače ne bile prav nič boljše. v Za očitke in napade iz šolfl ških vrst ob sklepu prvega P° letja torej ni bilo pravega r zloga. Bolj bo zbujalo sl< drugo polletje. Interventni z kon, ki omejuje skupno P0^ bo, kljub neživljenjskosti velja. Denar na sisovskih čunih zaradi njega pojenji ' presežki so pod ključem ^ vprašanje je, kako dolgo b<> loški občini lahko še velja' govor, da so plače oz'r0jg-redni programi družbenih javnosti nedotakljivi. H. Jelovča" Obletnica boja v Udinem borštu Korenjak, da bi gore premikal Ia*o Skapin-Lado, predvojni skojevec in komunist, odličen boksar in vaterpolist, je bil v usodnih dneh komisar II. bataljona Kokrškega odreda. 14. septembra je padel pri preboju nad Letencami. Pokopan je v skupnem g-obu v Strahinju. sko najprej pod Krvavec, nato proti Storži-ču, kjer so 18. junija leta 1942 na Kališču ustanovili Kokrški odred. Postal je komisar čete v drugem bataljonu. Kot zrel politični delavec je bil poslan na Koroško, od koder se je vrnil v Kokrški odred. Bombe na velesejem Člani športnega društva Ilirija so se pod krinko športnikov pripravljali na odpor. I-eo Skapin je bil tu med vodilnimi. Prostori kopališča Ilirija s strojnico in garderobami pa so postali pomembno točke boja in skri vališča orožja in eksploziva. Športna skupi na je pripravila in izvedla zelo odmeven bombni napad na velesejem. Napad je zahteval ljubljanski okrožni sekretar Boris Kraigher Janez, in osebno dal to nalogo Skapinu I^eo je bil vodja borbene skupine, bil je kemik in se je spoznal na te reči. Ker je O F pozivala k bojkotu sejma in razširjala vesti, da se bo nekaj zgodilo, so Italijani poostrili ukrepe. Kljub temu je Skapinova skupina, sestavljena iz športnikov, izvedla akcijo, ki je imela velik odmev in se je stari Ljubljančani še spominjajo. Njegova zadnja junaška akcija pa je bil boj v Udinem borštu Obkoljeni partizuni so se 14 septembra leta HM'.! prebijali p<> sku pinah. Na čelu ene je bil tudi komisar 1 ,<•<> Skapin-Lado. Pri Letencah ga je pokosil rafal. Ze po smrti so italijanski- okupaci|ske oblasti Skupina 2\i. septembra 1942 v Ljubljani obsodile na smrt Vaterpolisti Ilirije leta 1940 na ladji na plovbi v Dubrovnik. Peti od vrha navzdol Leo Skapin, ki je fante vključil v OF in udarne skupine. Živa Kraigher, spomenu arka. plesna pe dagoginja in koerografinja iz Ljubljane, se takole spominja I^ea Skapina:»Ob mirovnem kongresu študentov letu 1940 v Beogradu so napredni ljubljanski študenti pripravili veliko manifestacijo. Nasprotniki, klerikalci na čelu I Krlichovimi stružurji, so hoteli to preprečiti. Začelo se je v univerzitetni avli, nadaljevalo pa nu Kongresnem trgu. Zugledalu sem močnegu, čokutegu, ko drustegu pluvoluscu sredi vrvežu. Tolkel je po napadalcih, da je bilo veselje. Mislila sem, du je eden od sokolo\ in ,e rudno se mi je /delo, zukuj je tuko bojevit. Kasneje so mi povedu!i, du je bilo to Leo Skupin, takrat člun partije in znan športnik.« Leo Skapin-Lado je bil rojen leta 1919 v Ljubljani. Ze na realki mu je grozila izključitev, vendar so mu na zahtevo matere in profesorja Juša Kozaka kazen omilili Šolo je končal v Ptuju in se vpisal na kemični oddelek tehnične fakultete v Ljubljani. Bil je odličen vaterpolist in boksar, od leta 1940 dalje komunist in prostovoljec ob napadu na Jugoslavijo Bil je partijski sekretai na univerzi in vojaški referent MM!. Decembra 1941 je odšel v ilegalo in v partizane tur sep tembra leta 1942 padel kot komisar 2 bata ljonu Kokrškega odreda Pred tem je bil ko misur Horjulske čete Potom je skupaj s prostovoljci, ki jih je vodil da.ies upokojeni polkovnik Cveto Novak, krenil na Gorenj- V nedeljo proslava v Strahinju Letos mineva 45 let od boja II. o*1*, ljonu Kokrškega odreda 13. irr 14. sW tembra leta 1942 v Udinem bo«*1"; Padlo je 24 borcev, 33 so jih Nem< > u£. li, le Sest, večinoma ranjenih p**1"1,1 -nov, se je rešilo. Drugega bataljo Kokrškega odreda ni bilo već! f, V spomin na ta tragični dogodek , ganizlrajo vsako leto septembra V spomeniku v Strahinju, na obr°lL I Id i nega borštu, spominsko »l°ve,I'<£r, 1-etošnJH, v spomin 45. obletnice bi bo v nedeljo, 13. septembra, ob 1** Slavnostni govornik bo Stane Vrhj» , i/ Ljubljane, član ZZB NOV Jugosl« Je in predsednik ZZB NOV mestu »J bljane, eden redkih preživelih teg»> Jr ja. V kulturnem programu bodo >*'' , lovuli člani Kulturno-uni«< •»''•* j, društva Iz Nakla, učenci osnovne*,. Simona Jenka, pevci in kranjski P'n ni orkester. u I * ve Ponikvarjeve o življenju v ječi m °. TuiK* tur" ih ti J^1 niu drugih sojetnic, med drugim t um Skapinove, ki je imel 1 Materi padlega partizana Profesor Emil Cesar iz Ljubljane je ruzi-skoval zapuščino in motive za pesmi Karla Destovnika Kajuhn, ki je bil po vojni ra/ glasen za narodnegu heroja. Kajuh je v Ljubljani poleti 1942, še ptOd odhodom v parti /anc, napisal (>esem Materi padlee.a partiza na, navdih pa je dobil v pripovedovanju Sil- nela v parti/anm jj| edinca. O njem je veliko pripovedoval^y vedela, da je njen Leo že padel ^v< ^j' Sele po vojni. To je Kajuha prizadelo. . jo napisal to nalovite pesem 1'ornkvurj pj< je prebral, po objavi v Naši ženi p« * vefl' sem širila. Brala jo je tudi Skapin<>va^ j« (lai ni vedela, da |c lo njena pesem. ni'Mi sin junak omahnil. ^0\fP SV ipino n mam i pa |e . ivela sl' Umrla |e v I lubljani leta 1980. tflr Miloš Kul Ekološki tabor Bobovek 87 Kranj. 10. septembru V or,;aiu/a< ip ')')/SMS Kokri« a in kranjske <'kojJLfg skupine se j,- danes začel ekološki tabor Bobovek H7 v naravnem rezervatu prt Kranju. To je namreč prvo zavarovano močvirje v Sloveniji, zato je vsakršno rj, seganje, ki bi spremenilo življenjske pogoje za rastlinstvo in živalstvo, tam P^P^i dano /a sodelovanje na taboru se |e pi ija\ tlo sedeti n im l\ .,••„•( mladih i/ w sl'"\ & stu i dni bodo raziskovali ožje območje naravnega rezervata Poleg 01 nit'lciskm^ datkov, ki so večinoma že znani, bodo to prvi podatki o rastlinstvu in žlvalsjPjff^ Jfl naženosti ter o geografskem m sociološkem pomenu rezervata. «1 !ETEKf 11. SEPTEMBRA 1987 NOVICE IN DOGODKI .3. stran (mmmmmmiGLAS Cestarji so suhi, denar pa v zvezni blagajni esenice, 10. septembra — Pripravljalna dela za izgradnjo avtoceste skozi Gorenjsko in Slo-Venjjo so zastala, kajti investitor je porabil že vsa lastna sredstva iz rednega programa, de-narja iz blagajne zveznega komiteja za promet in zveze pa ni. Ocenjujejo, da se je na poseb-računu v Beogradu zbralo že okoli 22.000 milijonov dinarjev za avtocesto, od tega sko raj 3.000 milijonov dinarjev iz Slovenije! s 'Prave na gradnjo avtoceste Bratstva in enotnosti skozi Gorenjih so zastale, kajti ni denarja za nujna in draga pripravljalna dela. žd"110. Hrušice na Jesenicah so delavci Slovenija-ceste tehnika Vft? ' obvozno magistralno cesto, ki pa je še vedno zaprta, saj ima |u . nepraviInosti, zaradi katerih ne more dobiti uporabnega dovo-*nJa. Foto: F. Perdan nji avtoceste, pri republiškem komiteju za promet in zveze pa ustanovili strokovno delovno skupino, ki se je že večkrat sestala s predstavniki tistih slovenskih občin, skozi katere bo potekala avtocesta. Avtocesta ima 16 odsekov, za vse je treba pripraviti načrte, poskrbeti za zemljiške zadeve, postaviti roke gradnje. Zanimivo je, da je v tem mrežnem planu za cestno gradnjo med Karavankami in Bregano za obdobje med letoma 1987 in 1992 kar 3.000 različnih datumov! ^ treh gorenjskih občinah, Jesenicah, v Radovljici in v ranju, se tako na izvršnih e"h kot v drugih upravnih Sanih že temeljito pripra-JaJo na vse dolgotrajne in . evUne postopke, ki jih terjajoPriprave na gradno avtoce-p Bratstva in enotnosti ^rvjski po intenzivne Tri leta zadnje . ^° konca letošnjega aprila Plan v Sloveniji izdelali mrežni vseh aktivnosti pri grad- Gradnja bo najbolj intenzivna v letih 1989, 1990 in 1991, zato je treba pohiteti. Odseka Malenca-Šmarje in Višnja gora že gradijo, čimprej naj bi se začela tudi dela na odseku Na-klo-Kranj in na odseku Višnja gora-Hrastje. Več virov sredstev za gradnjo Že zdaj se zatika pri denarju, saj posamezne projektne organizacije čakajo, da bi jim plačali še dosedanja pripravljalna dela. Kako je s financiranjem avtoceste Bratstva in enotnosti? Za financiranje projekta gradnje avtoceste so predvideni naslednji finančni viri: del nadomestila za ceste v ceni pogonskih goriv (trenutno 13 do 14 dinarjev za liter po posameznih vrstah goriv), domači in tuji krediti ter krediti tistih, ki bodo gradili. A investitor do junija ni prejel nikakršnih sredstev iz navedenih virov in je vse dela do zdaj plačeval iz sredstev rednega letošnjega programa. Tako je maja zmanjkalo denarja. SOZD Združena cestna podjetja so o tej finančni stiski obvestila republiški komike za promet in zveze in zaprosila za 2.782 milijonov dinar- jev. Republiški komite je kritični finančni položaj prikazal zveznemu komiteju za promet in zveze, ki pa do zdaj še ni našel časa za odgovor. Cestni priključek na Brezjah? Res je, da je zvezni komite posredoval aprila predlog financiranja avtoceste, vendar sploh ni bil operativen. V Sloveniji pa so ocenili, da se je do letošnjega maja zbralo na posebnem računu zveznega komiteja za promet in zveze že okoli 22.000 milijonov dinarjev, od tega skoraj 3.000 milijonov dinarjev iz Slovenije! Avtocesta od Karavank do Bregane bo imela zmogljivost 60.000 vozil, precej več, kot so sedanje in pričakovane obremenitve. Promet naj bi kar najbolj preusmerili z regionalnih cest na avtocesto, zato razmišljajo o bodočih priključkih: Lipce, Radovljica, Dobruška vas, Smlednik. Po posebni študiji o pobiranju cestnine naj bi bila na gorenjskem kraku cestninska postaja tudi na Brezjah. Skupnost za ceste vztraja na predlagani lokaciji cestninske postaje na Brezjah zaradi vključitve blejskega in bohinjskega prometa v plačilo cestnine, medtem ko radovljiška občina postaji odločno nasprotuje zaradi prometne povezanosti Radovljice s Kranjem. D. Sedej l^g^Kibernetika gre tudi v Sovjetsko zvezo Jsvoz opreme za izdelavo števcev 'ftT'k' sePiemura — Iskru Kibernetika bo v Sovjetsko zvezo izvozi-v l n°h>ško opremo in rezervne dela za izdelavo trifaznih števcev pni vrednosti 3,5 milijona klirinških dolarjev. ^ib ^ k°nca oktobra bo morala iw'rriet>ka sovjetskemu part-sti qU ^ODaviti opremo v vrednost i tisof klirinških dolarjev, jj?'0 pa v drugem četrtletju Op,!4°dnjega leta. Naročeno ŽJu*1.0 za izdelavo trifaznih 0r tr'tnih števcev izdelujejo v hUrn' 111 hizemrmgii, opre ' *' jo bodo dobavili letos, je že v proizvodnji, za merilno in elektronsko opremo, ki jo bodo dobavili prihodnje leto, pa že pripravljajo potrebno dokumentacijo. Predstavništvo Iskre Com-merce v Sovjetski zvezi ocenjuje, da Kibernetika lahko računa na podobne posle v še večjem obsegu,ee bo seveda ta uspešen. Pomoč Lesnogalanterijskemu obratu Jesenice, 10. septembra — Lesnogalanterijski obrat Jesenice je zaprosil jeseniško občinsko skupščino, naj odobri sredstva za sanacije škode, ki so jo povzročile poplave. Škodo so ocenili na 28 milijonov dinarjev. Prošnjo Lesnogalanterijskega obrata je obravnaval tudi jeseniški izvršni svet. Ugotovil je, da je stavbo Lesnogalanterijskega obrata, ki je v zelo slabem stanju, treba tudi primerno zavarovati. Lesnogalanterijskemu obratu so odobrili 5 milijonov dinarjev iz obvezne proračunske rezeve. D. S. Američani radi nosijo Pekove čevlje j Tržič, septembra — Trziska tovarna Peko postaja vse večji voznik na ameriški trg, kamor prodajo čevlje iz programa _ 0(kport, to je kakovostno obutev, ki zaradi tega dosega tudi vi ^JO ceno Peko i/, leta v leto povečuje i/.vo/.ene količine na amen 5fJ trg; lotos bodo, kot kaže, vredni že 15 do 16 milijonov dolarjev, tt*(>r nam je povedal direktor Peka Piani (irasic, bi tja lahko prodali se dvakrat več te obutve, zato zdaj preverjajo, kako bi s sodelovanjem z drugimi izdelovalci obutve lahko povečali dobave na ameriško tržišče. Seveda pa se Peko kot velik izvoznik ubada z znanimi problemi, ki spremljajo naš izvoz. Konec julija je pri izvoznih spodbudah državni dolg znašal 1,5 milijarde dinarjev, kasmjo za približno pet mesecev. V Peku imajo zato težave z likvidnostjo, tolikšen dolg pa se zrcali tudi v poslovnem rezultatu. Obči nski sindikalni svet bo vendarle šel v Telematiko Kaj se dogaja v Telematiki f[anj. H. septembra Prihodnji teden, najkasneje do IK. septembra, bo delovna skupina kranjskega sindikalnega sveta šla v ^ ''"latiko, kjer bodo na seji sindikalne konference od vodilnih terjali odgovor, zakaj se pri reševanju presežka delavec nič U Pomakne Da j«' delavcev preveč, so v Telematiki že rekli, preveč jih je v obeh primerih: če bo naložba uresničena ali če "o- Torej odlašanje res ni več opravičljivo. Prinčlč-Gorjum . pred '"' obi i .koga komitepi H', gospodai Ivo m ki,V| dejavnosti je na toi ii,, S,'JI obi inskega snu tih' " Sv,,ta p,aiu .da o reztllta d,., '•"'•i">dar|eiija v letošnjem 'r,.^'"1 Polletju m rekla, da ima jijj l*ttt'ka tako velik vpliv, da r»jtl ■ ******> zaceli prikazovati z ftwjn Dr«'z nje, da bo slika jas V,'(|(1" ' "' ' elematlkl se |c ,e 'li, ' '"te >r.t ivila m povedala **Da Z(*UJ Podložila dopolnjen |>4 ^'•'"k1 program Se naprej sI)()(r '"d.i pn naložbi, ( io 'itl,^'" ''k a banka I |ubl|ana |e ^JO t,'t'i,',, Podporo m zda| is J'i p)( "I" I'.u l iifi |e ; '»•• ,. udi kadrov ske sprei |^vodstvu Telematike. Raz-v ^ 'elematlkl so iz inese >U> pr7','s,'( l,o|) kritične, ni« se van|o ze trikrat pri V i sPis''k možnih zaposli * lelentatike odziva ni, soodgovorni pa smo, je dejal Vida Prinčič-Gorjanc, da se ne bo zgodilo tako kot se je na Blejski Dobravi Miha Kaotet. predsednik občinskega sindikalnega sve ta, je dejal, da so o Telematiki ze dostikrat razpravljali, spre jot je bil tudi sklep, da bo Tele-matika do 2 julija pripravila program prezaposlitve odvečnih delavcev, vendar smo sredi septembra in nič še niso na pravili Zaradi odlašanja je problem toliko težji, zaradi sprejetih zakonov bodo kmalu tam osebni dohodki nižji. Bo mu torej čakali na štrajk in po tem prepričevali ljudi, zdaj pa nihče nič no stori, je dejal Mi ha Kauter in bil zaskrbljen to liko bolj, ker se zatika pri na loz.bi, ki naj bi Telematiki pri nesla bodočnost. Vinka Potočnik 11 Seve |e dejal, da |e vsa modrost v stro kovnem in resnem pristopu, v pravilnem delu /. ljudmi. V Sa vi je ob preselitvi dela proiz vodnje v Ptuj ostalo brez dela 100 delavcev, pravočasno so osnovali posebno delovno skupino, ki je razrešila ta problem, v njej so bili tudi zdrav nik, sociolog, psiholog, veliko so se pogovarjali z ljudmi, jim predstavili problem in rešitve. Jože Muli iz Telematike je dejali du so prišli le do številke, da je 800 delavcev preveč, oe naložbe ne bo, pa jih bo brez dela 2.000. Zdaj je potre bon korak naprej, vendar ga ne naredi nihče. V naši hiši zadnje čase vse manj vemo, predlagam, da skličemo v Tele matiki problemsko konferen co, zavedam se, da je ta problem boleč, toda ugrizniti borno morali tudi v tO kislo jabol-ko. Ireni Jere-Jermen Iz Tele matike je rekla, da tam vlada mulodušje in strah za obstoj, n id delavci nenehno visi grož nja, da bodo morali na prisilne dopuste, kar se že dogaja. Spremeni pa se nič, na kadrovskem področju vlada zapora, zakaj, ne vem. Občutek imam, du v Telematiki strokovno nismo kos problemu, da ne znamo delati z ljudmi, podobne probleme s presežki delavcev so imeli tudi v Savi in Teksti lindusu, vendar so jih znali razrešiti. Bo potrebna prisila, nam bodo morali ustaviti kredite, da se bodo stvari premaknile, je bila ostra Irena Jere-,Jerman. Ob koncu razprave so sklenili, da bodo v Telematiki prihodnji teden sklicali sejo sindikalne konference, ki se je bo udeležila delovna skupina občinskega sindikalnega sveta, poklicali pa bodo tudi pred stavnika jeseniškega sindika ta, da bo vodstvo Telematike vendarle povedalo, kako in kam bodo prezaposlili delavce, ki ostajajo brez dela. M. Volčjak Mnoge gorenjske tovarne so ostarele Uvožene opreme je vse manj Kranj, septembra — Že dolgo govorimo in pišemo, da na vrata gorenjske industrije vse bolj glasno trka prenova. Malo jih je, ki so ji vrata že odprle, veliko več jih je, ki trkanje sicer slišijo, vendar vrat ne odprejo. Sveži podatki o uvozu opreme pravijo, da ima v celotnem uvozu le približno 5-odstotni delež, to pa je seveda premalo V sedmih mesecih letošnjega leta je bilo po zisovem tečaju na Gorenjskem uvožene za dobrih 13 milijard dinarjev opreme. V celotnem uvozu je imela oprema približno 5-odstotni delež, ki ga poznavalci ocenjujejo kot katastrofalno slabega, saj je marsikatera gorenjska tovarna ostarela in bi moral biti vsaj 15-odsto-ten. Pregled po posameznih mesecih pokaže, da je bil delež najnižji januarja, ko je bil le 3,3-odstoten, največji marca, ko je bil 6,6-odstoten, junija in julija se je sukal na povprečju, bil je 5,3-od-stoten. Pregled po industrijskih panogah pove, da je imela letos (podatek velja za sedem mesecev) največji, 32,65-odstoten, delež opreme v celotnem uvozu predelava kovin, kamor sodijo Veriga, Plamen in podobne tovarne. Sledi strojegradnja s 27,77-odsto-tnim deležem, kamor, denimo, sodi kranjski Ikos. Na tretjem mestu pa je industrija raznovrstnih izdelkov, kjer ima največjo besedo begunjski Elan, delež uvožene opreme pa je bil 18,45-odsto-ten. V drugih industrijskih panogah pa se delež suče pod 5 odstotki; v industriji končnih lesnih izdelkov je bil 4,24-odstoten, v industriji obutve 3,72-odstoten, v predelavi kavčuka 3,7-odstoten, v industriji preje in tkanin 3,47-odstoten, pri konfekcionarjih 2,17-odstoten, v proizvodnji električnih strojev in aparatov, kamor sodijo Iskre, je bil 2,71-odstoten, v črni metalurgiji le 0,33-od-stoten, saj je nova jeseniška elektrojeklarna že nared. S prenovo gorenjske industrije je uvoz opreme tesno povezan, saj bo brez uvoza sodobnih strojev in naprav prenova še dolgo trkala na vrata tovarn, ki imajo osnovna sredstva odpisana 67-odstotno, opremo pa 80-odstotno. Res, skrajni čas je torej, da o teh problemih resno in odločno spregovore na ustreznih mestih, saj bomo sicer še naprej, kakor smo že ob polletju, pisali, da poslovni rezultati gorenjskega gospodarstva zaostajajo za slovenskimi. Sicer pa je prenova industrije splošni slovenski problem. Vse bolj ostajamo za razvitim svetom. Z utrujenim, starim konjem se pač ne moremo meriti z mladimi, dirkalnimi žrebci, kakršni danes dirjajo v razvitem sve- M. Volčjak Obrtni sejem v Celju brez Merkurja Čeprav Merkur že nekaj let v okviru razpoložljivega prostora razstavlja na Obrtnem sejmu v Celju, se je letos temu sodelovanju zaradi neprimernega razstavnega prostora — moral odpovedati. Merkur je pravočasno (20. aprila) oddal prijavo za sodelovanje in razstavljanje na letošnjem Obrtnem sejmu v Celju z željo (zahtevkom), da bi mu bil dodeljen razstavni prostor v isti dvorani kot je bil lani, saj se je prostor kljub utesnjenosti zaradi zadostne višine dal urediti tako, kot se za tako prireditev spodobi. Neposredno pred sejmom je Merkur od prireditelja dobil obvestilo, da mu je dodeljen prostor (100 m2 ) in sicer v šotoru. Predstavniki Merkurja so si šli ta prostor v šotoru ogledat in ugotovili, da v njem sploh ni možno postaviti sejemskih elementov višine 2,20 m, saj višina stranice šotora, kjer naj bi razstavljal Merkur, meri le 1,70 m! V takih izmerah pa je seveda nemogoče urediti razstavni prostor, ki naj bi predstavljal dejavnost Merkurja. Merkur se je za letošnji Obrtni sejem v Celju skrbno pripravil, poleg lastne ponudbe bi bile predstavljene tudi novosti iz obrtništva, v ponudbo bi bilo vključenih tudi več kooperantov in proizvajalcev polizdelkov, ki so tako za predstavitev na celjskem sejmu prikrajšani. Tokrat prireditelj in organizator Celjskega sejma ni izpolnil obljub, ki jih je dal z vabilom za udeležbo na Obrtnem sejmu, saj ni zagotovil razstavnih prostorov, na katerih bi trgovska delovna organizacija kot je Merkur lahko predstavila svoj program. In ker vse do zadnjega ni bilo možno najti nobenih rešitev, Merkurju ni kazalo drugega kot odpovedrti udeležbo, kar so iz istih razlogov storile še nekatere trgovske organizacije. S. T. NA DELOVNEM MESTU Joco Kuzmanovski, poslovodja športne trgovine Mercator v Tržiču Kupcem se je treba prilagajati Tržič, 9. septembra — V sicer majhni trgovini v središču Tržiča lahko krajani najdejo marsikaj, čeprav je trgovina predvsem športna. Prodajajo kolesa, motorje, nadomestne dele za Zastavine avtomobile, trenirke, žoge in še marsikaj. Čeprav je trgovina za vse res premajhna, pa se trgovci, predvsem pa poslovodja Joco Kuzmanovski, trudijo, da bi ponudili čimveč takšnega blaga, po katerem je največ povpraševanja. »Čeprav imajo kupci vedno manj denarja, ravno tako veliko prodamo, saj prodajamo na obroke. Opažamo pa, da v trgovino hodi vedno več strank, ki si marsikaj ogleda jo, nato pa odidejo. Mislim, da je to predvsem zato, ker so cene za iste stvari po različnih krajih in trgovinah že precejšnje in kupci cene med seboj primerjajo. Tudi prilagajati se jim moramo ves čas, saj je enkrat silno povpraševanje po opremi za tenis, nato po motornih kolesih, pa spet po nečem drugem. Ker je blizu Avstrija, marsikdo hodi po športno opremo tudi čez mejo, kajti zadnji čas so cene tam že enake ali nižje kot pri nas, pa še dobi se vse. kar rabiš. V našo trgovino pride na dan veliko strank, le med petdeset in sto pa je takšnih, ki potem tudi kaj kupijo. Pred-■ m veliko pa se oglašajo lastniki Zastavinih avtomobilov, saj smo tod okoli edina trgovina, ki prodajamo te nadomestne dele,« pravi Joco Kuzmanovski. y_ Stanovmk '^imiSioJJ©ISSGLAS 4. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 11. SEPTEMBRA 1987 _ — 17. dnevi narodnih noš, folklore in obrti Naša izročila in sporočila Kamnik, 11. septembra — Danes, jutri in v nedeljo bodo v Kamniku številne prireditve, vse pa bodo potekale pod skupnim naslovom Dnevi narodnih noš, folklore in obrti. Prireditve, ki jih pripravljajo turistično društvo, zveza kulturnih organizacij in obrtno združenje iz Kamnika, so se začele že v sredo z otvoritvijo razstave Aladina Lanca v razstavišču Veronika in včeraj popoldne z nastopom ljubljanskih mažoretk, otvoritvijo sejemske prodaje na stojnicah in koncertom pihalnega orkestra DKD Solidarnost Kamnik. Danes ob 18. uri bo od Metalke do Trga prijateljstva povorka, ob 1830 pa regijsko srečanje folklornih skupin. Zvečer ob 20. uri bo na Trgu prijateljstva tudi modna revija. V sobotnem večeru, ki se bo začel ob 18.30, bodo v celovečernem programu nastopili folkloristi iz Titovega Velesa in folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Dnevi narodnih noš, folklore in obrti se bodo končali v nedeljo. Ob 10. uri bodo nastopile ljubljanske mažoretke, sklepna prireditev s sprevodom narodnih noš pa se bo začela ob 14. uri in se končala s prireditvijo Naša sporočila in izročila, ki jo bodo pripravile folklorne skupine na Trgu prijateljstva. V. S. nedeljo popoldne na Joštu nad Kranjem Krekov shod Spominska plošča na Joštu — I eto: F. Perdan Stražišče, 9. septembra — Profesor doktor Anton Trste-rick bo slavnostni govornik na Lukovem shodu, ki se bo za-ul v nedeljo, 13. septembra, ob I! . uri na Joštu nad Kranjem. 5^ lovesnosti se bo udeležil tudi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Janez Evangelist Krek (v i iegov spomin je organiziran shod na Joštu) ni bil samo duhovnik in po letu 1895 profesor bogoslovja v Ljubljani v oz-l.( m pomenu besede, ampak je bil v tedanjih razmerah družin no zelo angažiran človek. Luka imamo za glavnega organizatorja krščanskega socialnega gibanja na Sloven-tJ cm, za zagovornika klerikalno stranke, ki jo je želel pomladiti in je zato leta 1905 os-i oval Slovensko ljudsko stran-I 0, ki pa njegovim nazadnja-il.o mislečim kolegom ni pre več ugajala. Krek je hotel s Irščanskim socialnim progra-nom izboljšati položaj kmetov, delavcev in obrtnikov, obe-i en> pa jih obdržati pod okri- ljem katoliške cerkve. Dve njegovi knjigi sta še posebej znani: Črne bukve kmečkega stanu in Socializem. Za tedanje čase je bila Krekova misel napredna, saj je želel z zakonom preprečiti kosanje kmetij, zagovarjal je moratorij starih dolgov in se zavzemal za organizacijo zadrug in posojilnic. Njegova naprezanja niso bila brez sadov: zgodovina piše, da je bilo do leta 1910 v Sloveniji ustanovljenih nad 500 zadrug, posojilnic in hranilnic, kar je vzelo precej moči oderuškemu nemškemu kapitalu. Janez Evangelist Krek je bil ugleden politik, poslanec v državnem parlamentu in na Dunaju in deželnem v Ljubljani. Kot poslanca ga ne bi posebej omenjali, če ne bi bil pobudnik za Majsko deklaracijo, ki so jo na Dunaju 30. maja leta 1917 podpisali člani jugoslovanskega poslanskega kluba. Z njo so zagovarjali združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev pod habsburško krono, vendar so se nekateri od njih, predvsem Krek, kasneje zavzemali za samostojno državo brez Habsburžanov. Krekovi somišljeniki so se večkrat srečevali na shodih. Eden takšnih je bil tudi leta 1937 na Joštu. Letos je 50 let od tega shoda in 70 let od Krekove smrti. Janez Evangelist se je rodil leta 1856 in umrl le ta 1917, Bil je naš rojak. Njegov oče, učitelj, je bil doma iz Selc, mati pa v Sodražici. Oče je umrl, ko je imel prvorojenec Janez devet let. Mati je ostala sama in se preselila v Selce na očetov dom. Tu je Janez odraščal in nikdar kasneje ni pozabil, da je Selčan... J. Košnjek KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Mali galeriji Mestne hiše je odprta razstava Začetki otroške likovnosti, v galeriji Mestne hiše so predstavljena t .af.čna dela i/, galerijskih zbirk Gorenjskega muzeja. V Prešernovem gledališču do 18. septembra vpisuje jo* ubon na za sezono 1987/88 vsak delovni dan od 8. do 12. ure in od 14. dO It. ure. JESENICE — V galeriji Kosove graščine razstavlja akvarele i'i giafike Stane Zerko. V razstavnem salonu Dolik je do Iti sep t« mtra na ogled razstava, posvečena 40. obletnici hokejskega \ luba Jesenice. VKHA — V okviru petih poletnih glasbenih srečanj bo d rev i c b 10, uri v Markovi cerkvi v Vrbi koncert skupine za ljudsko glasbo severne Istre Istranova. HADOVIJICA — Drevi ob lil uri bodo v galeriji Šivčeve Inse odra h razstavo del akademskega grafika Črtomira Ereliha iz Kaca n elj S KO K J A LOKA — Na tradicionalnem večeru slovenskih po (■ kmc, ki jih bodo pod arkadami Puštalskega gradu prepevali (roron)evaški oktet, oktet Jelovici, nonet Hlegoš iz Poljan, kvar t.-t Spev iz Škofje Loke, sekstet DO K K MI iz. Ševelj, Dekleta z I ukovice in nonet Zadružniki Za slovenske ljudske plese ho po • ki bela folklorna skupina Tehnik iz Škofje Loke, za vezno bese i l< p« Alenka Bole Vrabec in Marko Črtalič Prireditev, p.iime io\anu Sem pa v kamrico šel, bo jutri, v soboto, ob pol osmih zzečer DOMŽALE — V prostorih knjižnice v Domžalah je od sinoči odprta razstava fotografu Razstavljajo Meti Cerar, Vlasta Jen c ,c , Mirni Polak, Kado /a)c Janez Mamin, Lojze Popelar, Janez Kosmač in Vlast ja Simončič Za mlade ni počitka Itudovljica — Med P"< ItnU ami so bili mladi \ radov ljiški i lb .mi prOC*j delavni Od 28 do tu avgusta \v bila v prnatel|ski oh čim Buie v litri delegacija i/ Radovljice, ki se |e udeležila sloves nosti oh koncu letosn|e mladinske delovne akci|e Bu|stma 87 Na tej akcUi |e bila tudi mladinska brigada Staneta Žagarja iz Rttdo v!|i(e Bila pa |e tudi na|uspesne|sa. sa| |e presegla vse delovne in organizacijske naloge Zato so mladi brigadirji dobili vsa ma zna priznanja in osvojili ludi trak akcije skupina brigadirje* pa je 4. septembra odšla tudi na I.ipmsko planino. k|er so uroiah ( k< hco spomenik.i padlim borcem Selske čete ^ V Gorjah so zaskrbljeni zaradi zvočnega mrka Morda bi šlo skupaj z Blejci in Bohinjci Gorje, 10. septembra — Pred približno enim letom so se v krajevni skupnosti Gorje v radovljiški občini na referendumu tretjič odločali za krajevni samoprispevek. Na mesec zberejo okrog 2 milijona dinarjev. Referendumski program že uresničujejo, bojijo pa se, da jim ga bo precej »požrla« inflacija. Dvakrat so v krajevni skupnosti Gorje pred sedanjim samoprispevkom že zbirali denar na podoben način. Lani se je iztekel drugi samoprispevek, s katerim so zgradili mrliške vežice, za kar je bil pravzaprav tudi namenjen. Nekaj denarja je ostalo, vendar premalo, da bi se lotili asfaltiranja posameznih krajevnih cest, o katerem so tudi razmišljali. »Na sestankih smo se pogovarjali s prebivalci posameznih vasi oziroma naselij v krajevni skupnosti,« je povedal predsednik krajevne konference SZDL Janez Vari. »Nismo vsiljevali tretjega referenduma oziroma samoprispevka. Sami naj se odločijo in povedo, kaj bi bilo treba najprej narediti v tem srednjeročnem obdobju. Prevladalo je mnenje, da se še z enim samoprispevkom lotimo predvsem asfaltiranja krajevnih cest.« Ceste so bile domala povsod glavni cilj in želja. Vendar pa so v širši program vključevali tudi telefonijo. Tako imenovanega »cestnega« dela referendumskega programa so se letos že lotili. Asfaltirali so že odsek na Lazah, ki je imel prednost, ker je bil že v programu prvega in drugega samoprispevka. Nekaj asfalta pa so že položili tudi v Spodnjih Gorjah; skupaj do zdaj 4.500 kvadratnih metrov. Letos nameravajo pripraviti za asfaltiranje še cesto na Poljšici in križišče za Grabče. In če jim Janez Vari bo le vreme naklonjeno, naj bi od dveh pokritih avtobusnih postajališč v Krnici in Spodnjih Gorjah letos zgradili vsaj eno. Še bolj kot vreme pa jih skrbi inflacija, ki namreč neusmiljeno nažira celotni referendumski program. Od prvotnega izračuna se je, na primer, že položeni asfalt od oktobra lani do maja letos podražil kar za 13 milijonov (novih) dinarjev. • »V vodstvu krajevne skupnosti si prizadevamo, da bi zaradi inflacije čim manj izgubili,« razlaga predsednik sveta Franc Vončina. »Ce bomo ceste in še nekatera druga dela iz programa uspeli urediti, ne vem, kako bo z načrtovanim sodelovanjem na podlagi samoprispevka za napeljavo telefonije. Sicer pa so glede telefonije stvari nasploh še precej zapletene. V krajevni skupnosti nenehno dobivamo očitke, da glede tega nič ne naredimo. Ljudje hodijo v Podjetje za ptt, tam jim pravijo, naj se obrnejo na krajevno skupnost. Ni res, da v krajevni skupnosti nič ne ukrenemo, pač pa je res, da ne moremo ničesar ukreniti. Dokler bo na Bledu tako imenovana končna centrala, za Gorje in naselja v krajevni skupnosti ni izgledov, da bi dobili nekaj sto telefonov. Toliko je namreč želja. Rešitev je le vo-zliščna centrala na Bledu in končna v Gorjah ter v Bohinjski Bistrici. Nekaj časa je bil Predsednik sveta krajevnih skupnosti takole komentira telefonski mrk: Ob lanski 50-letnici prve avtomatske telefonske centrale na Bledu smo v Gorjah na področju telefonije zabeležili 100-odsto-tni napredek. Ker so nam v sosednji krajevni skupnosti Zasip odstopili 25 priključkov, smo ugotovili, da smo v petdesetih letih dobili vsako leto po en priključek.« govor, da bo Bled dobil vozliš-čno centralo do svetovnega prvenstva. Zdaj se menda tehtnica spet nagiba drugače. Če bo odločitev taka, da Bled dobi le prenovljeno končno centralo, se bojimo, da bomo v Gorjah in naseljih v krajevni skupnosti še lep čas imeli zvočni mrk.« Franc Vončina Ob sedanjih razmišljanjih vodstva krajevne skupnosti in organizacij v Gorjah se bo morda zadeva glede telefonije prej razbistrila, če se bodo, kot nameravajo, o tem temeljito pogovorili s komisijo za komuniciranje pri izvršnem svetu. Morda bi se stvari premaknile in vendarle začele reševati, če bi se v občini naloge lotili skupaj z Blejci in Bohinjci. V Gorjah zdaj resno razmišljajo 0 tej možnosti. • Tako kot zdaj, ko imajo na območju celotne krajevne skupnosti le 50 telefonov, najbrž res več ne gre. Načrti« ki jih imajo in se jih tudi lotevajo planinci, turistični delavci in drugi v Gorjah, ostajajo prav zaradi takšne odrezano-sti na pol poti. Gostje z Bleda obiskujejo turistične zanimivosti, kot so Vintgar, Pokljuška soteska... Tudi za turistične sobe v krajevni skupnosti se zanimajo. Vendar pa so Gorje po tej plati nezanimive, ker pač ni telefonskih zvez. A. Zalar V Železnikih gradijo večjo trgovino Rešitev težav s preskrbo Železniki, 9. septembra — Že pred desetimi leti, ko so odprli novo blagovnico v Železnikih, so krajani pa tudi trgovci ugotovili, da ho premajhna. Prebivalcev je vsako leto več, prostorska stiska v trgovini pa je taka, da za nakup porabijo tudi pol ure in več. V gradu Kieselstein se spet začenja Likovna šola za otroke in odrasle Kranj, 9. septembra — Ze več kot dve desetletji se pod okriljem zveze kulturnih organizacij kranjske občine odvijajo 'i' kovni krožki za otroke. Letošnji se bodo začeli 22. septembru- V likovne tečaje bodo začeli vpisovati 15. septembra, in sicer dopoldne ali popoldne od 16. do 18. ure v gradu Kieselstein, lahko tudi po telefonu 21 135. Šolnina za vsakega od dveh semestrov znaša 12.000 dinarjev. Otroci bodo vključeni v šolsko ali predšolsko skupino Prireditelji bodo tečaje« popestrili z risankami, osnovami videa in fotografije ter s skupnimi ogledi razstav. Obenem z vpisom v likovno šolo za otroke bodo v zvezi kulturnih organizacij sprejemali tudi prijave v tečaje za odrasle. Tečaj študijskega risanja se bo začel fi. oktobra, tečaj keramike 7. oktobra in tečaj grafike 8. oktobra. Šolnina je 20.000 dinarjev za vsak semester. V gradu Kieselstein bodo vsak prvi teden v mesecu še tehnološka predavanja za odrasle. Predavanja bodo štiri, sledila pa jim bodo predavanja o sodobni likovni umetnosti. »Največ težav v Železnikih je z osnovno preskrbo, zato smo se kljub težavni situaciji za investicije morali odločiti, da povečamo trgovino. V živilskem delu so bile take obremenitve, ki so se začele pojavljati že vsak dan, da je bilo za nakup potrebno vzeti že precej časa ( ibiemen jene so bile tudi naše trgovke, tako da smo sklenili, da je trgovino treba nujno povečati. Pri tem nam |e precej pomagalo gospodar stvo Železnikov, posebno Iskra in krajevna skupnost /. gradnjo smo začeli junija, ra čun amo pa, da bo trgovina odprta v začetku marca prihodnje leto I )< »dat ne prostore bomo pridobili predvsem na račun kleti, povečali bomo po-vrsmo v pritličju, zgradili po krit prostor za prevzem bla ga Tudi v nadstropju bo več prostora, ki ga bomo uredili kasneje, sa| DO V kleti prodaj DO skladišče za tehnično bla go. razširili bomo ponudbo tekstila in še marsikaj. Skupaj bomo pridobili 1319 kvadra tnih metrov novih površin, kar nas bo I opremo stalo pribli žno T>.r><) milijonov,' pravi Peter I rojai, direktor TOZI) prodaja na drobno i/ ABC Pomurke, Loka Skoda Loka. France Benedtčič, predaed ii i k sveta krajevne skupnosti pa pravi: »Težave s preskrbo so bile te prva leta po izgradnji trgovine, vendar v srednjeročnem obdobju 1981 85 ni bilo možnosti širitve s strani inve stitorjev ABC Loke Priprave na gradnjo smo zaceli februar |a lani, zaradi težav s pridobit vtjo zemljišč, soglasij m vsega drugega pa se je gradnja začela sele junija. Krajani -'.dežnikov upamo, da bomo s to suit vijo blagovnice, v kateri kupu-je med tri in štiri tisoč domači nov . dobili sodobno trgov mu ki bo ob dobri oiganizac i|i dela in solidni preskrbi zudose a la za dal] časa« V Stanovnik Minka Klomončič Praznovanje na Kokrici Kokrica — V krajevni skupnosti Kokra a v kraii|ski občini tU teden prazt)u|ejo Osrednja slovesnost v počisti tev praznika M" bita sinoči, v četrtek, v kulturnem domu Francu Mraku Nu slavnostni sep skupščine krajevne skupnosti so med drugim podelili tudi priznanja Rože je treba postaviti na pravo mesto vo, kupim jih le redko KaJ morem, veselje imam z rož*" mi, rada poskušam Zelo P0' membno |e. da prav o rože P° stavim na pravo mesto SO rože, ki na nekem oknu odi'" čno uspevajo, na drugem P*| sploh nočejo rasti To sem st> nam ila z leti s poskušanjem Tako na primer vodenka ruj" senco, dobro zemljo, veliko posodo m zadosti prsti '** nageline je pomembno, da I* posoda pod streho da I1 pravilno dognojujes m sproti trgaš ode vetclc < vt*W ve \o, to pa velja /a v se r e ^ /noti.ii in zunaj na n,*n(|0 oknih je vse polno ro/. na tleh so Čudovite so vijo'"" te pclargoni|c fuksii«', M geljm, razlit ne ti av it P*J ma. bananovka in se vT* drugih Selca, 8. septembra — Ta ke m toliko niz. kot |ih v zgop ( otov a Mmka. zlepa ne v ichs. nam je pisala bralka iz Selc Res se nisem imela prilozno sti, da hi videla toliko vrst le pih ro. B] l eni hiši Hoze So na oknih, na balkonih, na blizn|i garaži in cli v ai nit i skratka tam. k|er ph |c le mogoi «• postaviti Vsako pomlad sklenem da bom posadila mani toz kot leto prej Nato pa se red no zgodi da (ionov no zmani ka posod in da je roz .pel precej vec kot projftnju leta Naj\ <•< nov di dobim z menia •Tudi to |c pomembno. d* POfce v sadiš v dobro pi '■' N . sih sem kupoval.i šoto. s,,< doh.P Prej **" M m vec ir gnopla s kurjim a"no)Cfli los pa sem poskusila z '"",(, stom m se jo izkazal" k"1 ' Id dobro Seveda |lh I'' l"'(t'1 tudi škropiti m dognol«'^ pa zalivati Za vse to je ^ veliko c asa. v endar se l'-r -i u prav i Mmka Klem«'"' V StanevMi* J*§TEK, 11. SEPTEMBRA 1987 TELEVIZIJA, RADIO, KINO .5. stran (mmms^ioiLAS TV SPORED PETEK 11. septembra 1000 '100 1640 1740 17.45 1800 1825 18.55 19.00 19.10 19.15 19.20 1925 1930 19.55 20.00 20.50 20 55 21.45 22.10 2225 Tednik Matineja: PO Enquist Avgust Stnndberg, ponovitev 1 dela švedske nadaljevanke TV mozaik —ponovitev Poročila Vukov kotiček, 2 del oddaje TV Beograd Dr Who Robot, 6 del angleške serije Dva obraza jadranske obale, Paketni aranžmaji, izobr oddaja Propagandna oddaja Obrornik Risanka Iz TV sporedov Propagandna oddaja Zrno, vreme TV dnevnik Propagandna oddaja E Dark Brezčasna dežela, 7 del avstralske nadaljevanke Propagandna oddaja Zakon ljubezni, 1 del dokumentarne oddaje Rezerviran čas TV dnevnik Ciklus Clauda Chabrola Nada, francoski film ^Oddajniki II. TV mreže 55 Test 10 TV dnevnik 30 Otroška oddaja ■00 Znanost 30 Risanka 40 številke m črke —kviz 00 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka ..30 Mah koncert '9 40 Bruselj Finale Grand Prix v atletiki, prenos 2 15 Včeraj, danes, jutri 2-35 Hči v mislih, ameriški film -^__TV Zagreb I. program: 855 Poročila p-00 Naši slavni umetniki 940 Risanka 005 Jazz v Beogradu ]035 Reportaža 1 40 Zabavna oddaja 5 30 Poročila .5-40 Program plus ]^30 Otroška oddaja °00 Znanost 840 Številke in črke-kviz 9 00 TV koledar »10 Risanka J9 30 TV dnevnik *0 00 Cagnev in Lacey, 13 }L zadnji del nadaljevanke D 00 Kv.z 22 00 TV dnevnik *3 50 Program plus 01 20 Poročila SOBOTA 12 septembra 820 Poročila 8 25 Kljukčeve dogodovščine, ponovitev 3 dela lutkovne • j* seri'e "40 Moj pniatelj Piki Jakob, ponovitev 3 dela otroške 8tc seri'e 0 &b Vrtnica male gospodične. . otroška oddaja 3 05 Nacionalni parki Paklenica, oddaja TV 9v. Zagreb fJP Ta čudoviti nori svet, ponovitev oddaje TV Sarajevo Ko mislim nate, samospevi n Simomtija v izvedbi Jurija Reje Nova Gorica 40 letnica priključitve Primorske k Jugoslaviji, prenos Mednarodna obzorja Perestrojka po Bolgarsko. 3 ponovitev ,*45 Poročila Poročila Lepotica in pošast, češkoslovaški film Glasovi zgodovine Džavaharlal Nehru, dokumentarna serija Da ne bi bolelo '035 '055 ^00 '8 20 "50 |8 35 Iga Ris.ink.i I* TV sporedov Propagandna oddaja SiSS jj'Sj Propagandna oddaja 19 S dnevnih 20 in rca'° '»dna 20ic Pr°P«g«ndna oddaja " festival narečne popevke }j . Vesela jesen 87, prenos Ji ,r Propagandna oddaja * Tone Partljič m Zoran Predin Pop satinkon -Jj , *e|ni Tone in Lačni Franc gj rVdnevnll ^ '*«| za morske pse, •menšk. film (do 00 15) . Oddnjn.k, II TVmreZ« :«« ,M NEVAREN ob 18 in 20 uri, premiera amer barv akcij filma ROCKY IV ob 22 uri, 13. septembra: amer barv risanka ROBIN HOOD ob 15 uri, amer barv akcij film RE MO - NEOBOROŽEN IN NEVA REN ob 17. in 19. uri, premiera amer. barv pust. filma SMA RAGDNI GOZD ob 21 uri, 14. septembra: amer. barv pust. film SMARAGDNI GOZD ob 18 in 20. uri, 15. septembra: amer. barv pust film SMARAGDNI GOZD ob 18 uri, amer barv. tragikomedija LET NAD KUKAVIC JIM GNEZDOM ob 20 uri, 17. septembra: amer barv. akcij film AMERIŠKI NINJA ob 18 in 20. uri DUPLICA 12. septembra: amer. barv ak rij. film AMERIŠKI NINJA ob 18 uri, nem barv erot. film TIFFA-NY ob 20 uri, 13. septembra: amer. barv akcij, film ŽIVETI IN UMRETI V LOS ANGELESU ob 18. in 20. uri, 16. septembra: amer barv akcij, film VELIKA ZMEDA V KITAJSKI ČETRTI ob 20 uri, 17. septembra amer.-špan. barv. akcij, film PEKEL RIO ABAHA ob 20 uri RADOVLJICA 12. septembre: hongk barv film SMRTONOSNI BES ob 18. uri, amer barv film ČRNI MESEC ob 20 un, 13. septembra: amer barv akcij film AVTOŠTOPAR ob 18. uri, amer barv film ČRNI MESEC ob 20 uri, 14. septem bra: hong barv film SMRTONOSNI BES ob 20 uri. 15. sep tembra: amer barv film AVTO ŠTOPAR ob 20 uri, 16. septem bra: amer t *rv film DOLINA SMRTI ob 20. uri, 17. septem bra: amer barv film ČRNI ME SEC ob 20. uri BLED 11. septembra: amer barv ak cij. film ZAKON MOLČANJA ob 20 uri, 12. in 15. septembra: amer. barv. akcij, film AVTOŠTOPAR ob 18 in 20. uri, 13. septembra: amer barv film ABSOLUTNI ZAČETNIKI ob 18. in 20. uri. 15. septembra: hongk barv. film SMRTONOSNI BES ob 20 uri, 16. septembra: amer barv film ČPNI MESEC ob 20. uri, 17. septembra: amer barv film DOLINA SMRTI ob 20 uri ŠKOFJA LOKA 11. septembra: amer komedija DVIGNI SIDRO ob 18. in 20. uri 12. in 13. septembra: novozelad barv film DIRKA S SMRTJO ob 18 in 20. uri ŽELEZNIKI 11. septembra: novozeland barv. film DIRKA S SMRTJO ob 18 in 20 uri, 12. septembra amer akcij film ZNAK ZA NE VARNOST ob 20 uri, 13. sep tembra: amer komedija DVIGN SIDRO ob 18 in 20. uri POUANE 11. septembra: amer. akcij, film ZNAK ZA NEVARNOST ob 21 uri, 13. septembra: amer. kome dija POLICIJSKA AKADEMIJA III ob 18. uri @fflfM83 Majajo m kjer m bojazni z U her promet V. B. Male gorenjske vasi: PRAPROTNO Na terasi ob desnem bregu Selščice, kakšnih sedem kilometrov ven iz Škofje I^oke, prav nasproti komaj opazne poti, ki pelje na Križno goro, stoji 24 his vasi Praprotno. Vasica, kot številne druge na Selškem, ima srečo, da ni vpeta visoko v hrib. Ostanku kmetov, ki jih je še komaj pet, lajša delo predvsem rodovitno Praprotno polje. Seveda ima vsak tudi gozd. Bukve so najprimernejše za drva. Z vsake od petih kmetij kdo hodi na delo drugam, tako da »čiste« kmetije ni. Se najbolj »pravi« kmet je menda Tajnetov. Fantje s Praprotna in apnenici Praprotno bi najbrž res ostalo malo znano, če ga iz anonimnosti ne bi izvleklo dvoje: Fantje s Praprotna in apnenici ob glavni cesti skozi Selško dolino. Gotovo ni Gorenjca in Slovenca, ki bi ne poznal Slakovega an sambla in njegovih pevcev. Ka ko ponosni so bili vaščani, ko se je prvič zaslišalo njihovo petje na radijskih valovih! V sedanji postavi so še trije, ki so doma na Praprotnem. Druga znamenitost Praprotna sta apnenici, ki pa sta, žal, že obe ugasli. Zadnja mojstra, ki sta kuhala apno, sta doma pr'Je-lenc' in Jernejovc*. Oton Dolenc, Jeleneov, je zadnjič kuhal lani. Mlaj za ženina in nevesto Tik ob mostu čez Sel.šcj/o, nasproti odcepa za Praprotno, stojita vitki smreki, ki so ju vaški fantje postavili v čast ženinu in nevesti. Mlaj že lep čas stoji, saj so trenutno ohceti na Praprotnem sila aktualna stvar. Zadnje tri sobote so fantje kar po vrsti postavljali šrange in od ženinov terjali odkupnino za neveste, nad katerimi so budno bedeli .Jutri bodo spet šrangali Dora Tolar je vedela povedati, da odkupnina za nevesto pride že kar dobrih dvajset .darih mili lončkov Seveda pa fantje vse- ga denarja ne zapravijo zase. Novoporočencema opolnoči prinesejo na ohcet darilo, po navadi namenjeno naraščaju. Kaj sledi, če veter listje zavise Dorino m*nio, Mikelnovo Jul-ko, ki je poročena z Molčkovim Marjanom, pišeta pa se Hafner in imata obilo dela na kmetiji, sem zatekla doma. Povedala je, da se vaščani držijo bolj vsak zase, da manjka enega, ki bi jih organiziral. Praprotno je redka vas, ki še ruma asfalta. Tudi s kanalizacijo, za katero so že dali samoprispevek, imajo načrt in cevi, se je zapletlo in najbrž še nekaj časa ne bo nič, ker je postalo Praprotno polj«' rezervat za pitno vodo za Skofjo I,oko. Včasih so se vaščani srečevali pri kmečkih delih. Ni tako dolgo, ko so zdaj pri enem, potem pri drugem ob večerih luščili koruzo. Odkar imajo kmetje silose, je tudi ta lepa navada umrla. Družabnih dogodkov tako skoraj ni in se navezujejo večinoma na krajevno skupnost Bukovica Bukovščica. V nedeljo bo žegna-nje v cerkvici sv. Tomaža nad Praprotnim. Julka Hafner je izdala, da do kaj zanesljivo ugaru-, kdaj bo dež. Knkrat je bolj verjela radij skemu vremenarju kot svojim izkušnjam, pa jo je nasukal »Kadar veter v Križni gori lisi je zavise, da se vidi belo, takrat nebo ne 'šenka'. V kratkem dežuje.« Konkurenca raketam proti toči V vasi stoji lepo vzdrževana kapelica, v kateri je kip Marije Postavili so na domačini, potem ko jim je toča stolkla ves pride lek, s prošnjo, da bi jih varovala te nadloge Hkrati so se tudi za obljubili, da bodo vsako leto po romali na Rodine, Ljubno in Brezje Julka Hafner s hčerko D<>i° Tolar, in vnukOffl* Damjanom in Andražem- i bi'0 Od takrat hude toče m p„ več, svojo romarsko oblju vaščani še držijo. ^ Zal pa molitve ljudi niso.o v rovale vojne Že prva ™zj.ipr njej izgubilo življenje Prt>t ^ji* mačih fantov. Njim v č«**1 • vasi spomenik i/ Žele/U ^ j 1. SEPTEMBRA 1987 RAZVEDRILO 7. STRAN @©M!iM©5EIGLAS POPULARNI NA GORENJSKEM NAŠA NAGRADNA IGRA Nagradni polet nad Bledom 1^2 alpski letalski center lesce-bled Tokrat sodeluje v naši novi nagradni igri Alpski letalski center Lesce. Gorenjci dobro poznamo odlične padalce in letalce Alpskega letalskega centra v Lescah, saj dosegajo na domačih in na mednarodnih tekmovanjih izjemno dobre re-ZuHate. Alpski center je tudi prireditelj mednarodnih in Svetovnih tekmovanj. Radi bi organizirali še eno svetovno Prvenstvo v padalstvu, leta 1990, in prepričani smo, da bi J'm odlično uspelo. Na letališču Alpskega letalskega centra se radi usta-v'Jajo številni turisti z bližnjega Bleda in iz Bohinja ter se odločajo za zanimivo vožnjo, za polet z aerotaksijem nad Bledom in Bohinjem ali tja proti severni Triglavski steni. Alpski letalski center postavlja vam, bralcem, nasledke nagradno vprašanje: •Kdaj je bilo na letališču v Lescah prvič svetovno prvenstvo v padalstvu? Pravilne odgovore pošljite do srede, 16. septembra, na f**š naslov na dopisnici in s kuponom. Dvema srečnima lzžrebancema poklanja Alpski letalski center Lesce: *• nagrada: petnajstminutni polet za tri osebe nad Bledom nagrada: petnajstminutni polet za tri osebe nad Gorenjsko. Kupon: KDAJ je bilo prvič SVETOVNO PRVENSTVO V PADALSTVU vLESCAH: LETA: Uradna križanka W.^eŠitev prejšnje križanke: servieta, američan, lipe, krk, alan, ata, Tojj *a> ar, ora, ozena. rosmah, rim. oman, evidenca, lasta, neverjet-sB •lr|. erar. atenka. sato, im, stvar, otre, arara, peel, beli, ulna, bohini, "Vratar. Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1. nagrada Mateja Bogataj, Grenc 8 A, 64220 škofja Loka: 2. nagrada Tatjana Božnar, šolska 6, 64220 škofja Loka: 3. nagrada: Uroš Po- klukar, Zgornje Gor)e 7, 64247 Zgornje Gorje. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1 nagrada: 3 000 dinarjev 2 nagrada: 2.000 dinarjev 3 nagrada 1 500 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 16. septembra, na naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše (za nagradno križanko). IN 1, 64000 Kranj Z Bernardo sva se za klepet zmenila kar na njenem delovnem mestu — v kranjskem Prešernovem gledališču. Bila je točna, pravzaprav je prišla še prej, kar je ena od njenih lastnosti. Ob tej in še mnogih drugih, ki so s točnostjo v nekakšnem sorodu, se z Bernardo ni težko pogovarjati, besede, čeprav preudarno, kar letijo iz njenih ust... Kaj zapisati o njej, kar ljubiteljem gledališča, televizije in filma še ni poznano? V žepu ima diplomo ljubljanskega AGRFT, bila je med prizadevnejšimi študenti (štipendistka Titovega sklada), svoje čase tudi mladinska aktivistka. Kmalu pride prvi film Dediščina, nastopi pred televizijsko kamero, nazadnje smo jo gledali v Trubarju. S trdim delom so tu tudi nagrade — sedem sekretarjev SKOJ-a, najboljša debitantka na niškem festivalu... • Obrniva vse skupaj malo na glavo in začniva pri zadnjem, že klasičnem vprašanju — kakšni so načrti za bližnjo prihodnost? »Kako naj rečem, kaj bom delala v prihodnosti, ko Imam stvari samo obljubljene! Na žalost imam s takšnimi zadevami zelo grenke izkušnje. Do končanega prvega snemalnega dne pri nas ne moreš biti prepričan prav v nič. Raje povem, kaj je zadnje, kar sem naredila. To je film Jožeta Galeta Ljubezen nam je vsem v pogubo, katerega premiero pričakujemo na celjskem Tednu domačega filma.« • Ko sva ravno pri filmu — kakšen je tvoj pogled na tako imenovani sistem novih obrazov? »To obstoja samo pri nas, v tujini česa takšnega ne poznajo. Čez mejo velja, da če si enkrat dober, si dober in dobiš stalno delo, pri nas pa... Kvaliteta dela je absolutno premalo cenjena. Pri nas pa se pojavi nov obraz, je nekaj časa medijsko močno zastopan, pa potem še mlad potone.« • Kaj je Bernardi Oman všeč na velikem platnu, kaj na gramofonu? »Hladnikov Ples v dežju, pa vsi Klopčičevi filmi, Bergmanov Fanny in Alexander, igra v Out of Africa. Na kasetofon, gramofona namreč nimam, pa rada dam glasbo iz tridesetih, petdesetih let, Boba Dy lana, Joan Baez. Disko mi ni všeč, rada imam glasbo, ki je čutna, prežeta z energijo...« • Sediva v Prešernovem gledališču, katerega status še vedno ni povsem jasen. »Hudo mi je, ker imamo iz Kranja toliko igralcev, ni pa profesionalnega teatra. Res bi rada vedela, kdo v Kranju zavira dokončno profesionalizacijo. Mislim, da je vse skupaj že prava sramota!« Misel z začetka klepeta se je kaj kmalu prevesila v njeno nasprotje, kajti prav naporno je ujeti Bernardine mnoge iskrive misli in jih strpati na ta skopo odmerjeni kos papirja. Še to — slika (na zadnji strani je avtogram), ki jo objavljamo, je posnetek iz njenega zadnjega filma, tisti bralec pa, ki se bo prvi oglasil v uredništvu, bo postal njen lastnik. Vine Bešter Nagradna križanka .*> Gorenjski C t A » I l O OKlAjNCCA O D ■ O ■ A O T KRANJ Večja posojila Ob koncu minulega leta je zvezni izvršni svet razpravljal o potrošniških kreditih. Z novo odredbo so ukinili limite, kar pomeni, da se občani lahko zadolžijo do tretjine mesečnega dohodka. Razen tega se zvišujejo krediti v denarju, tako da jih je moč uporabiti le za nakup domačega blaga in avtomobilov. Odredba res daje velike možnosti za nakup blaga s kreditom. Občan, ki ima 1000 dinarjev osebnega dohodka na mesec, lahko dobi 7.930 dinarjev posojila za nakup industrijskega blaga in 9990 dinarjev za nakup avtomobila. Pri 2.000 dinarjih znaša posojilo za industrijsko blago 16.080 dinarjev in za avto 20.100 dinarjev, pri 3.000 dinarjih dohodka 24.000 dinarjev in za industrijsko blago in 30.00 dinarjev za avto... Odredba tudi določa, da je posojilo za industrijsko blago treba vrniti v 24 mesecih, za avto pa v 30 mesecih. Za kakršnokoli posojilo pa je obvezen 20-odstotni polog. Gorenjski glas, 1973. leta ALPETOUR turistična agencija ? • Počitnice v Pulju in Medulinu Alpetour vas vabi na zanimive počitnice v Medulin, v južno Istro, 10 kilometrov od Pulja. Počitnice boste preživljali v depan-dansah B kategorije, v paviljonih Kažela in v Valovinah. Od 5. septembra naprej vas bo stal enotedenski polni penzi-on v Medulinu 58.000 dinarjev, v Valovinah pa 51.000 dinarjev. Prijave sprejemajo vse Alpetourove turistične poslovalnice. Ob prijavi je treba plačati akontacijo v višini 30 odstotkov od cene aranžmaja. Vremenski pregovori za september • Tilen meglen, grda jesen. 9 če je na mali šmaren lepo, rado ostane še dva meseca tako. 9 če je Matevž vedren, bo še prijetna jesen. Ljudski običaji • »Daj me v suh, da ti bom dala kruh« Z 8. septembrom prihaja jesen v deželo, čeprav sta še dva tedna do astronomske jeseni. »Mala maša za suknjo vpraša,« pravijo vsepovsod po Sloveniji. Tedaj se že lastovke zbirajo za odhod, otava mora biti pospravljena, ker se do 8. septembra suši na soncu, potem pa na lesi in na vilah. »Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši,« pravijo naši kmetje. V tem času naj bi bilo tako lepo, da se da ozimno rž v suho sejati. Rž namreč pravi v okolici Laškega: »Daj me v suh, da ti bom dala kruh.« Še bo nekaj lepih, toplih dni. Zlata jesen nam bo odstrla svoje bogastvo. Toda poletje je minilo... PREDNOSTI TEKOČEGA RAČUNA Tekoči račun lahko v Ljubljanski banki odpre vsak j^DČan. ki ima redne prejemke (osebni dohodek, po-^°jnina, drugi viri) ali če stalno poslovno sodeluje z banko Morda bi bilo še najenostavneje opisati prednosti J^k-očega računa tako(da ga primerjamo s hranilno *niižico Imetnik tekočega računa lahko na izplačilni aah takoj razpolaga s svojim denarjem, tudi če je na b°ti ah morda bolan Imetnik tekočega računa potrebe gotovino le za drobne izdatke, večino drugih ob-VeZnosti pa lahko poravna s čeki ali drugimi oblikami ^gotovinskih nakazil. Tako lahko za plačevanje red-n'n obveznosti, kol so naročnine, plačila komunalnih storitev, obročna odplačila in drugo, pooblasti banko ^ar>ka spremlja spremembe stanja sredstev na teko-erh računu in o le-teh redno obvešča imetnika Do trenutka, ko imetnik izda ček ah ko banka po j^°oblastilu imetnika poravna določeno obveznost, je aenar na tekočem računu obrestovan. Zato in zaradi ■ P°8topne porabe sredstev so obresti na tekočem ra-I Juhu lahko ob koncu leta še enkrat tolikšne kot pri p enakih dohodkih in izdatkih na hranilni knjižici. I pri tem pa s čeki razpolagate vedno z vsem svo-I ''^ denarjem Pravilo, da se najboljša priložnost za p nak|i() ponudi teda|, ko s seboj nimamo denarja, za A Etnika tekočega računa ne velja, vendar le pod polj Jj^m. da je na tekočem računu dovolj denarja Izje-?0ma pa lahko imetnik tekočega računa z dovolje-?lerrt banke razpolaga tudi z denarjem, ki ga na teko ^ računu ni . Možnost prekoračitve kritja na tekočem računu "čani bol| poznajo po bančnem izrazu »limit« Gre ** kratkoročno posojilo, ki je namenjeno za pokritje r®hutnega primanjklaja ob nepredvidenih izdatkih ali *asu večjih sezonskih nakupov. «0 Banka odobrava prekoračitev do viiine °00,-din za dobo test mesecev. Za preko-y ćitev lahko zaprosi Imetnik, ki posluje s te« \$^>rn raCunom najmanj sest mesecev in ki v m času ni izdal čeka brez kritja. Ponovno Ur ek °račitev sredstev pa se tja. ahko odobri po - °**ku treh mesecov od dneva pokritja dovo >n<>ga nepativnega stanja. ljubljanska, banka Temeljna banka Gorenjske SKUPI K CI10IA NtMSKI pisahu (THI0D0H BI HI IN I Ml Mil V /DA /NANII I/ IIIMIIV 0 (IIV II M / AM...... STARU JUDOVSKI KRAU VINO I Al III M ŠPANSKO ŽIN IMI AM PIVKA MIRNIH "*l ■ PISATI U IMI Rllh MAMJSI NAM ' ABOHIUS 120 HIPSA 11 Al 1.1 1)1 NAM SMUKAC HAIBIH IUR Mf Sil) OB l/l IVU MARICI BE0GR IGRALKA RAS Ff VDAL P0SIST V IURŠ kim i:i SARSTVU DOM 0BII K A IMI NA ANA itALU PISATELJ HGNAZIOl STARO IGJTT PtSATtU CIBIUI SAMIC ORODJI I/ KAMI NI DUBI SARAJEVO GR BOG ĆRED IN PASTIRJEV 0SIBNI /AIMIK OČE" Hl IA TlVNOSTNt PREKRŠEK /V.ITEK AVTOR KRIŽANKE R NOČ REZKO, OČITNO NAS PR0TJE NE ZNATN0ST MALEN KOST GR BOG LJUBEZNI PISATELJ FLEMING SR PROG. (SE RASTIANl FR REKA IN 0EPARTMA VRSTA METULJA SUD KOLES NA KO L0V0ZU MI0NAT KLIC NA P0M0Ć VEL GOR SKI HRBET SODOBNA UMETN SMER OSEBNI ZAIMEK FH REKA PRITOK SEINE SOTESKA 0IBIR STANJE PRED POROKO IZDAJA nu MENIC Gl OTOK ŠPANSKEGA OTOČJA P1TJUZI UMlJUC STVAV IZ NEKO JAP PRES T0INICA ZAREZA V D0GAH ZELO TRDA ZLITINA ZORANA ZEMLJA BOGASTVO GOZDOV JAP NABI RALKA BISEROV PISATELJ LEIN0 HUNSKI POGLAVAR ELEKTR MERSKA ENOTA SEMENJ ZAČRTANA SMER BODOČE CESTI NASTANEK GORA IN GOROVIJ OLA8 0RIENT ŽGANA PIJAČA ZVARJENO MESTO 73 'IMgJMglESGLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA PETEK. 11. SEPTEMBRA 19}' Kolesarski reprezentant Marko Polanc Podrl me je Koničev in konec je bilo dirke Kranj, 9. septembra — Za Kranjčana Marka Polanca je bilo konec upov za dobro uvrstitev že v tretjem krogu. Ze v prvem krogu na dirki posameznikov za svetovnega amaterskega prvaka v Beljaku ga je podrl reprezentant SZ, Koničev. Vsaka napaka povzroči pri športniku slabo uvrstitev. To se je primerilo tudi državnemu kolesarskemu reprezentantu. triin-dvajsetletnemu tekmovalcu kolesarskega kluba Sava, Marku Polancu. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Beljaku je imel za vožnjo posameznikov smolo, saj ga je že v prvem krogu podrl reprezentant SZ Koničev. Čeprav je dobil Marko novo kolo, mu ni uspelo ujeti vodilne skupine in v tretjem krogu je moral s proge. »Zaposlen sem v kranjski Savi. Začel sem kot pionir in treniral sem pod Plestenjakovim vodstvom. Ko sem prišel v mladinske vrste, me je treniral Kalan in nato kot člana Hvasti. Že v kategoriji starejših mladincev sem prišel v reprezentanco, sedaj pa sem že tretjo sezono pri članih. Pri mladincih sem bil v cestni dirki mladinski državni prvak, v članski konkurenci pa sem bil lani na državnem prve.istvu drugi. To sezono smo bili ekipni državni prvaki. Lani sem bil na dirki Alpe-Jadran šesti, na mednarodni dirki po Jugoslaviji pa sem bil v skupni uvrstitvi deveti. Lani je bilo svetovno prvenstvo v Coiorado Spring-su v Ameriki. Nastopil sem med posamezniki in zasedel 96. mesto. Za zmagovalcem sem zaostal sedem minut. V tej sezoni sem bil po Jugoslaviji trideseti, na dirki Varšava-Berlin-Praga pa petdeseti. Nastopil sem na mednarodni dirki po Normandiji, na kateri je zmagal letošnji svetovni prvak Francoz Vivien; jaz sem bil osemnajsti. V soboto sem v Beljaku imel smolo, ki me je stala dobre uvrstitve. Že v prvem krogu je nekaj kolesarjev padlo, a sem se temu padcu izognil, nato pa me je podrl Koničev, ki je bil med favoriti. Padec je bil tako hud, da se mi je zapletla veriga na kolesu. Odvozlal sem jo in nadaljeval. V tretjem krogu sem sicer dobil novo kolo, a je bilo prepozno, da bi ujel vodilno skupino. Ostalo mi ni drugega, kot da sem odstopil. Konec je bilo sanj o dobri uvrstitvi. Razprtije v našem kolesarskem športu niso vplivale neposredno na kolesarje. A je manj volje za napredek. Ušle so nam tudi boljše uvrstitve na kvalitetnih mednarodnih dirkah.« Razmere v kolesarstvu niso v prid nobenemu. Če hočemo kaj veljati v svetovnem kolesarskem športu, potem bomo morali narediti rez pri ljudeh in delu. Sicer se bomo še poslabšali« D. Humer Plavalni trener Triglava.Bojan Šmid Ni bojazni, da bi potonili Kranj, 9. septembra — Plavanje v Kranju se ne potaplja. V tej letni sezoni je spet v vrhu jugoslovanskega in slovenskega plavanja. Pesimisti so menili, da bo plavalni klub Triglav iz Kranja ob štiridesetletnici organiziranega plavanja potonil. To se ni zgodilo, saj so tekmovalci spet v vrhu jugoslovanskega in slovenskega plavanja. Spomnimo se uspehov Darjana Petriča na uni-verziadi v Zagrebu in evropskem prvenstvu v Franciji. Za njim je še mladi rod, ki veliko obeta. »Vrzel v letnikih 1968, 1969 in 1970, ko se je slabo delalo, se seduj najbolj pozna v kategoriji mladincev in mladink in tudi še v članskih vrstah. Mladinci in člani so imeli absolutno državno prvenstvo, in uvrstitve so znane. Največ uspeha sta imela Durjan Petrič in Zala Kalan. Letos smo imeli težave, saj smo šele 8. juni ju prišli v poletni bazen. To se je pozna'o pri kategorizaciji naših plavalcev, saj je bil letošnji način kategorizacije v tekmovanju hud za naše. Za kategorizacijo so se namreč lahko potegovali le tisti, ki so osvajali prva, druga in tretja mestu. Bolje bo v novi sezoni, ko bo način kategorizacije tak kot nekdaj. V moštveni kon kurenci so naši starejši pionirji in pionirke zasedli četrto mesto. Lahko bi bili celo drugi, če bi bila lahko nustopila ena najboljših, Alenka Pire Mlajši pionirji in pionirke so bili v moštvenem državnem prvenstvu premočno prvi. Tndesetenca plavalk in plu-valcev nima prave konkurence v državi. To je generacija, ki mnogo obeta. Dobra je tudi generacija mlajših pionirjev kategorije B Bili so četrti na republiškem prvenstvu. Ce bomo I njimi dobro delali, bodo plavali iz leta v leto bolje. Zato se ni treba bati, du bi nazadovali Le načrtno delo prinuša uspehe Mi smo že začeli de lati v zučetku tegu meseca« r> Humor Letos že sedmič Škofjeloške sindikalne igre Škofja I oka. 9. septembra — Komisija zu šport in rekreacijo škofjeloškega občinskegu sindikulnegu sveta in ZTKO sta že poz vali sindikalne predsednike in športne referente, da se je treba najkasneje do srede, 16. septembra, prijaviti za 7. sindikalne Športne igre. Prvo tekmovanje, kolesarjenje na kronometci. ho na sporedu že 25. septembra. Sindikalne igre, obsegale bodo mali nogomet, balinanje, ekipni tek, kolesarjenje, odbojko, namizni tenis, šah, kegljanje, streljanje in pikado ter plavanje (v Železnikih), bodokončane21. novembra, ko naj bi bila slovesna razglasitev rezultatov v športni dvorani Poden v Škof ji Ix>ki. Če v manj ših sindikalnih organizacijah ni dovolj ljudi za ekipe, se več manjših sindikalnih orgunizacij lahko /druži. Organizator želi s tem čim več ljudem zagotoviti udeležbo. Pu tudi lanski rekord, ko je sodelovalo 1136 članov sindikata v 314 ekipuh iz 41 osnovnih sindikalnih organizacij, je letos lahko presežen Naslov prvaka brani I IH M. Kulumur Jubilej jeseniškega hokeja Ostajamo hokejska trdnjava Jesenice, 8. septembra — Triindvajset naslovov državnih prvakov, od teh eden odvzet za zeleno mizo, 15-letno zaporedno osvajanje naslova in v zadnjih 30 letih nikdar slabša uvrstitev od drugega mesta, jedro igralcev za državno reprezentanco, io so biseri štiridesetletne zgodovine jeseniškega hokeja. »Doslej smo bili trdno zasidrani v vrh jugoslovanskega hokeja in tu hočemo ostati tudi v prihodnje. 23. naslov državnega prvaka ne sme biti zadnji, aokej in železarstvo pa ostajata še naprej pojem Jesenic. Gmotni položaj tega športa se je predvsem na račun sporazumevanja z Železarno in Gorenjko v primeru Kranjske gore izboljšal, pa tudi reklame in vstopnine pomagajo, da bo tudi v prihodnje lahko 175 aktivnih hokejistov v klubih Jesenice in Kranjska gora delalo naprej,« je med drugim v torek na slavnostni seji skupščine Hokejskega kluba dejal predsednik inž. Božo Bartelj. Hokejistom so zaželeli uspehe tudi v prihodnje predsednik jeseniške skupščine Jakob Medja, predsednik Hokejske zveze Slovenije in predsednik Hokejskega kluba Kompas Olimpija Janko Popovič, predsednik sindikata Železarne Delovno predsedstvo slovesne seje (od leve proti desni): Franci Košir, Mirko Klinar, Štefan Ščerbič, Mirko Ramuš in Božo Bartelj. V soboto in nedeljo na Kokrici Kokrica, 9. septembra — Športno društvo Kokrica bo to soboto organiziralo tek po Udinem borštu. Start bo ob 15.45 pred osnovno šolo. Prvi se bodo na 4 km dolgo progo pognali člani JLA, mlajši pionirji in pionirke bodo tekli nu 2 km, starejši pionirji in pionirke pa na 4 km. Tri kategorije žensk bodo imele 7 km dolgo progo, prav tako dve moški. Moški od 20 do 29, od 30 do 39 in od 40 do 45 let bodo imeli start ob 17. uri na 13 kilometrov dolgi progi. Prijave sprejemajo še ob 14. uri na startnem mestu pred OŠ na Kokrici. Startnina je 1.000 dinarjev; za pionirje je ni. Kolesarska sekcija ŠD Kokrica pa bo v nedeljo organizirala kolesarsko dirko za trinajsti pokal Kokrice. Dirka bo štela tudi za državno prvenstvo vetranov A, B, C, D, E. Za državne naslove se bodo potegovale tudi članice. Nastopili bodo tudi pionirji A in B ter rekreativci mlajših in starejših kategorij. Start bo v nedeljo ob 9.30. V nedeljo, 13. septembra Kako na Ermanovec Sovodenj, 9. septembra — V nedeljo bodo vse poti vodile na Ermanovec, kjer bo zbor slovenskih planincev. Dostop ni zahteven, vendar kljub temu nekaj koristnih napotkov. • Na prenočišča v Domu na 1 i munovcu ne računajte. Tam bo prostor za organizatorje srečanja oziromu ljudi, ki morajo biti na kraju srečanja že od danes dulje. Prenočiti pa je mogoče nu Blegošu (PD Škof ju Ix>ka). •Vzetnitfl s seboj nujnujnejšo pluninsko opremo, suj morumo biti v goruh nu vse pripruvljeni. Dostop in sestop z Ermunovcu stu res soruzmerno luhku in tud. krutku, vendur se nu to ne smemo pretiruno zunušuti. • /. železniške postaje Škofja Loku (Trutu) bodo vozili posebni uvtobusi, in sicer ob 7,15 oziromu po prihodu jutrunjih vlukov z Jesenic oziroma iz Ljubljune. Avtobusi bodo vozili do Sovod-nju. Do Trebije pu bo i/. Škofje Loke odpeljul uvtobus ob 7,05. Sicer pu se velju pri svojih pla-• ninskih društvih pozanimati, če organizirajo posebne avtobuse. • Do kam bo mogoče z avtobusi oziroma motornimi vozili? Do Hotavelj, Kopačnice, Trebije in Sovodnja bo mogoč promet t avtobusi in osebnimi vozili. Dlje ne bo mogoče. Samo z osebnimi avtomobili pa se bo dulo priti do Vrhovca nud Kladjem in do Slemena, samo z uvtobusi pu do Kludju. Od teh krujev nuprej so ceste za ves motorni promet zaprte! Odtod bo mogoče peš, in sicer je iz Hotavelj prek Slujke hoje zu dobri dve uri, iz Kopu-čnice, Trebije, Sovodnja in Kludju pu je hoje dobro uro. •Tudi priti domov ne bo težko. Iz Sovodnja bo ob 15,20 odpeljul posebni uvtobus do loške železniške postaje, redni uvtobus pu bo iz Sovodnju proti Škofji Loki odpeljul ob 18,10. Iz Trebije bodo proti Skofji Loki odpeljuli redni uvtobusi ob 14.15, 16,15 in 18.20. J. Košnjek Zmagala Cveto Zalokar in Hrane Renedik - Na prenovljenem kegljišču v Tržiču je bilo v soboto gorenjsko prvenstvo članskih dvojic v kegljanju. Tekmovalo je 12 najboljših, zmagala pu je . ure. LdeUv.ilo se ga ho okoli sto tekmovulk in tekmovul-cev iz vseh klubov Jugosluvije. V soboto oh 17. uri bo pred ho telom Bor v Preddvoru še eno zunimivo tekmovunje: tekmovanje za vsakogur, ki se bo poskušal v streljanju z lokom pod strokovnim vodstvom. Najboljši bodo dobili lepe praktične nagrade. D. H. Prihodnjo soboto, 19. sep^J bra, pa bo planinski izlet natrjji metrov visoki Petzeck v vrh na Poti prijuteljstva. DG |i bo zjutraj ob treh izpred n0^ Creina. Hoje bo za šest ur. t nik pa bo Tone Grobin. OWe p oprema: cepin, dereze, ^vn^ očala. Prijave sprejemajo v štveni pisarni. ^ Društvo pa organizira Vru 1 j<>. 13. septembra .izlet nft*?25> novec, kjer bo dun slove" .j planincev. Odhod avtobusi r uri izpred Creine. Prijavi" P1 naPD lK Obisk italijanskih balinariev 8*"' Kranj, 9. septembra ~~ narji športnega društva v ^ vodni stolp iz Kranja Ž« časa sodelujejo z balinarj' <*m hjanskogn mesta !''i<",11(\vJ < iostje iz Itulije bodo iu{T\n» truj ob osmih prišli na obj* ^ Vodovodni stolp, kjer jib "° govoril predsednik kTaLn' konference SZDL, nuto p« ^ balinišču nu Zlutem polju P teljski dvoboj t.-kr< 'inAlP^ I'"' Vabila, obvestila, prireditve Začetek rokometnih tekmovanj Jutri • ur nju v republiških rokometnih ligah. Rokomotaši Termopolu jutri doma ob 20 uri s Šoštanjem, rukometašice Kranju i mi gostujejo: lanske prvakinje pri Olimpiji v Ljubljani, Alp''8 Jj!j V Smartnem. V drugi moški republiški ligi bo v nedeljo oh 1"- gj-Preddvoru tekma Preddvor: Kamnik, Peko pa gostuje v I',r , „jK1 strici Kokometašice Preddvora gostujejo pri .Jadranu V m'a jo.3" republiški rokometni h»;i irntei igi ajo mladu« i Kri/ov jutri 0».^ s Šentvidom, T< rmopol I pa bo ob 1)1,.'tU u'.ral s | Veddv.....m ti i1 Kamnik in Alples gostujejo Mladinke bodo igrale: jutri ob vfi Duplje : Polje m ob 10. uri Olimpija : Kranj V nedeljo ob 10. u j|: tekma Krim : Alples Ob 17,3(1 pa bo kadetska tekma Tei rm>P° Peko - J. Kuhar ^/«' Nogometni spored — Triglav gostuje v Izoli. Jesenu'' ^'il jutri ob W). uri gostovah- v Medvodah (Jesenicam so v /.adnjt>r° jO > doma premagale Naklo /. 2 : (I), Naklo pa igra v nedeljo ob ' bj|i Svobodo, ob tej uri pa mladinci Save, ki so v preteklem kolu j« v Trbovljah /. 2 : I, igrajo doma s Koprom. Nadaljuje se tekni0 $\ \ občinski ligi Člani bodo igrali v soboto ob 17. uri, in sicer /j" ,„ Primskovo, Preddvor : Podbre/je, (Inntuvec Podgorje, K* ^eft Velesovo, Ti boje Visoko (v Britofu) in Hrastje Mavčiče (n* Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri Pari so Polet Naklo.TuJdO* Visoko, Jesenice Primskovo in IVohinj Britof Pri pionirji" frj[|0: soboto oh 15,30 igrah Visoko Kokrica. Preddvor Mavčiče, "vj.jf Podbre/je m Primskovo Sava Pri mladincih pa v nedeljo " ^ p, igrajo Zanca Naklo, Primskovo : Kokrica in Visoko : Ti boj*' lost i/ V Kadovljiei turnir v malem nogometu ,„'i * Radovljice prireja jutri ob 8. uri na igrišču Si) Radovljica Jue|,if>» malem nogometu Sodelovalo bo osem ekip, med njimi tu d« ^ Kopru i/ Tržiča na čelu /. Bojanom Krizajem Organizirajo tu gat srecelov. — J. Kuhar jum Smučarski skoki v Kranju - SSK Iskru Deli.. I"/!' ?otfM jutri, 12 septembru, ob IH uri nu 12-metrski skakalnici »■ ^or Savi slovensko prvenstvo za pionirje do H let. Prijave sprejem skakalnici do 14. ure. ni'" Tr/iško prvenstvo v tenisu — Danes ob 15. ui i • ' " igriščih v Križah začelo tržaško člansko tenisko prvenstvo.' f jv| kasneje pa za članice in veterane Prijave sprejemajo v pi*J* i^t/S*? ah uro pred začetkom vsakega tekmovanju. Pravno do Ji*^ imajo leo»x"aiu tržiške občine Vuik tekmovale« mora sodit" tekmi ter plačati 1000 dinarjev prijavnim*. — J. Klkel Nogometaši /a pokal Urezi j 'd > I '.i .• / ]>■ b.. pi 11 edi !■' na igrišču v Ježah turnir v mulom nogo me Brezje Prijave sprejema Mariju Sterling pol ure pred začetkom turnirja na Brezjah - j. Klkel ■e/.je »m priredilo ' ■ y u*tu za prehodni P° Jj, P l v t.govmi nu H»*t*J PETEK, 11. SEPTEMBRA 1987 OGLASI, OBVESTILA 9. stran (mmmmsmGLA& #MERKUR UGODNA PONUDBA EL. ROTACIJSKIH KOSILNIC Z MOŽNOSTJO PLAČILA V 3 OBROKIH CENA: 170.170 din V PRODAJALNAH MERKUR KOGP - TOZD OPEKARNE KRANJ, Stražišče, Pševska 18 GRADITELJI! Nudimo vam najugodnejši nakup opečnih in betonskih izdelkov ter drugi gradbeni material za gradnjo do III. faze. IZREDNA PRILOŽNOST: do 30. septembra modularni blok III. vrste z 20% popustom! Trgovina posluje tudi vsako soboto od 7. do 12. ure. Informacije in prodaja v Stražišču, Pševska 18, telefon: 21-140, 21-195. SE PRIPOROČAMO! BLACK C DECKER EL ROTACIJSKA KOSILNICA moc 450 W vrtljaji 3000 min delovna širina 330 mm nastavitev višine košnje 31, 41, 51 mm DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA vas vabi v teCaje C" tujih jezikov "** slovenskega jezika """ kuhanja šivanja *"■ ročnih del ~~ strojnega pletenja ~~ avtogenega treninga PKIJAVK IN INFORMACUK: Delavska univerza Škofja Ix>-k*. Podlubnik l/a, telefon n. c. 62-761 ali 60-888, vsak delov-"'k od 7. do 15. ure SALON POHIŠTVA Lesna industnia Idina n sol o 65281 Spodnja Idrua KAKO DO NOVE SPALNICE? STARO ZA NOVO informacije: LESNA INDUSTRIJA IDRIJA tel. 065/71-266, 71-267 vsak dan od 8.-18. ure, tudi v soboto in nedeljo! rriESEc TOPiorniH izolrcij u lesnih HUME PREUEČ jgjjBJB? ZflKRJ CH P0TEH1 RAZSIPATE? vrrCujte z LEsmno 5% POPUSTU zo program iiolnti) Termike V trgovini gradbenega materiala Lesnina na Primskovem v Kranju STROKOVNA SVETOVANJA: 10., 17 in 24. septembra ter 2. oktobra bodo svetovali strokovnjaki TIM Laško, 11 in 25 septembra strokovnjaki Termike ter 15. in 16. septembra strokovnjaki Ine Nafte \i Lendave. OSNOVNA SOLA BRATSTVO IN ENOTNOST KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge za nedoločen čas: 1. UClTEIJA MATEMATIKE - FIZIKE ALI TEHNIČNE VZGOJE 2. UČITELJA ZGODOVINE - ZEMIJEPISA Pogoji: PRU ali P ustrezne smeri 3. UČITELJA TELESNE VZGOJE - PLAVANJA Pogoji: PRU ali P za določen čas, od 19. oktobra 1987 do 27. maja 1988 Prijuvo z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po razpisu. VSE OSNOVNE ŠOLE OBČINE KRANJ -CENTRALNE IN DELOVNE ENOTE OBJAVLJAJO VPIS OTROK V 1. RAZRED OSNOVNE SOLE ZA ŠOLSKO LETO I'»88/89 Vpis otrok bo v soboto, 19. septembru 1987, od 8. do 12. ure Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1981, ter januarja in februarja 1982. K vpisu pripeljite otroka, prinesite njegov rojstni list in enotno matično številko. DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA ORGANIZIRA TEČAJ O KONZERVIRANJU ŽIVIL vlaganju, zamrzovanju, kompoti, solate, marmelade TEČAJ POTEKA: 15 ur - 3 dni - v septembru 1987. PRIJAVE IN INFORMACIJE: DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik l/a, telefon 60-888 do 21.9.1987, vsak dan od 7. do 15. ure. ALPETOUR SKOPJE - 0HIRD, letalo - bus, odhod 4.10., ugodno OHRID, letalo, odhod 8.10. GRČIJA ( Solun, Meteora, Delfi, Atene, Korint, Mikene, Epidauros), letalo —bus, bogat program, odhod 26.9. FIRENCE - RIM, letalo - bus, odhod 26. in 29.11 MUNCHEN, Oktoberfest, odhod 2.10. ISTRA jeseni in pozimi, ugodne cene pri večdnevnem bivanju, od 26.9. naprej Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah in pooblaščenih agencijah. GIP GRADIŠ Ljubljana TOZD Lesno ind. obrat Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge. 1. TEHNIČNO KOMERCIALNA OPRAVILA LESNEGA STAVBARSTVA Pogoji:— diplomirani inženir gradbeništva z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ali inženir gradbeništva s 4-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 2 meseca. 2. ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji:— KV mizar ali lesar (IV. stopnja) z 1-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 1 mesec 3. MANJ ZAHTEVNA MIZARSKA OPRAVILA Pogoji — priučen mizar ali lesar (III. stopnja) s 6-mesečnimi delovnimi izkušnjami. Poskusno delo traja 1 mesec. 4. UPRAVLJANJE KURILNICE Pogoji:— izpit za kurjača nizkotlačnih kotelskih naprav in 1-letnimi delovnimi izkušnjami, poskusno delo traja 1 mesec 5. SORTIRANJE IN LETVlCENJE LESA Pogoji:— priučen delavec lesne stroke ali oblikovalec lesa (II. stopnja), poskusno delo traja 1 mesec Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba Gradiš TOZD LIO Škofja Loka, Kidričeva c. 56, do 15. septembra 1987. SCT n.sol.o. LJUBLJANA, Titova 38 objavlja po sklepu komisij za delovna razmerja prosta dela oz. naloge V TOZD STROJNI INŽENIRING 1. ODGOVORNEGA PROJEKTANTA KOMERCIALE (za delo na sedežu TOZD Elim Jesenice) Pogoji: diplomirani strojni inženir in 3 leta delovnih izkušenj ali strojni inženir in 5 let delovnih izkušenj V TOZD MEHANIZACIJA 2. VZDRŽEVALCA KV SPECIALISTA (za delo v sodobno opremljeni lakirnici v delovni enoti v Mengšu) Pogoji: avtoličar z enoletnimi delovnimi izkušnjami Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni od objave oglasa SCT Kadrovsko splošni sektor, 61001 Ljubljanu, Vošnjakova 8. Smučarsko društvo Domžale organizira Ih I v ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE 20. 9. 1987 ob 14. uri Glavni dobitek: 2 STARI MILIJARDI 2. dobitek: osebni avto 3. dobitek: 5 barvnih TV sprejemnikov 4. dobitek: 2 motorni kolesi Avtomatik m več drugih dobitkov v vrednosti 3 stare milijarde Posebni avtobusni prevoz iz Ljubljane Za pijačo in jedačo je poskrbljeno1 CM®SSyJ©IEIIGLAS 10. STRAN MALI OGLASI tel.:27-960 cesta JI. A16 apaiafl.rtfojl Prodam barvni TV gorenje z daljinskim upravljanjem. Jane, Sp. Duplje 12 __14672 Prodam originalne ZVOČNIKE za R 18. Grenc 4, Škofja Loka_14681 Prodam šivalni STROJ bagat Jadranka 1 in desna VRATA za JUGO 45. Tel.: 51-216_14687 Prodam nov barvni TV philips, 42 cm, daljinsko upravljanje, z dokumenti. Tel: 74-651, od 12 do 16. ure 14691 Barvno TV gorenje, star 2 leti, ugodno prodam Sp. Bitnje 25 14695 Prodam TRAK za puhalnik. Vinko Na-stran, Voglje 54_14701 Prodam nov barvni TV grunding, 55 cm , daljinsko vodenje Franc Pušavec, Šmidova 15, Kranj 14702 Prodam TRAKTOR štore 404 in samohodni OBRAČALNIK buhar sipov. Tel.: 68-097_14703 Dvoredni pletilni STROJ z raznimi priključki prodam. Tel : 67-046, popoldan _14709 Dvoigelni OVERLOOCK smger profe-sional prodam Tel: 67-046 14710 Prodam pokončno tračno ŽAGO in cir-kular za obžagovanje tramov Mlinar, Sp. Bitnje 31_14718 Prodam TRAKTOR same delfino 35, dva pogona Krničar, Sp Gorje 212, p Zg Gorje_14721 Prodam pralni STROJ gorenje. Tel.: 23 829 14733 Prodam likalni STROJ, znamke boseh. Tel : 25-259_14744 Prodam TRAKTOR transporter TV 21 km, star 7 let Tel.: 64-256_14747 Prodam barvni TV gorenje elektronik. Boris Kokalj, Šiškovo nas. 24, Stražiš-če_14756 Prodam pomivalni STROJ candv C 184 inox, RAČUNALNIK miko color com-puter in dvodelno pomivalno korito Klampfer, Moša Pijade 44, Kranj 14765 Montaža centralnih kurjav Zdenko Šivic 64202 Naklo Podreber12 064/47 539 Se priporočamo! Prodam HLADILNIK gorenje in kuhinjsko mizo s šestimi stoli Preddvor 68/b, tel 45 648_14772 Prodam vrtalni STROJ dalmastroj BDS 2 Tel 67 065, popoldan 14795 Ugodno prodam barvni TV. Tel 82 049 14812 Prodam nov pralni STROJ gorenje, še v embalaži, ceneje Antonija Draksler Zasavska 36/a, Kranj_14820 Kalilno PEČ na sol prodam ali zame njam za bakreno PLOČEVINO 0,55, prodam tudi parni kotel za likanje in slepi šiv podšivalko Teršek, Mlakarje va 31. Šenčur_14823 Ugodno prodam TRAKTOR štore R04, pogon na vse 4 kolesa, s kabino in kompresorjem, ima 380 delovnih ur Cena po dogovoru Tel 69 859 14827 Prodam gumijast transporter dolžine 7m nov Jože Jenko, Virmaše 32 _14831 Prodam gorenje barvni TV Tel 46 050 _14840 Prodam zvočno VIDEOKAMERO hi tachi in diatonično HARMONIKO Tel 62 830_14843 Prodam TV grunding supercolor, pre nosni, star 5 let, ekran 42 cm, za 30 SM, m VVARTBURG, letnik 1975, za 50 SM ljubljanska 13, Bled__14868 Električni MOTOR za čoln, 12 V, pro dam po nabavni ceni Sp Brnik 36. Cerklje_14869 2 nova električna MOTORJA, 2,2 KW. 2840 vrtljajev, prodam Sp Brnik 36, Cerklje_14872 Prodam črno belo TV gorenje Tel 38 537_14875 Stružni AVTOMAT tornos 0 15, tri stranski, kombinirani skobelni stroj, ši rine 30 cm, in sprednji levi BLATNIK za VW hrošč prodam čadež, Na logu 17, škofja Loka 14876 DEŽURNI VETERINARJI Prodam rabljeno PEČ za centralno (stadler). Stanonik, Log 9, Škofja Loka _14877 HLADILNIK gorenje, 120-litrski, in hla-dilno SKRINJO prodam Ahačič, tel.: 22-162, popoldan ali 28-861, int. 2669, dopoldan_14879 Prodam KOSILNICO motokultivator s prikolico in ŠKODO 105 S, 40.000 km. Peter Grašič, Gorice 44, Golnik 14893 Prodam dobro ohranjen KOMBAJN za krompir vvillmaus. Franc Kropivnik, Zg. Brnik 27 14894 Barvni TV gorenje elektronik, ekran 55, starejši, servisno pregledan, prodam. Jože Bozovičar, Stara Loka 65, Škofja Loka, tel.: 61-214 14905 Prodam dvojni večji RADIOKASETO-FON philips in apari video igre. Tel.: 39-978 14912 Prodam pralni STROJ candv P 8.10 400/800, bobrovec strešno KRITINO 700 kosov in lončeno rabljeno PEČ Tel : 78-029_14920 Prodam 2 leti star barvni TV iskra color, z daljinskin upravljanjem. Tel.: 46-076_14921 Ugodno prodam barvni TV gorenje, star 6 let Tel 22-215 14930 Prodam električni MLIN za sadje, cir-kular, 2 OKNA 130/130, plinsko PEČ in na olje. Britof 279 14944 Prodam barvni TV gorenje in ŠTEDIL-NIK-2 plin, 2 elektrika. Križe 76 14947 Prodam AVTORADIO z elektronsko anteno Sever, tel: 62-644 14948 Ugodno prodam barvni TV blaupunkt, star 6 let, cena 24 SM. Tel.. 34-956 _14953 Prodam ohranjen barvni TV gorenje, star 10 let. Tel: 62-128_14964 Prodam dva šivalna STROJA in več pripomočkov za šiviljsko delavnico. Tel.: 50-792 ali 51-032_14977 Ugodno prodam prenosni črno-beli TV tina. Tel: 51-433, popoldan 14985 Prodam SILOKOMBAJN petinger ali sip Šempeter Luže 19, Šenčur 14999 Prodam nov CIRKULAR z možno nastavitvijo višine reza, motor 3 KW. Bogdan Finžgar, Breg 9, Žirovnica _15000 Barvni TV hitachi, letnik 1978, brezhi ben, prodam za 300 000 din. Tel.: 25 891_15009 Prodam enofazni CIRKULAR 2,2 KW. Kovač, Gradnikova 99, Radovljica _15028 Prodam GRAMOFON technics SL 110 z ročko formula 4 Tel 34-393 po 15 uri 15042 Prodam TRAKTOR universal, nov Franc Pintar, Sopotnica 14, Škofja Loka__15044 Prodam KADI, 526 in 310 litrske, kom binirano PEČ za kopalnico. Vse dobro ohranjeno Mavčiče 20 14673 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (dva plin, dva elektrika) Srečo Debenc, Re teče 82, Škofja Loka 14683 gradbeni mat Ugodno prodam armaturne mreže, ce ment, apno in belo mivko Britof 403 __14262 Prodam 195 m2kombi PLOŠČ, debeli ne 5 cm, 15 odstotkov ceneje, lahko tudi na kredit Srečko Kavčič, Žiri, tel : 69 824 14568 Prodam kovinska garažna VRATA, 2 kopalni PEČI, ena kombinirana in ena navadna,1 etažno PEČ za centralno kurjavo 17000ccal Tel : 45 694 14725 Prodam PUNTE po 700 din kos Tel.: 26 358_14734 Hrastov lamelni PARKET, 85 m2, 20 odstotkov ceneje, prodam Borštnar, Partizanska 12, Škofja Loka, tel 60 246 14736 Prodam 20 m2 smrekovega OPAŽA Tel : 77-429, dopoldan 14740 Rabljeno strešno KRITINO poceni pro dam Stiska vas 14, Cerklje 14755 Poceni prodam več kosov rabljenih SALONITK Vinko Novinec, C na Kla nec 53/a, Kranj, tel 26 366 14758 Prodam betonske BLOKE 40 x 30 x 20 in 40 x 20 x 20 Predoslje 133 14761 Prodam več|o količino še dobre stre šne OPEKE špičak. cena po dogovoru Dominik Zaletelj, Sr Bitnie 62, Žabni ca_14763 Prodam rabljena OKNA Sp Besnica 146_14771 Prodam 1000 kosov POROLIT OPEKE 8 cm Voglje 55, Šenčur_14773 Prodam kombi PLOŠČE 5 cm ali zame-njam za siporeks 5 cm Tel 25 551 _14784 Prodam vhodna vezna mecesnova VRATA m filadendrom, 2 m visok, z 20 listi Fani Kert, Gosposvetska c 33, Kranj 14819 OD 11. IH) 18.M.1H87 Živinorejsko vetennurski /uvod Gorenjske — Kranj, Ivu Slavca 1, obvešću živinorejce nu Gorenjskem, da sprejema naročila /a vse veterinarske storitve vsak dan od ti uit /jutrai do 22. ure /večer na zavodu v Kruniti o/ po telefonu št 22-781 ali 25-779. Nuročilu zu veterinurske storitve oddajte- do 8 ure zjutraj, /u nujne obiske pu luhko ves dan Naročila v času nočnega de/urstva — od 22. ure /večer do tč ure zjutraj — pu sprejemajo: /a obilno Kranj: Tone li. dina. dipl vet . Kranj. Hetonova M. tel 23 511 /a občino Okolja LoMOj Andrej Pipp. dipl vet.. Skot|a I.oka. 1'arti/anska 37. tel lin 380 /a Občini Radovljica in Jesenice: Tone 1'lesteniak. dipl vet . Bled. Prešernova 3-1. tel. 77 828 ali 77-863 /a občino Tržič: Borut SajOViC, dipl.vet.. Naklo. V Hejca 1. tel 47 (11)3 ali 7!» or>.r> MALI OGLASI, OGLASI, OBVESTILA PETEK, 11. SEPTEMBRA 19J? Balkonsko OGRAJO, železno, demontirano, 20 m, prodam. Tel.: 21-579 __14828 Prodam 7 rol STREŠNE lepenke. Tel.: 26-813_14829 Prodam smrekove PLOHE in DESKE ter drobni krompir za krmo. Dvorje 77/a, Cerklje, tel 42-037_14836 Prodam VIKEND BRUNARICO 4 x 3 m. Tel.: 35-390_14845 Kromaste PLOŠČE (CR 18/10), dimen-zije 0,6 mm x 1 m x 2 m, 32 kosov, in 2 mm x 1 m x 2 m, 3 kose, ugodno prodam. Pretnar, Sp. Gorje 68 14846 Pohištvene CEVI 16 x 16, 50 x 50, 60 x 80 mm, ugodno prodam Sp. Brnik 36, Cerklje 14870 Bukov OPAŽ ali pod, obdelan z obeh strani, ugodno prodam. Lesna galanterija, Sp Brnik 36 14873 Prodam 20 vreč TERANOVE za fasado. Šmid, Dolenja vas 34, Selca, tel.: 64-058 14897 Prodam rabljeno strešno OPEKO špičak. Šmid, Dolenja vas 34, Selca, tel.: 64-058_14898 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 KW, še v garancijskem roku, ter pet novih vratnih KRIL in podbojev, lužen hrast. Tel : 60-976 14906 Po ugodni ceni prodam 220 m2 novega črnega ETERNITA za francosko pokrivanje in KAMIN antika. Bartol, Smled-mška6, Čirče 14910 Prodam BOBROVEC 5000 kosov po 30 din. Hotemaže 27, tel : 43-074, po 19. uri 14924 Prodam manjšo količino DESK in PLOHOV. Demšar, Zaloše 14, Podnart _14928 Prodam suhe češnjeve in lipove PLOHE. Sp. otok 24, Radovljica 14931 Ugodno prodam PEČ za centralne ogrevanje tam stadler, 33.000 ccal, bojler 120-litrski, rabljena 3 sezone. Smolej, Kovor 63, tel.: 57-096 14932 Prodam 400 m2 gips PLOŠČ (komcer) za notranje obloge sten in stropov. Prevodnik, tel.: 65-095, zvečer 14933 Prodam PUNTE in BANKINE. Voglje 30 _14951 Prodam KIKINDO 272. Matija Star-man, Pungert 17, škoja Loka 14989 Prodam obžagane oPIROVCE in GLAJTNE Možjanca 5, Preddvor 15004 Fasadni pesek Zreče drap rumene barve, 9 ton, prodam. Sp Duplje 14 _15022 Ugodno prodam nova macesnova garažna VRATA, ročno delo, dim. 2,40 m x 2, 60 m z nadsvetlobo, in 2000 kosov MODELARCA tip ormož BH 6. Tel.: 25-070_15025 Prodam gradbeno DVIGALO Tel.: 46-113 . 15026 poieiii Kupim starejšo kmečko hišo na Gorenjskem Šifra Ugodna lega 12872 Polovico HIŠE zamenjam za lastniške enosobno stanovanje Fistrič, Likozar jeva 13, Kranj_14618 V najem oddam prostor za razna dela. Naslov v ogl oddelku 14706 Na Bledu iščem zazidalno parcelo ali manjšo hišo, možna zamenjava z vi kendom na Muljavi Informacije po tel.:78-077_15049 GARAŽO na Planini zamenjam za ga ražo pri Vodovodnem stolpu Tel 21 255_14839 Nedograjeno, delno vseljivo HIŠO na Gorenjskem kupim Tel : (061) 723 292, po 19. uri_14880 Za nekaj let najamem prazen hlev ali gospodarsko poslopje z vodo in elek triko v bližnji okolici Kranja Tel (061) 578 417_14890 Najboljšemu ponudniku prodam GA RAŽO na Vlahovičevi ul Šifra Pritličje 14914 Prodam polovico HIŠE z večjim vrtom med Radovljico in Kranjem Šifra Do govor 14919 Zazidljivo parcelo ali starejšo hišo v Kranju ali okolici kupim Tel 37 949 _14942 Garažo naiamem v Kran|u, najraie na Planini Tel.: 35-922_14945 Prostor za mirno obrt v Škof ji Loki vzamem v najem Tel 61 354 15011 ifanowanja Trisobno lastniško STANOVANJE. 69 m2, s centralno kuriavo in telefonskim priključkom, v centru Radovljice, pro dam najboljšemu ponudniku Šifra Ugodno_14666 Mlada uslužbenk.! išče sobo v Kranju Šifra Nujno_14601 Novo enosobno STANOVANJE pro dam na Planini III Tel 39 889. od 19 do 20 ure_14666 Prodam opremljeno enosobno STA NOVANJE v pritličju stolpnice v Škof|i Loki šifra Gotovina_14728 Novo dvosobno stanovanje. 54 škof|i Loki zamenjam za enakega ali večjega v Kraniu Pero Kaurm Franko vo nas 162/14. Škofia Loka. tel 23 560. int 44_14752 Bodoča mamica prosi za SOBO šifra Reden plačnik mamica 14837 Zakonca iščeta enosobno stanovanje z možnostjo sanitari| Relacipi Kranj Škofia Loka šitra Poštena plačnika _14854 4 SOBNO STANOVANJE 100 m7 v Kranju, na Planini II. prodam za 60 Mio Obvezno gotovina 42 Mio ostaio lahko kredit Vsel|ivo v enem letu Tel 33 005_14680 Pošteno dekle išče sobo /a H mese cev Možnost predplačila Šifra Škot ia Loka_14104 Mlad zakonski ,>ar iu|no išče oprem lieno stanovanje v Lescah ali v Rado vl|ici Šifra Nujno 14934 Oddam sobo, 4 km iz Kranja. Šifra: Enoletno predplačilo-Janez 14957 Stanovanje oddam upokojenki ali upokojencu za enourno pomoč na dan. šifra: Mlada družina 14958 Zakonca srednjih let, iščeta skromno sobo, lahko 20 km iz Kranja, samo za vikende. Šifra: Nekadilca 14975 Garsonjero v Škofji Loki prodam Tel.: 60-184,zvečer_14991 Uslužbenka nujno išče ogrevano sobo v Kranju. Šifra: Poštena 15007 »lan.oprema Prodam novo peč kuppersbusch, rjave barve, 20 odstotkov ceneje, in otroško POSTELJO z jogijem. Franjo Marko vič, Golnik 55 14685 Prodam dobro ohranjen 170-litrski HLADILNIK. Tel.: 28-320, od 16. ure dalje_14705 Prodam kuhinjsko in sobno POHIŠTVO. Jože Lužan, Žeškova 1, Kranj ______14714 Prodam KAVČ, 2 fotelja in taburet, ce-na 14 SM. Ivan Sporiš, Nazorjeva 12 alidomJLA 14728 Prodam HLADILNIK gorenje, 270-litr-ski, star dve leti, cena 15 SM. Olga Gradišek, Triglavska 27, Radovljica __14787 Prodam belo otroško SOBO. Tel.: 25-417. popoldan_14792 Poceni prodam ŠTEDILNIK feniks na trda goriva. Tel: 26-973 14804 Prodam termoakumulacijsko PEČ aeg 3,5 KW. Avgust Senčar, Zlato polje 3/d, Kranj 14865 Prodam vgradni HLADILNIK 80 litrski, do 30 odstotkov ceneje, nerabljen Tel.: 61-745_14912 Prodam KAVČ s predali Gorenjska c 3, Naklo, tel.: 47-681_14925 Poceni prodam termoakumulacijsko PEČ 5 KvV. Luznarjeva 20, Kranj, tel : 21-200__14935 Poceni prodam KAVČ in 2 fotelja Šte- fetova 14, Mlaka 14938 Prodam trosed in dva FOTELJA. Cvetkov, Gosposvetska 17 14966 Prodam HLADILNIK in kuhinjsko Ml ZO. Tel : 37-045_14967 Ugodno prodam 380 litrsko zamrzovalno skrinjo, kombiniran ŠTEDILNIK in IMV PRIKOLICO Tel. 27-852 14973 Ugodno prodam OMARO za dnevno sobo, trosed in 2 fotelja. Tel.: 74-687 _14976 Prodam HLADILNIK gorenje, 170-litr-ski Tel 38 260, popoldan_14980 Prodam dobro ohranjen električni ŠTEDILNIK, 4 plošče.pečica, za 40 000 din Sušnik, Boh Bela 41 14984 Prodam dobro ohranjeno SPALNICO, dnevno sobo in pomivalni STROJ Podlubnik 224, Škofja Loka, tel.: 62 416_14997 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO, iz katere se lahko obli kuje več ležišč Možne so tudi različne postavitve posameznih elementov Tel.: 47 054_15006 Prodam sedežno garnituro KOFCE, staro 2 leti. Čeplak, Frankovo naselje 68, Škof ja Loka 15014 Prodam jedilni KOT in ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) Miro Boštar, Ješeto va 16/e, Kranj-Stražišče 15030 Prodam raztegljivo kuhinjsko MIZO, 170 litrski HLADILNIK gorenje, star 7 let in nov FOTOAPARAT zenit, Stare tova 32, Čirče Kranj 15040 vozila Prodam R 30 v odličnem stanju s plin sko napeljavo ali menjam za parcelo, primerno za vrt Živulovič, tel 34 820 _14366 Prodam osebni avto MERCEDES 200 D, generalno obnovljen Tel 79 820 _14553 Prodam osebni avto FORD ESCORT, letnik 1970, prva registracija 1976, re gistriran do aprila 1988, za 85 SM Tel 82 718_14562 Prodam R 4, letnik 1981 Sr Bitnje 66/a_14848 Prodam GOLF, bencinski, z dodatno opremo, letnik 1982 Draksler, Zg Bela 63 14674 Prodam ali zamenjam za man|ši avto Z 850 kombi, letnik 1978, registriran do marca 1988, prevoženih 47 000 km Meglic. Slap 25, Tržič, tel 51 258 146/6 Prodam dobro ohranjen TOMOS avto matik A 3 ML. letnik 1986 Sp Brnik 81. Cerklje_14677 Prodam R 4. letnik 1970 registriran do 10 avgusta 1988, za 50 SM, in PEČ za etažno ogrevanje Reševa 14. Kranj, tel 26 153_14878 Prodam R 4 letnik 19/8 registriran do 18 aprila 1988 Pipanova 33. Šenčur _14679 Prodam avto AUSTIN 1300 registriran do julija 1988 Tel 21 896_14810 Prod,un dobro ohranjen H 4 letnik 1976 Metiakič. Gano. Podlubnik 160. škofia Loka_14682 Prodan, M/ IT/ in APN ti le.nik 1985 Peter Zupan, Blejska Dobrava 53/c 14684 Prodam svetlo moder OPtl berlina letnik 1983 Ivana Bertoncelj, Sr Bitnje 56__14888 Ugodno prodam TOMOS avtomatik izvozni model bele barve Tel 28 060 _14880 R 4 GTL z dodatno opremo star eno leto prodam Tel 4/ 0/9 14692 Z 101 confort. garažirano. registraciji do iuli|a 1988 letnik 1981 odlično ohranjeno ugodno prodam Tel 24 95t> _14693 Prodam osebni avto I ORD CAPHI II letnik 1974 v dobrem stanju Štetan l ,sei /vir. .• .1.1 Ir/ii 14694 VISO super E prodam, cena po dogo voru Tel 37 212 al. 23 980 14697 Prodam JUGO 45, nov, registriran, in MOTOR BT 50, tudi nov. Zlatko Grebo-vič, Alpska 5, Bled 14699 Prodam FIAT 850 special, letnik 1979, v voznem stanju. Ogled v popoldanskih urah. Marko Medja, Jereka 33/a, v Bohinju 14700 Prodam GOLF JGL, letnik 1980 de-cember, dobro ohranjen, garažiran. Miran Kavčič, Log 65, Železniki, tel.: 66-666, popoldan 14708 126 P, obnovljen, letnik 1979, prodam. Tel: 60-602 14711 Prodam obnovljenega SPAČKA Pre-bačevo5 14712 Prodam Z 101, letnik 1978, karamboli-rano. Fadil Tači, Likozarjeva 25, Kranj 14715 Prodam Z 101 confort, letnik 1980 november. Janez Žakelj, Predoslje 114/a 14716 VW 1200, letnik 1976, in VW schirocko, 1978, prodam Tel: 24-336 14719 Prodam Z 750, letnik 1977. Muhovec, Zabreznica 24, tel.:80-486 14722 Prodam Z 750, letnik 1984, 40.000 km, za 129 SM. Tel.: 40-106_14723 Odlično ohranjeno Z 101 GTL 55/5, letnik 1985, z veliko dodatne opreme, prodam za 3,7 Mio. Pavel Rupar, Križe 32, Tržič 14724 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1983 Ovsi-še 9, Podnart 14727 15 SLC, letnik 1981 junij, ugodno prodam. Lesjak, Britof 219 14730 FIAT 126 P, prva registracija 1984, dobro ohranjen, ugodno prodam Ber-toncljeva 55, tel : 22-816 14735 Prodam Z 101 confort, letnik 1979. Jože Gostan, Grad 16, Cerklje 14741 Prodam Z 750, letnik 1979, registrirana do avgusta 1988 Tel. 74-317 14742 Prodam GOLF JGL D, S paket, letnik 1985, 33000 km, cena 7,4 Mio. Tel.: 89-028 14743 LADO 1300 S, letnik 1983, prodam, ce na 3,2 Mio. Tel: 79-414_14746 Prodam FORD CAPRI 2000, prva regi-stracija 1976, registriran do aprila 1988. Hafnar, Sr. Bitnje 59 14748 Prodam LADO 1600, letnik 1978 Tomo Matanovič, Pipanova 8, Šenčur 14749 Prodam MOTOR APN 6, letnik 1986 Golniška c. 18, tel.. 23-542 14750 Prodam FIČOTA, letnik 1979 Marko vič, Zlato polje 3/d, Kranj 14751 GOLF JL, letnik 1980, zelo lepo ohranjen, ugodno prodam Ogled vsak dan. Mihael Čuk, Stara Fužina 53/a, Boh jezero, (blok) 14753 Prodam MOPED T 12. Dvorje 63/a, tel 42-014_14754 Prodam Z 101 confort, letnik 1981 Tel : 68-114, int 337_14757 Prodam R 18 TL, letnik oktober 1979 Boris Klemenčič, Sr Brdo 5, Gor vas, tel: 68 389 14759 Odprta je nova zlatar ska delavnica ZLATARSTVO Bojan Klemenčič Blaževa 10, Škofja Loka — popravila in izdelava zlatega in srebrnega nakita — prodaja in odkup zlata in srebra Za obisk se priporočamo Ugodno prodam spredaj karamboliran Z 750. letnik 1975, registriran do aprila 1988 Tel:(061)627 119 14760 / 101 Ci TI 55 oktober 1984 26 000 km garažirano, prodam Ogled po 17 uri Žižek. Ul. 4. oktobra 8, Cerklje 14762 Nujno prodam GOLFA JGL. letnik 1981 Glamočanin, Levstikova 1, Kranj 14764 Prodam SPAČKA, letnik 1975, in SPA CKA furgon, letnik 1975. oba registri rana Franc Tavčar, Virmaše 70, škofja Loka_14766 Prodam GOLF JGL diesel, letnik 1984 Vida Srečo, Kokrškega odreda 8. Les ce_14767 Prodam dobro ohranimo, garažirano Z 101 Primožič. Partizanska 14, Tržič. tel: 50-604_14788 Prodam KOLO, staro 2 meseca, poce f>l Goran Polič. Mirka Vodmova 1, Kranj Primskovo. tel 26 061 14770 Ugodno prodam GOLF diesel, letnik december 1978 Tel 39 862 14774 Prodam Z 101. letnik 1978 najboljše mu ponudniku Ogled po 20 un Na slov v ogl oddelku 14775 Prodam GOLF JGL diesel. maj 1918. 23000 km garažiran, prvi lastnik, do datna oprema, cena 7.7 Mio Tel 51 431, po 14 un_14777 Prodam IIMW 316 letnik 1985 35000 km, in motor SUZUKI GSX 1100 EF. le tnik 1985 1200 km Arno Pucher, Val vazorjeva 4. Bled 147 78 GOLF JGL letnik 1982 51000 km lepo ohranjen prodam Mohonč Valvazor jeva 4, Bled_14779 Prodam FIAT 126, letnik 1977 Tel 78-868_14780 Prodam RENAULT 5 GTL. letnik 1985 Tel 27 125_14781 Prodam / 101 letnik 1982 Nikola Bo sanac C 1 maia 69/11. Kranj 14782 Zelo ugodno prodam VVARTBURG le tnik 1974 prva registracij '976 regi stnran do aprila 1988 M.-ho Dautovu Benedičičeva 2/a. Jesenice 14783 Prodam dobro ohranjen AMI 8 letnik 1975 Praprotna polica 23 14/86 P*odam dobro ohranjenega GOLFA Pot na losta 11 Kranj tel 2 I 2/6 _____,_14/88 Prodam MOTOR OKV 1/5 m 125 Te netiše '2 14/'j/ OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.:27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami- Izdelujemo na recept in brez njega. Prodam prenovljeno Z 101 s"?!/'.* tnik 1979, za 160 SM Tel.: 82-6W^, poldan od 14. do 16 ure Prodam Z 101. letnik 1983,^3^' prevoženih 18000 km. Mravlje, tnikova 6, Kokrica Prodam Z 750, letnik 1977, obnovljejj* registrirana eno leto, do 5 sePte.»l& 1988 Zadnikar, Zelenica 8, TrjičJV Prodam Z 128, december 198& R( mec, Mladinska 3, Bled Prodam Z 850, letnik december Tel : 82-291__ Poceni prodam DIANO, letnik 197 gistrirano do julija 1988. Andrej , čnik, Mlakarjeva 30, Šenčur, g 22221, int. 2285, dopoldan Prodam Z 101, letnik 1976, regi»"-l3j do julija 1988, za 90 SM Predoslje ■ Ugodno prodam MOPED tomos ar~ matic 3 ML, letnik 1986, srebrno ^ barve Ogled od 15 ure dalje H°te-j( že 49/b____J<< FIAT 126 P, letnik 1980, lepo ohra1^ 40000 km, prodam. Tel : 25-797 J_5- Prodam Z 750, letnik 1977, za Stanislav Krelj, Podreča 74, Mavči« Prodam Z 101, letnik 1975, vozno i" gistrirano. za 60 SM, m TV ei nii ^ bel, z velikim ekranom, star neka) secev, za 21 SM Alpska 3, Bled novanje 31 Prodam R 12, letnik 1974, reg'sj,f,i do maja 1988 Tel 50 029, popof * Prodam Z 101, letnik 1973, v dO^ stanju, registriran do konca 'e,a,gi4 v itj registriranega FIČOTA, letnik 19'cV» J voznem staniu Bešter. LipniC*- ^jl J hiša pri Kropi Prodam GOLF. letnik 1981 do septembra 1988 Dolar, tel 'j^jj od 14 ure dalje__"aiis Z 101 GTL 55/5, letnik september 1 prodam Tel 61 573, popolda^J^ Prodam Z 101, letnik 1974, in"barvn^ z dal|inskim upravljanjem, za 40 Sttne Ušemčnik. Pševo 23 J. Prodam MOTOR APN 4, letnik 1 dobro ohranjen Tel 41 159 . Ugodno prodam SIMCO 1000 lS^j tnik 1976, registrirano do maja Pavel Vidmar, Titova 47, Jesenic6, Prodam JUGO 45, letnik 1984, km Tel : (061)843 194___ Prodam APN 4 Drago JambresiC.jjH K«? pa 125/a /50 Kalmskova 2 ^jjj i&P Prodam / 36 541 Ugodno prodam Citroen BX lj> j,«-letnik september 1985 Rebolj. ^'ejitf va 5, Kranj______-^Jf PEGUET 504, registriran do »^"jjl 1988, prodam Prodam tudi Pr0'nz» STROJ za rezanje kamna, pnm«'r ^ obrt Informacije po tel 22 28 ^1 poldne ____2k Prodam ŠKODO 120 LS, letnik ^ Informacije od ponedeljki' .^jjJ tel 80 578 l'| -I im. ••tnik 1'1/M i)'«"' dan ,.0i Prodam Z 101. ster«||i letni«.J36J ran M.i| i Nosan Sp Besni' •> ,j Prodam Z 750 za 70 SM r ( ankarieva 20 R.idovlj« •» Prodam dobro olir an|.-nel)'' JX letnik !')8ti Hrastj« 39 Prodam / /50 letnih 11)82 '"-''^l r do laptemh' i 1'I88 Po-jač"'" gorica 75 tel 79 416 1. SEPTEMBRA 1987 MALI OGLASI. OGLASI. OBVESTILA, OSMRTNICE 11. STRAN @Q)IMiKm©ISSGLAS sJ?3™ Z 101, letnik 1978 Zdravko Ak >3gjejska 13, Trž.č_14663 2*^ 2 750. letnik 1979. registrirano I n'ia 1988 Stane Berač. Sp Bitnje —___14864 ^"godno prodam GOLF JbL, letnik tafjć.e.mno modre barve, S program. >^M|o Tel 88 570. zvečer 14867 Hlto,dobro ohranjeno Z 101 C, le »JU o ■ 57 000 km Križnar. Tominče fc5>ažišče 14881 'Oda Cm- letmk 1£79' zel° "9°dno l"otniiFranc v°9lar- Ul bratov Pra f>-!ll2. Naklo, popoldan 14883 ^ Tel S, letnik 1974, neregistri-vOzno, ugodno prodam za 22 74 933 14884 letnik 1977, prodam . R 4, letnik 1978 december, ^ Mn,h 650°0 km Ogled popol Miran Kukič, Gorenjska cesta '^ovljica 14886 815 letnik 1978, prodam. Tel : 14887 a™Z~750, letnik 1976, registrirano U/Susta 1988 Igor Ahačič, Planina ifeu_L««! U "evozen, prodam za 30 SM n^2j546 ; -am JUGO 45/A, letnik 1985 Mar 14896 »str!m JUG0 45< letmk 1981' Drva re-ta,BClia 1983, cena 210 SM. Tel.: _1^899 C1 VVARTBURG karavan, serijsko r(dn'■ I" rnotor' menjalnik, zavore, 'do'' atn'kl- nov akumulator. Cena i , 9ovoru Janez Dobravec, Titova S!!^ce___14901 m '25 PZ, celega ah po delih ovec. Dolenja vas 30, Selca. H__14902 ^W 1200 J, letnik 1976, odli-3l š« - n)en Pogačar, Beleharjeva ?^ur_ _14903 I5)6arri dobro ohranjeno Z 101, letnik K /e9'stnran do julija 1988, 80.000 ftn,,ane* Homec, Dobrovšce 18, Go 14908 bdenje 49/a rrrw.---_ ^ avto MOSKVIČ karavan, le-^^ugodno Tel: 61-001 14909 Sni? 126 p. 'etnik 1977. Tel.: 27 171, ^5^23 626, popoldan 14913 mot°rno KOLO (veteran) SGS, letnik 1953, brezhiben. Kovač, Gradnikova 99, Ra 14915 r,!"1 F|AT 126 P, letnik 1979. dobro ^l^_Tel.: 25-741 _14916 ^ FORD CAPRI 35 737 dobro ohra 14917 5 J* TAM 8500 K kiper, letnik 1976, iC^iam za 126 ali JUGO Tel __14922 'S,arn FORD ESCORT, letnik 1978. S^aŽagarja 39, Kranj 14926 H.i^VvV hrošč, letnik 1974. Kneze ^ddvor68/c' 14927 V I*-' 'etnik 1978, registriran za leto ^^aJ4, Kranj_14929 ^ R 4 TLS, letnik 1978, v račun S|* m videorekorder ali moped An-»^^elj. Ravne 1, Tržič 14936 i^lU,126 p- letnik 1980 Pot na Jo" iirN^anj_14937 •O Prodam VW &!!je"ćur k, Ho 16 uri prodaja rabljenih %»r\ vozil na Koknc'' Cesta na Jtriij.^ ( pred Gradbincem) AMI 8, il»uJ 4' SPAČEK, letnik 1976, R 4 ,'V>Cla|. letnik 1978, R 4 TL, letnik ;V£ 101, letnik 1976, FIAT 101. le ,% ir?' FIAT 126 P. 'etnik 1981, >>'\ ,^L, letnik 1978, MZ ETZ 250. le 3)9'984, letnik 1976 Pt 14939 JAVA 350 copper, letnik 'o^______14384 SrIrProdam F,AT 130°- registran v«Jn 'e,a' cena 30 SM, spalnico in ^^°^9a/h'turo Tel 35 044 14953 Su? 2 750, letnik 1978, registriran ?) Ratkov.č, Ul Franca Rozma K^ijS-764, zvečer 14949 v°*'lo OPEL RECORD CARA V »tnik 1972, registriran do aprila >' °v°rno PRIKOLICO za osebni S Os'lnost 500 kg, 1,5 x 2 m, s po SKPr°dam Ogled v soboto Pe ^Q^uM3_14950 ?0orjS dobro ohranjen, letnik 1978, ^063 ■ ugodno prodam Tel Bk— _14954 »»•V 1^ 101 ■ letnik 1978' registrirano sito Q,t0 Vučenovič, T Vidmarja 2, __14956 &W'f)l' lo,mt< ,-«vs 'Or^L__14959 k, ^4. letnik 1984 Tel 21-894 ■ I F'AT 126 GL. star 11 mesecev. gj4iB,rv*. 2500 km Gor.če 6, tel ■jk>^______14962 S tjrC|TROEN CX 2400. super do r?], |. prva registracija leta iX spAČKA, letnik 1974 Ogled V* 15 s°D"to od 8 do 12 ure Stra Jsj»tk» ,^ranl tel od ponedeljka , pž^JPjj) 831 758_14970 njitlj 0pEL ASCONO 1,8 CSR. prvo In ^Orj)10 I984, uvozni modol, metal barve. izredno ohranjen 14972 § Sjj^ s,*»rejs>i letnik, registriran ,J988 Ovsenik. Dvorsk.i v.i . U> 14974 ohranjen, ugodno pro ^«^i!;032- popoldan 14978 «»00 km Podhom 29/a. Zg 4'l/'l \k Moped 14 M. malo rabljen *av«c. Smidova 15. drče . ._14982 letmk 1985 Tone Žakolj, »^Škofja Loke 14988 B 1600. letnik 1978/79. •na Zelnik, Podreča 77, _____14990 F DIESEL, letnik 1984, S frrvt Tel 36 633 14998 etmk 1983 Hlebce H I hs 15002 Prodam Z 750 Tel 68 515 15001 Prodam Z 101, letnik 1977, registriran do septembra 1988 Milena Kovačič. Savska c 70. Ribno p Bled 15003 Prodam dirkalno KOLO personal na 10 prestav m APN 6, letnik 1985 Tel : 44 547 15008 Ugodno prodam GOLF diesel. letnik 1979. odlično ohranjen Tel 42-249 _15010 Prodam JUGO 45/A. letnik 1986, in Z 101. letnik 1975. ter VIDEOREKORDER hitachi Tel 42 218 15012 JUGO 45, letnik 82, registriran do septembra 1988, 60000 km, prodam Tel.: 22 437 15013 Prodam Z 850, letnik april 1985. Peter Zupin, Britof 331, Kranj 15018 UPEL REKORD i,3 S karavan, letnik 1982, prodam Tel 39 570 15019 Prodam GOLF bencin, letnik 1979, 74 000 km, rdeč. Tel Razmger, Hudi graben, 11, Tržič, tel : 51 -051 15020 Prodam FIAT 750, letnik 1980. Tel.: 70 390 15023 Prodam KAVASAKI GPZ 1000 RX, le-tnik 1986. Tel.: 83 046 15027 VW 1200, letnik 1970, vozen, neregi-striran, in VW 1500, letnik 1973, registriran do aprila 1988, prodam Tel : 74-426, po 17 uri 15031 TALBOT SOLARA, letnik 1983, odlično ohranjen, prodam. Tel.: 24-513 15032 Z 101 GTL 55, letnik 1984, dodatno opremljeno, prodam. Gričar, Tavčarjeva 6, Jesenice, popoldan 15034 Prodam avto Z 101, dobro ohranjen, po ugodni ceni, jadrnico tip pirat, dolžine 5 m, tovorno prikolico za osebni avto m novo krožno žago domače izdelave Makuc, Alojza Rabiča 40, Mojstrana 15035 Prodam Z 101, letnik 1984, prevoženih 56 000 km Tel: 77 484 15036 Prodam ŠKODO 100, stroj brezhiben, za 10 SM Tel 28 531_15038 prodam Z 101, letnik 1983 in 126 P, le-tnik 1979 Tel : 38 324 od 15 do 18. ure _15039 prodam dobro ohranjeno Z 750, letnik 1984, 30 000 km, registrirano do junija 1988. Til.: 75-625, dopoldan 15041 Za VISO club, prodam vlečno kljuko, sprednji žaromet in platišča. Tel.. 60 407 15043 razno prodam ADRIO 380, s predprostorom in elek tričnim hladilnikom, staro 2 leti, prodam za 280 SM Sv. Duh 20 (pri cerkvi), Škofja Loka 14596 Prodam domači čebelji MED. Renko, Sr vas 5, Begunje 14686 Prodam dirkalno KOLO moto becani 15 special, avtoojačevalec in equilizer 100 W ter športni otroški VOZIČEK tribuna Frankovo nas. 140, Škofja Loka, tel: 60 865_14696 Kombiniran otroški VOZIČEK tribuna in ZIBKO ugodno prodam. Tel.: 80 283, od 17 do 20 ure 14698 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor Milan Debelak, Podbrezje 72, tel : 70 069_14707 Prodam HARMONIKO melodija. 120 basov, cena 50 SM Jurij Slivnik, Zapu-že 13/a, Begunje 14737 Prodam PIANINO. Govekar, Kocjano-va 5, Stražiiče 14738 Prodam otroški VOZIČEK Tel : 33 537 14745 Prodam otroški športni VOZIČEK, znamke peg Silva Metelko, Veljka Vlahoviča 4, 6 nadstropje 14790 Prodam silažno KORUZO Tel 42 364 20 arov 14805 Prodam globok otroški VOZIČEK, rjavi žamet ,in športni VOZIČEK z dežnikom Mojca Mesec, Žirovnica 116, tel.: 80 630_14842 Prodam globok otroški VOZIČEK tribu-na in ZIBKO za dojenčka. Tel 24 883 _14855 Prodam majhen KLARINET, češki Janez Pristavec, Černivec 17, Brezje, tel.: 79 077_14862 Prodam bukova DRVA Zalog 43, Cer kije_14882 Predem nov radio aparat, tudi ni gramofonske plošče, dvoje usnjene HLAČE, in mlin za reporeznico šubic, Suška 41. škofja Loka, tel : 60 188 ___14907 Prodam seme krmilne oljne repice in novo rotacijsko kosilnico sip 1650, 15 odstotkov ceneje Šifrer, Žabmca 23, tel 44-559_ 14918 Prodam globok otroški VOZIČEK za dvoičke m 170 litrski HLADILNIK Tel. 24-537_14955 Prodam dve FRAJTONARICI, nova 10 odstotkov ceneje, druga, manjša, je primerna za učenje Tel.: 70 015 14987 Prodam po zmerni ceni lep debel in drobni KROMPIR igor Jože Pavlic, Nasovče 10, Komenda_14893 Prodam skoraj novo moško športno KOLO personal Tel 27 011 16016 Prodam suha DRVA ob cesti Tel 45 587_15018 Prodam nov ženski PLAŠČ in KO STIM, it 48 Tel 44 572__15021 Rdeče GROZDJE, sorta merlot. ugod no prodam Tel (066) 57 022 15029 Usnjen moški suknjič, črn, štev 54, ne nošen, in HLADILNIK gorenje prodam Tel 77 106 15033 živali L Prodam PRAŠIČE, teJke od 40 do 120 kg Posavec 123. Podnart 14283 Prodam KRAVO s teletom, druga teli tev Kovor 37, Tržič_14647 Prodam 10 tednov stare JARKICE Stanonik. log 9, Škofja Loka 14856 Prodam mlade PAPIGE skobčevke in nimfe Rado Košenina, Sv Duh 37, škofia Loka, tel 44 T20 14663 Prodam eno leto stare KOKOŠI nesni-ce in kokoši za zakol Cegelnica 1, Naklo, tel 47 226 14671 KRAVO simentalko, staro 7 let, brejo 6 mesecev, prodam Lapence 7, Boh Bistrica 14704 Prodam TELICO, drugič breje, ter telički, stari 3 mesece in eno leto. Mlinar. Sp. Bitnje 31 14720 Prodam 8 mesecev starega BIKCA Lahovče 43 14729 Prodam BIKCA simentalca za rejo, starega 12 tednov Tominčeva 43, Kranj 14731 ZAJCE za pleme ali zakol prodam. Naklo, tel.: 47-367 14732 Prodam KRAVO simentalko, 4 mesece brejo Apno 9 14768 Prodam 10 dni starega TELI ČKA simentalca C na Klanec 5, Kranj 14785 Prodam dve KOZI Draksler, Mavčiče 10^_14832 Prodam TELE za zakol ali nadaljnjo rejo Zg Brnik 26 14844 Prodam 2 PURANA za zakol. Beleharjeva 47, Šenčur 14847 Prodam TELICO, brejo 4 mesece. Tel.: (061) 662-375_14866 Nemške lovske terierje, stare eno leto, prodam Sp. Brnik 36, Cerklje 14871 Prodam 30 do 100 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 14878 Črne, čistokrvne PUDLJE, brez rodov-nika, prodam. Škofjeloška c. 40, Kranj Stražišče 14888 Prodam KRAVO, 3 mesece brejo. Tel.: 79-454 14923 Prodam 2 TELIČKA, stara 8 tednov, primerna za rejo. Sodja. Poljče 8 14965 Prodam SIMENTALKO po drugi telitvi s teletom ali brez. Praprotna Polica 21 _14983 Prodam 2 BIKCA in teličko simentalce, stare 10 do 14 dni. Ropret, Zg. Bitnje 41_14986 Prodam 3 mlade PSIČKE. Triler, Grenc 9, Škofja Loka 14992 Prodam plemenske ZAJCE in zajkle, orjake Strahinj 65 14995 Prodam mlado KRAVO po izbiri in dvoredni IZRUVAČ za krompir (poljski). Zg. Brnik 28, Cerklje 14996 Prodam brejo TELICO ali KRAVO si-mentalki. Kidričeva 28, Škofja Loka __15005 Prodam ŽREBETA, starega 6 mesecev Tel : 80-565_15037 Prodam 7 mesecev brejo TELICO fri-zijko.Zg. Brnik 43 14892 kupim Kupim starejšo HIŠO Šifra: Takoj 14125 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. Tel : 40-583_ 14717 STANOVANJE kupim v Kranju, najraje v centru, na Planini ne. Tel. 38 597, popoldan 14796 Kupim PREBIRALNIK za krompir (paj kel) Zalog 42, tel: 42-919_14816 Kupim MOTOR za 126 P Tel. 40-125 _15048 Kupim rabljeno žično MREŽO za ogra jo. Ahačič, Podljubelj 18, Tržič 14900 Kupim rabljene bele kuhinjske elemente. Tel : 35-305 14940 izgubljeno Izgubil se je PES — črn pudelj Sliši na ime Piki. Dvorje 110_ Izgubil se je zeleno-rumen PAPA GAJ Poštenega najditelja prosimo, da proti nagradi sporoči po tel.: 34-208 Kromar in ga vrne 14713 V č.etrtek zvečer je v Stražišču ušel večji PAPAGAJ, zeleno - modro - rumene barve z rdečo glavo. Kdor kaj ve o njem, naj, prosim, sporoči po tel.: 23 633 14776 zaposlitve Poznate najboljšo skupino7 Poznate najboljšo ponudbo' Poznate najboljšo stimulacijo? Se sprašujete, kdo vam dela težave na terenu Če ne šifra Spoznajmo se 14351 Frizersko pomočnico sprejmem Tel.: 81 405 14561 Takoj zaposlim delavca za priučitev, delo pretežno na terenu (elektroinsta laterska stroka), šifra: Nad 15 let __14609 Imate željo po dobrem zaslužku, lasten prevoz in proste vikende? Iščemo zastopnike za prodaio naovih EKSKLUZIVNIH ARTIKOV (niso knjige) na področju Slovenije Tel : 25 307. po 15 un 14675 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. Tel 23 828_14739 Kakršnokoli delo sprejmem na dom Tel 37-609 _14799 Iščemo mlajši upokojenki-kuhanci za delo v popoldanskem času in osebo za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času Tel 26-646 14801 Elektrotehnk iz Kranja, 28 let, voznik B kategorije, išče primerno plačano honorarno delo v stroki ali izven Šifra: Honorarno 14383 Zaradi porodniške sprejmem delo na dom Šifra: Lastna hiša 14824 Takoj zaposlim dva KV ali PKV pleskarja, ali delavca za priučitev. Tel 39-633 _15047 Iščemo SNAŽILKO za čiščenja b!c!c3. rviiakarjeva 2, tel : 23-825 14834 Mladi, željni denarja in pripravljeni zanj poprijeti za delo z zelo dobrim prodajnim artiklom, javite se! Niso knjige! Šifra: Prosti vikendi in lasten prevoz 14852 Delavko zaposlim za PRODAJO not.doga in bureka v kiosku Naslov v ogl. oddelku 14895 KV prešivalka z veliko prakse išče ka-keršnokoli delo na domu. Naslov v ogl. oddelku 14952 Takoj nudimo honorarno zaposlitev komunikativnim osebam za delo na terenu Šifra: Tudi vikendi 14968 Pogodbeno ali redno zaposlim več gradbenim delavcev za delo v nizki gradnji. Šifra: Pozimi na morje 14969 Takoj zaposlim KV elektroinstalaterja. Tel: 25-070 15024 PMHEDIIVE PLESNI TEČAJI ZA MLADINO IN STAREJŠE: Nedelja, 13.9.1987: -17.30 tečaj disco plesov v paru in rockn rolla -19.00 nadaljevalni plesni tečaj za mladino in starejše Torek, 15.9.1987: -19.00 začetni plesni tečaj za mladino -20.30 AEROBIKA - plesna gimnastika za ženske MALA PLESNA ŠOLA: za otroke od 4. do 14. leta starosti: Ponedeljek, 14.9.1987: -16.00 začetna predšolska skupina 17.00 nadaljevalna predšolska skupina 18.00 skupina 1. do 4. razred -19.30 skupina 5. do 8. razred VSAK PETEK IN SOBOTO PA STE VABLJENI NA DISCO PLESE. Vabi vas Plesni klub Kranj 14941 Ribiška družina Visoko vas vabi na veliko ribiško VESELICO 13. septembra 1987 v Gorenji vasi ob 14. uri. Ribe, srečelov, ob 17. uri iga ansambel AGROPOP. VABLJENI! 14961 OBVESII1A ROLETE IN ŽALUZIJE NAROČITE ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610, in tudi popravila rolet in žaluzij za privatni in družbeni sektor _12229 IZREDNA PRILOŽNOST! Vse foto sto-ritve (fotografiranje, razvijanje filmov, izdelava fotografij barvnih in črno-belih) hitro in poceni. FOTO Živulovič, Veljka Vlahoviča 7, tel : 34-820 14367 VODOVODNO INSTALACIJO NA NO VI Hiši in tudi manjša popravila vam izgotovi obrtnik. Tel: 28-427 14789 Popravljam TV SPREJEMNIKE in ob-navljam TV ekrane na domu. Tel.: 34 693_14857 Propagandni material ( table, napisi) izdelujem in obnavljam po ugodnih cenah. Zdravko Švab, Pristava 69, Tr-žič, tel.: 50-257_14946 Ostro BRUŠENJE REZKARJEV. Drago Benedičič, Galetova 12, Kokrica 14963 Hitro in poceni opravljam vsa ZIDAR SKA dela. Šifra: Kvalitetno 14981 Montažo vse vrste lesenih OBLOG, parketa in pohištva, uredi obrtnik. Tel.: 75-773 14994 OSTALO Izredno donosno obrt na Jesenicah oddam v najem. Pogoj odkup strojev, 5 Mio din Naslov v ogl oddelku 14825 OPOZARJAM Mojco Lesjak, Voklo 89, naj ne izjavlja neresničnih besed, sicer jo bom sodno preganjal Kožuh 14889 Honorano tipkam diplomske naloge Naročila sprejemam dopoldan po tel 51 555, popoldan 57 041 14971 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, brata, strica in svaka TINETA POLJKA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, Ireninim in Danijelinim sošolcem, mladinski organizaciji Stražišče, sodelavcem orodjarne Iskru, tov. Jožu Murgel, prodajalcem Planike II, Gorenjskim oblačilom in pevcem iz Nakla. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnice Golnik iz oddelka 400—600 za njihovo požrtvovalno delo, g. kaplanu za lep pogrebni obred ter vsem, ki ste ga spremili in darovali cvetje na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala. /altu oc. vsi njegovi V SPOMIN LOVRU HRIBARJU V zemlji slovenski, v predragi deželi, ki si jo ljubil prisrčno ves čas; ena se tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži. 12. septembra je minilo eno leto, odkar smo te pospremili na tvoji zadnji poti. Vse darovano cvetje in priži-gane sveče so lep spomin nate in vsem, ki ste ga obiskovali, prisrčna hvala. Žena Mara in Brane z družino V SPOMIN V torek, 15. septembra 1987, bo minilo eno leto, kar te je kruta bolezen odtrgala od nas, toda nikoli ne bomo pozabili tvojega dobrega srca in pridnih rok, naš dragi in dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ KIMOVEC iz Dvorij 80 Najlepša hvala vsem tistim, ki ste ga imeli radi, mu prinašate cvetje in prižigate svečke na njegov prerani grob ter se ga spominjate. Žalujoči: žena Marica, hčerki Zvonka in Bernarda ter sin Ivan z družinami Dvorje, Voglje, Apno, 15. septembra 1987 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre MARIJE ERŽEN iz Rudna se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, njenim prijateljem iz Zagreba, vaščanom in znancem za izrečena sožalja in izkazano pomoč. Zahvaljujemo se zdravnikoma, dr. Dubravki Milkovič in dr. Janezu Dolencu, ter g. župniku in pevcem za ganljiv obred ob slovesu. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta BLAŽA STURMA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ter sodelavcem Alplesa in ŠC Muta za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo sosedom za vsestransko pomoč ter doktorjema Možganu in Habjanu za zdravljenje na domu. Hvala tudi g. župniku iz Selc za lep pogrebni obred in pevcem. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Ojstri vrh, Kamnje, Muta, Škofja Loka, Bukovica V SPOMIN ALOJZIJI ŠTULAR roj. Ar h Že leto dni v hladnem grobu, draga mama, zdaj počivaš, klic nobeden te ne zdrami, tudi solze ne zbude. Napis na grobu pa spominja, da tu najdražja nam leži. 3. septembra je minilo leto dni, kar si zaprla svoje trudne oči, a spomin na tebe ne zbledi. Hvala vsem, ki se je spominjate. Žalujoči vsi, ki so jo imeli radi NOVICE IN DOGODKI O DRUGAČNI GLASBI IN NJENEM FESTIVALU NOVI ROČK JE NAŠEL SAMEGA SEBE PRIPRAVILA: PETRA ŠKOFIC IN VINE BEŠTER FOTO: ANDREJ ŠTULAR Ljubljana, 4. septembra — Letošnja zasnova Novega ročka, vsejugoslo-vanske najkvalitetnejše drugačne rockovske glasbe, je v celoti potrdila obstoj prireditve. Ob festivalu tudi simpozij o avtorski televiziji. 1. SKUPINA GRČ Z REKE \i ulic ITiillC 'istimi k' *° n" lanskem Novem rocku dvomili o prihodnosti tega, v Jugoslaviji sicer edinstvenega festivala. Vedno bolj se je namreč kazalo, da slovenska novorockovska produkcija ne more dohajati koledarskega leta, predvsem začetka septembra. Večinoma so se rojevale skupine s petnajstminutno slavo NR, o katerih pa kmalu ni bilo slišati nič novega ali pa so sploh utihnile. Salomonska rešitev letošnje žirije je bila zelo zanimiva — predstaviti novorockovske bende po domovini, nato pa jih uvr titi v redni večerni program. Odločitev pa podpira tudi dejstvo, da so letošnje skupine v svojih okoljih že TEORETSKI DEL O AVTORSKI TELEVIZIJI Novi ročk je prireditev, ki že nekaj let združuje glasbo in teorijo ter na ta način presega ustaljene glasbene prireditve. Ob okrogli mizi sodeluje precej ljubljanskih teoretikov, ki skoraj po pravilu pred začetkom koncertnega dela oddidejo. Zamenja jih množica mladih iz skoraj vse Jugoslavije, med njimi pa je veliko takih, ki jim je pomembno zgolj dejstvo »biti na Novem rocku«. To označuje tudi dodelani in prefinjeni imidž v skoraj obveznem »black magic« stilu. Poleg črnih (niso seveda vsi »pozerji«, nekaterim je tudi sicer to življenjski stil) ostane še nekaj zakasnelih hipijev, težkometalcev in naključnih obiskovalcev. Večine mladeži ljubljanske (jugoslovanske) alter scene okrogle mize seveda ne zanimajo, zato se jih udeleži ponavadi le okoli 50 ljudi. Letošnje diskusije so bile namenjene ATV-ju, to je avtorski oziroma alternativni televiziji, katere pobudo so že pred nedavnim pripravili pri Škuc-Forumu in republiški konferenci ZSMS. Gre za lokalno, ljubljansko televizijo, ki bi bila povsem neodvisna od osrednje RTV hiše. Glavni problem nastopi prav tu in okoli njega se je tudi vrtela razprava okrogle mize. RTV Ljubljana ima namreč nad ustanavljanji radiodifuznih organizacij takšen monopol, da ta presega moč političnih organizacij. Predstavniki RTV Ljubljana, ki so tudi prisostvovali okrogli mizi, so seveda trdili nasprotno, da je namreč RTV' odprta do različnih pobud in idej, tudi do alternativnih. Da vsa stvar ni povsem .esnična, nam potrjuje vsakodnevni TV program, ki namerno prezre določene teme in določeno glasbo. Če pa že mimo česa ne more, povzame kratko novico zgolj preko Tanjuga. Ko v ljubljanskem studiu pripravijo omizje — ali podmizje, kot je nekje rekla Desa Muck — pa naj bo o jedrskih elektrarnah, novinarstvu ali čem drugem, predstavnika mladine, oziroma bolje drugačnega mišljenja, obvezno ni. ATV naj bi delovala prav na čelu večje gibljivosti, ažurnosti in dostopno: ti do različnih idej. Že to pa potrjuje, da bo ATV v programskem smislu bistveno več kot zgolj lokalna TV Ljubljane. Zakaj posiljevanje s skupno gorenjsko radijsko postajo Lokalni radio cenejši in človeku bližji Škofia Loka, 8. septembra — Ze pred leti so v republiški konferenci SZDL in osrednji RTV hiši pripravili predlog, po katerem naj bi se vseh sedemnajst lokalnih radijskih postaj povezalo v regijske postaje, ki bi z oddajami pokrivale pokrajine in sooblikovale slovenski radijski program. Predlog je šel tiho mimo, spomladi pa so ga znova izbrskali na dan. Na junijskem posvetu v Kranju je radio Triglav z Jesenic dobil nalogo, da pripravi predlog za ustanovitev gorenjske radijske postaje. Javno razpravo o njem vodi socialistična /.veza, danes pa ga je obravnaval tudi loški izvršni svet. Ne da bi se člani izvršnega sveta obnašali ozko lokalisti čno — toda niso razbrali pravega pomena ustanovitve skupne gorenjske radijske postaje, ki naj bi iz jeseniških študijev oddajala vsak dan od 13. do 19. ure. V Radovljici, Kranju in na Jesenicah bi bila dopisništva, dopisniško vlogo pa bi prevzeli še lokalni postaji Tržič in Ziri. Gorenjski rudio seveda ne bi bil zastonj. Rabil bi nov oddajnik na Krvavcu, novi dopisništvi v Kranju in Radovljici ter niz druge drage opreme, medtem ko bi v prvi fazi zaposloval štirinajst ljudi. Vsaka gorenjska občina bi krila stroške svojega dopisništva ter skupne stroške v režiji, tehniki in administraciji gorenjske radijske postaje. Za loško občino bi bil skupni radio vsekakor dražji od lokalnega v Zireh, ki dobro opravlja svoje poslanstvo: posreduje domače informacije, pomembne in tudi tiste drobne, ki v širše zastavljenem gorenjskem (ali slovenskem) programu nikoli ne bi dobile prostora. To je tudi vloga lokalnega radia. Takega so želeli ustanovitelji, takega hočejo poslušalci. Loška novica v gorenjskem radiu bi se izgubila v poplavi kranjskih, jeseniških, tržiških in radovljiških, ki Ločane več ali manj ne zanimajo. In obratno. Usoda lokalne postaje z ustanovitvijo regijskega radia še ni povsem jasna, mogoče pa je, da bi se prej ali slej zanjo ne našlo več proste valovne dolžine Mar ne bi bilo potemtakem vseeno, če bi bil slovenski tretji program mozaik lokalnih po staj, v katerem bi imela vsaka točno odmerjen čas*' Vsekakor najcenejša in najpreprostejša rešitev. Zaradi prednosti, ki jih Ix>čani vidijo v lastnem občin skem radiu, se v izvršnem svetu kajpak niso mogli ogreti za dražjo in programsko širšo gorenjsko postajo Vztrajali bodo pri svojem Kranjčanom, ki edini na Gorenjskem še nimajo lokalnega radia, svetujejo, da se jim pridružijo (ali Tržiča-nom, saj je misel o povezavi v radio Storžič stara že dve desetletji), jeseniški radio pa že tako ali tako pokriva tudi radovlji ško občino. Mar ni greh v teh kriznih časih razmetavati moči in denar /a nekaj, kar-očitno ni nujno potrebno? H. Jelovčan Sejemska sobota v Tržiču Tržič, septembra — V soboto, 1'2. septembra, bodo v Trži ču pripravili sejemsko soboto s šuštarsko veselico in srečelo-vom. Sejem se bo začel že ob 7. uri v utnju občinske skupšči ne. Tržičanom in obiskovalcem od drugod se torej po šuštar-ski nedelji obeta nov semanji dan, napredaj pa bodo poleg obutve tudi drugi izdelki. Prireditelji obljubljajo, da bo ponudba pisana. dosetile zavidanja vredno raven in pomenijo novorockovsko avtorstvo v pravem pomenu te besede. Množica obiskovalcev z vseh vetrov je napolnila Plečnikove Križanke. Polno jebilo preddverje,napolnjen poletni avditorij. Po slabi uri zamude, ki na žalost postaja slovenska koncertna praksa, se je začelo zares. hk ji Domače je domače Kranj, 9. septembra — Septembra je zrele največ zelenjave in sadja, vsega, kar pridne gospodinje spravijo v skrinjo, vložijo v kozarce in steklenice. Te dneve je doma največ povrtnin, tudi cene niso pretirane in marsikdo izračuna, koliko bo lahko prihranil čez zimo. Zatakne pa se, če ni kam spraviti, ko so kleti neprimerne, premajhne skrinje, dragi kozarci za vlaganje, drag sladkor in kis. A to ni ovira, da ne bi shranili vsaj malo jesenskega pridelka - kajti domače je pač domače, pravijo gospodinje. Tina Lotrič: »Majhno družino imam, zato niti ne pripravljam posebne ozimnice. Krompir že, ker imam dobro klet, in domača jabolka, drugo pa se mi ne splača prida.« Spomenka Krstarič: »Veliko vlagam, delam ajvarje, kompote, razne solate, ki jih ne morem dati v skrinjo, sokove, skratka kar se le da. Doma imam tri otroke, pozimi lahko» postrežem obiskom, pa tudi sosedom dam za pokušino. Čeprav sem že dolgo v Sloveniji, imam še ved- no navado od doma. iz Beograda, da v'a^?. vse in na najrazličnejše načine. Mislim, d8 splača. Tone Marčan: 4 man* Wt zelo slabo klet, tako » se ozimnica do konca * M ta že pokvari, zato n* |1 kupujemo kaj prida. L #\JH imaš slabo klet, je gB bolje kupovati sprt* WLm Čeprav se ukvarjam in shranjevanjem ^Xf£P^4$^ skrinjo, pa vem, da v ki - leti i imrznemo Pj* cej zelenjave, predvsem fižola, paprike in teršilja.« sam z vlaganje"1 pa moraš vse kupiti Mateja Rogelj: sem že vložila šalotl^ papriko, kumarice rdečo peso. Tudi v sk njo sem dala nekaj ze njave. Vlagati in z8*" zovati sem se naučil*.^ nasvetov, izkušenj * kuharskih knjig -sam doma kaj pridel3^ potem se vlaganje ozimnica še izplaeiM pa je kar drago.« V. Stanovnik Foto: G. SiniK 2. SKUPINA MILADOYKA YOUNEED IZ LJUBLJANE In kaj zapisati o izvajalcih? Za vse lahko rečemo, da so popolnoma upravičili svojo predstavitev na odru Križank. Tako Roderick (Osijek) s svojo številno zasedbo, Miladovka Youneed, edini slovenski predstavnik, s svojo zmesjo jazza. Malo se je zataknilo po nastopu SCH-jev (Sarajevo), ko je vodja ilustrativno razbil svojo kitaro in s tem dodobra razburkal prve vrste, za katerih popolno umiritev so morali ob redarjih posredovati tudi miličniki. Koncert je tekel naprej; reški GRČ in makedonski Misar-II. odkrovljenje. Prvi z popestritvijo scene, drugi predvsem z odličnim nastopom. Seveda so tudi Swans pokazali, kje je njihovo mesto v svetovnem rocku. Novi ročk je našel samega sebe! V nedeljo v Bohinju kravji bal Bohinj, septembra — Turistični delavci v Bohinju pripravljajo v nedeljo, 13. septembra, tradicionalni kravji bal. Prireditev se bo letos začela ob 10. uri s koncertom godbe na pihala iz Gorij. V Ukancu bodo sprejeli in pozdravili planšarice, planšarje in sirarje, ki bodo s svojimi čredami in »basengo« prišli izpod Pršivca. Program bodo nadaljevali s pozdravnim govorom, folkloristi Bohinja bodo Zaplesali gorenjske narodne plese, pevci pa bodo zapeli narodne pesmi. Po programu bo ansambel Rž z Borisom Kopitarjem skrbel za dobro razploženje vse do 19. ure. Planšarice bodo postregle iz loncev,kotličev in dež žgance, kislo zelje, klobase iz zaseke, krofe in potice, dobiti pa se bo dalo tudi fra-kelj domačega. V sodelovanju z ljubljansko Lesnino pripravljajo tekmovanje poklicnih gozdarjev in amaterjev z motornimi žagami Sachs-Dolmar. Pridite na kravji bal, vabijo bohinjski turistični delavci, in si oglejte še slap Savica, spomenik štirim srčnim možem ali pa se z gondolo odpeljite na Vogel. V. Stanovnik Slovesnost na Mlaki Mlaka, 10. septembra - ^ jevna organizacija Zveze ^ cev Kokrica vabi v nedelj0-^ septembra, ob pol enajsti" ^ poldne na Mlako, kjer bodo krili spomenik partizanu ku Zagrajšku-Stevu. Bil J« jevec, leta 1€43 je postal Gorenjskega odreda, nat9r?g|if bil dodeljen Vosu občine Iv Padel je 9. septembra l***. Mlaki pri umiku iz hiše J Kopača. Nemci so hišo po** Govornik na proslavi bo ' Štefe-Miško. Peter Hafner iz Binklja: »Petelinčki« povedo, kdaj je apnenec kuhan škofja Loka, 8. septembra — Peter Hafner je eden zelo redkih mož, ki še kuha apnenec. Prejšnji četrtek navsezgodaj je letos že tretjič prižgal ogenj v apnenici, danes pa je peč ugasnil. Ognjeni »petelinčki«, ki švigajo iz lukenj v kupoli, podobni oglarski kopi, povedo, kdaj je kamenje godno. apna, po koliko bo zadnja J. da«, bo še natančno prer* ^ Umetnostni kuhanja apnenca se je Peter Hafner začel učiti že pri sedmih letih. Zdaj ima, sicer zaposlen v Jelovici, prijavljeno popoldansko obrt. Vsako poletje skuha tri, štiri apnenice kamna, ki ga I vrtanjem in miniranjem odkruši iz bližnjega kamnoloma v vznožju Križne gore. Kamne je treba potem še z macolo razbiti na čim manjše kose. »V upnenico gre naenkrat 50 do 6(1 ton kamenju,« je povedal Peter Hafner, ki mu je ob peči pomagal Stanko Smolej »PeČ ne sme ugnsniti. Stalno je trebu nakladati. Les moru biti mehak. Zu eno kuho gre 70, 80 metrov drv. Kumenje, nuloženo v visoki ziduni peči, obložim /. ilovico in v kupolo nupruvim več lukenj zu /.rak, du ogenj ne ugusne. Po potrebi jih pokrivam uli odkri- ugusim, večinoma pa ga oddam nežgunegu.« Apno gre tako rekoč za med, saj je mojstre, kakršen je Peter Hafner, pri nas treba iskati z lučjo. Po apno prihajajo z vse Gorenjske, z Dolenjske in celo od drugod. »Spomnim se, du je bilo včasih po Selški dolini de set upnenic.« je povedul Peter Hafner »Zadnji stu osumeli up-nenici nu Pruprotnem. Zduj sem sum.« Pa cenu? Do zdaj je bila 180 dinarjev za kilogram nežganega Drva so draga, prevozi 1° stroški prav tako. »Po te se kamenje. ^"L^ii1 hano, okuli približno zu ^ polkrut.« |e I ^Ift Hal nor »Pomeni, du iz trt ^ kurrenja dobim le dol""0^^ nežganega apna o/.irom* kuhe v apnenici okrog P8 ton apnu. Seveda pa up"° ^ njem ponovno pridobi P p težo kamenja. Ljudje ril"flp\f kit apno največ /ai plesk« ^\it /a Izdelavo kaminov in * V^jf' kov. Za gradnjo je bolj b° 1 dustrijsko apno.« , **J> II .l<'l"vC vam, odvisno od ognju. Ko začnejo i/, lukenj šviguti petelinčki, vem, du ne bo trebu več dolgo kuriti. Približno dvu dni truju, da se ra/./.arjeno kumnje v apne-nici shludi. Nekuj gu domu sum nkshkCf Padel na ograjo Smrt v ovinku Podgora (Unterbergen) nu Koroškem — Prejšnji teden je fir-in.i Mlukur v novi stuvbi tik ob glavni cesti odprla novo trgovino. Nučrt /a slav bo, ki je v glavnih poie/ab MMfMttll nb|ek ta. ki je bil prej nu tem mestu, je nuredil dip. inž. urh. Murko Smrekur iz l.*sc. V stavbo, ki zbuja občudovanje sosedov in seveda obiskovalcev., so m-d drugim vgrajena okna KL1 U>-gater, opremu trgovine, ki je zelo pregledna, pa je bila narejena v Ljubljani. Nu 180 m2 proilujnih površin je na voljo Isred no hogutu ponudba barv, lakov in premazov z.a industrijo, obrt in dom. Z i/.boljšuno ponudbo bodo se posebej zadovoljni pleskarji, fasaderji, polagalci vseh vrst oblog in uvtoličurjl Prihodnji teden vam bomo v prilogi /a graditelje podrobn«|« predstavili ponudbo trgovine. — A. M., foto I Pridan Begunje, 9. septembru — V sredo /večer se je v bližini tovar ne Klan zgodila prometna nesre ču, ko je 34 letni Franc Zupančič pripeljal i/. Begunj. V levem ovinku je zapeljal na levo stran in trčil v avtobus /.numke TAM, last Integralu /. .Jesenu-, ki ga je vozil Alojz Šinkovec. Voznik Zupančič in 38-letni sovo/.nik Anton Mušič iz Ix\st sta ostala vkleščena v avtomobilu, od koder so ju rešili delavci Elana. Ranjencu so odpeljali v jeseni ško bolnišnico, tam pa je Mušič ponoči podlegel poškodbam Škode na osebnem avtomobilu je okrog 500 tisoč dinarjev, na avtobusu pu milijon petsto tisoč dir" i PleZdlV ruzgk'dnOfS Jesenice, Med igro so vrtno ograjo .. ,sl Pri tem je spodrsnilo trin%# nemu Dumjanu, ki si Je dovul trebušno votlino sadržali nu zdravljenju v J ski bolnišnici Ogenj v kopalnic v1 Kranj, 7. septembra tni otrok,ki je bil kratek c doma, je v kopalnici P°" f.NJ: /. lučjo pn/.gul tudi infra FjpP stal je kratek stik, vrviCJoJar*! se je vnela in pudlu v * perilom Tak rut je pri»» ^fr. sestru, ki je bratcu še P ^