I5€. številka. Ljubljana, v torek 4. julija 1899 XXXII. leto. SLOVENSKI NAROD. lakaja vaak dan iveenr, iaimsi nedelj« in praaalka, ter velja po polti prejeman aa avatro-ogor ake delelo aa vae leto 15 gld., ca pol leU 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 kr la LJubljano brea polivanja aa dom aa vse loto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jedan meeec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raCuna aa po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taj a delalo toliko veC, kolikor poštnina anala. — Na naroCbe, brea istodobne vpoliljatve naročnine, ae na ovira. — Za oananila plaCuje ae od Itiristopne petit-vrste po 6 kr, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po I kr., to sa dvakrat, in po 4 kr., de ae trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj aa iavold frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In uprav mat v o je na Kongresnem trgu it. 12 Opravniltva naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. a, vhod v apravniStvo pa s Kongresnega trga SI , 12 Telefon tku 34. Na klerikalnem tiru. čedalje jasneje se kaže, da sedanja vlada, katero kot členi desnice podpirajo tudi zastopniki slovenskega naroda, nima volje, biti pravična temu naroda. Program, na katerega se je zjedinila desnica, in v katerem zavzema prvo mesto ravnopravnost vaeh narodov, je le danes na papirju, in sedanje ministrstvo prezira ta program a čudovito doslednostjo zlasti na jugu države. Slovenci in Hrvatje smo mej vsemi narodi v državi najbolj prikrajšani in zapostavljeni, pri nas je imela vlada najhva-letnejie polje, pripomoči načelu ravnopravnosti do veljave, a storila ni Se ničesar, nasprotno, vlada se direktno ali indirektno pospešuje in podpira zatiranje slovenskega življa V narodnem oziru nismo ničesar dosegli in razprava o realčnem sakonu v kranjskem deželnem zboru nam je pokazala, da sploh ničesar pričakovati ne smemo, da vlada niti tako skromne, v živi potrebi utemeljene želje, kakor so slovenske paralelke na nižjih razredih ljubljanske realke, neče izpolniti, dasi ves slovenski narod nima ne jednega realčnega zavoda, kjer bi se njegovi sinovi vsaj v prvih letih mogli izobraževati v svojem jezika. In pogled na Primorsko, na Koroško in na Štajersko nam kaže, da so se tam razmere tako poslabšale, da se ni prav nič čuditi, ako gineva zaupanje v vlado in v desnico, in ako se utrja prepričanje, da v Narodnem oziru tudi v sedanji dobi ničesar ne dosežemo. Nasprotno pa vidimo, da je vlada zsftla popolnoma na klerikalni tir in da I naa hoče osrečiti z najčrnejšim klerikalizmom. Ta naj nas odlkoduje za pogrešano I narodno ravnopravnost, ta naj bode slovenskemu narodu plačilo sa podporo, katero dobiva vlada od njegovih zastopnikov. Naši klerikalci so s tem jako zadovoljni, saj teče voda na njihov mlin, in če LISTEK. Feminizem in ženstvo. Spisal M. Juvancic. (Dalje.) II. Zgodovina ženskega gibanja v modernem smislu sega v drugo polovico preteklega stoletja. Američanke bile so prve, ki ho se upale s svojimi težnjami v javnost L. 1787. so zahtevale, da jim kongres v Filadelfiji dovoli volilno pravico. Posegle &o oči vidno previsoko, kajti kongres ni ugodil njihovi želji, katera se jim niti do danes ni popolnoma izpolnila. Toda Američanke niso odnehale. Da ne odvrnejo od sebe pozornosti, so se oglašale pri vsaki priliki v javnosti ter se krepko borile za neodvisnost in napredek. 3 posebno vnemo so se udeleževale propagande za odpravo robstva. Ko se je sklical v tej zadevi leta 1840. mejnarodni kongres v London, so prišle tja tudi tri Američanke: Elizabeta Cady Stan ton, Lukreoija Mott in Elizabeta Peaae, prvoboriteljice za ■ svobodomiselne ideje v Zjedinjenih državah. Toda v Londonu so jih kaj negalantno •prejeli. Rekli so jim, da lanska kratko in malo nima besede v politiki, da Je ne-»motna razsojati v tako valnih stvareh In da Je valad tega nepotrebna na kongresu. od časa do časa v svojih lističih nekoliko zagrme proti vladi, ima vsakdo občutek, da je to gledališči grom, ki nima druzega namena, kakor zmotiti volilce, katerim vlada mesto narodnega kruha daje kamen klerikalizma. Vlada pa ne osrečuje samo nas Slovencev na ta način, ampak začela je v zadnjem času po istem kopitu osrečevati tudi druge narode. Na celo našo državno polovico je začel roniti blagoslov klerikalizma, in to v tako obilni meri, da so se tega prestrašili tudi najgorečnejši pristaši desnice in da so začeli spoznavati, da desnica nima druge naloge, kakor utrditi in oživeti moč in veljavo klerikalstva. Zadnje dni je izdala vlada nekaj na-redeb, ki nam to potrjujejo. Naredba, s katero se je katehetom dala pravica glasovanja pri maturitetnih skušnjah, je pro-vzročila prvo razočaranje, in to razočaranje je toliko večje, ker ni dvoma, da je s tem storjen prvi korak k uvrščenju veronauka mej predmete, iz katerih je delati maturo, saj bi drugače vsa ta naredba sploh ne imela smisla. Ta namera pomeni očitno reakrijo in kakor druge svobodomiselne stranke, tako se tudi mi nikakor ne moremo sprijazniti ž njo. Ravno tako nam ne ugaja naredba, s katero so se obnovile eksercicije na srednjih Šolah, ker tudi te, kakor matura iz veronauka, nimajo druzega namena, kakor mladino zapeljati v klerikalstvo, dati klerikalizmu priliko in sredstvo, da jo priklene nase in jo osvoji. Stvarnega in pedagoškega razloga ni nobenega za ti odredbi. Izdani sta bili zgol in jedino, da se poveča vpliv klerikalizma na Šolo, in to perhoresciramo z vso odločnostjo, ker je tak upliv na občno škodo. Pri tacih dispozicijah osrednje vlade, v očigled dejstvu, da vlada tudi sicer zatira in preganja vse, kar se klerikalizmu upira, ni čuda, da raste klerikalcem greben, da so od dne do dne nasilnejši, m da se je briksenski škof celo osme lil, nad nem- Niti v zborovalno dvorano jih niso pustili. Globoko užaljena se je vrnila ženska deputacija v Ameriko, kjer so nadaljevale odslej ženske boj na življenje in smrt za ravnopravnost z moškim spolom. Popolne zmage sicer še do danes niso doživele, osobito v politiki, dasi priznavajo mnoge izmed Zjed. drŽav ženskam dandanes že najobširnejše volilne pravice, vender pa se morejo ponašati, da so dosegle jako mnogo. Civilno pravo Zjedinjenih drŽav skoro ne pozna razločka med moškim in žensko. V ljudskih, srednjih in visokih šolah je ženska z moškim popolnoma ravnopravna. Odprti so ji tudi vsi poklici. Leta 1880. bilo je v Zjedinjenih drŽavah na pr. 7316 vladnih uradnic, 2136 arhitektinj, 110 advokatinj. DoČim se v Evropi strogo držimo načela .raulier taceat in ecclesia", je bilo istega leta v Zjedinjenih državah 165 ženskih pastorjev. Skoro istočasno z ameriškim se je pričelo gibati francosko ženstvo. Leta 1789. je predložila kraljici Mariji Antoineti neka ženska z imenom Olvmpe de Gouges prošnjo, v kateri so bile navedene vse glavne ženske težnje. Dne 28. oktobra istega leta pa je šla skupina Parižank naravnost v narodno skupščino zahtevat jednakopravnost obeh spolov. Velika francoska revolucija, ki je prav takrat bnkntta, bila Je modna opora ženskemu gibanju. Kav drse noč zasnovala so škonacionalnira humorističnim listom ,Der Scherer" razglasiti cerkveno prokletstvo. V vseh tirolskih cerkvah so čitali ta in-terdikt in preklinjali so vsacega, kdor ta list piše, ga tiska, ga plačuje ali čita. Preklinjalo se je korenito, da se je kar kadilo, in da so se brumnim Tirolcem in Tirolka m ježili lasje. S tem si je briksenski škof prisvojil pravico, katera mu nikakor ne gre, ker po naših zakonih nima škof v tiskovnih zadevah čisto nič govoriti, in če bo Wolf zaropotal ž njim tako, kakor je zaropotal z Valussijem, stori popolnoma prav. Mogoč je tak nastop briksenskega škofa pač samo v sedanji dobi, ko je vlada tako klerikalna, kakor je bila takrat, ko smo doživeli katastrofi pri Solferinu in pri Kraljevem gradcu. Nam ta najnovejši kurs naše vlade nikakor ne ugaja, toliko manj, ker nas v narodnem oziru prikrajšuje koder more, na Primorskem pa je slovenski živelj izročila preširnemu lahonstvu na milost in nemilost. Razmere so postale take, da jih dolgo ne bo več prenašati, in se bomo morali vprašati, ali zasluži vlada, ki nas v narodnem oziru oškoduje in zapostavlja, da bi nas bolj tudi nemško liberalna vlada ne mogla, povrh pa nas tišči pod jezuvitski klobuk, da jo slovenski zastopniki podpirajo ? _ V LJubljani, 4 julija K položaju. Vedno bolj odločno nastopa vest, da hoče vlada začeti novo spravno akcijo v jezikovnem vprašanju. Nekateri listi že naznanjajo rok, kdaj se začno pogajanja, t. j. začetek avgusta. Sele ko se določi, da bodo imela pogajanja kak vspeh, se določi, tudi rok, kdaj se skliče državni zbor. Gotovo je pa baje, da se snide drž. zbor pozno na jesen, ker se morajo izvoliti delegacije. „Slovenska nevarnost". Berolinska „Gegenwart" je prinesla v zadnji številki članek o nevarnosti Slova- se društva .republičanskih in revolucionarnih žensk", „prijateljic ustave" i. t. d. Tudi svoje glasilo si je napredno ženstvo brzo omislilo, vendar se isto ni moglo dolgo vzdržati. V ustavi, katero je sprejel konvent v juniju 1793. leta, bila je že proglašena neomejena ravnopravnost vseh državljanov brez ozira na spol, toda na veliko žalost francoskega in drugega žen-stva ta ustava ni postala nikoli aktivna, pač pa je nedolgo potem neki dekret prekrižal vse upe naprednim Ženskam. Ker iste v svojih društvih in klubih niso zborovale baš v najlepšem redu in slogi, izrazil je konvent mnenje, da ženske sploh niso za politiko, in „državljan" Amar povedal jim je kar na vsa usta, da je prostor zanje pri ognjišču. Položaj se je torej korenito izpre-menil. Polagoma je izgubila ženska na Francoskem zopet vse svoje pravice, in Napoleon ji je vzel s svojim zakonikom Še zadnjo trohico ter jo postavil popolnoma pod oblast moževo. Saint Simon in njegovi pristaši so oživili zopet žensko vprašanje, za katero je, dasi v drugem smislu, posebno vspešno delovala George Sand. Pozneje začel je tudi izhajati list »Gazette de Femme", katerega je ustanovila Mme Poutret de Mauohampa. O priliki državnega prevrata 1. 1851. Je moralo s voditelji francoskih socialistov nov za Nemce. Člankar trdi, da so Slovani največji nehvaležneži, ker se upirajo svojim dobrotnikom in odgojiteljem. Nemcem. Prav za prav so Slovani — pravi duhoviti člankar — Nemci, in tudi Rusi so Nemci, ki so se šele počasi emancipirali od svojega prvotnega rodu. Slovani v Avstro-Ogrski dvigajo predrzno svojo glavo. Kakor Rusi, ki imajo le nemško kulturo, so tudi avstrijski Slovani nehvaležni svojim gospodarjem in vzgojiteljem. Di, celo" pruski Poljaki se že upajo ugovarjati, da bi se povsem germanizirali Za nemštvo je to naraščanje slovanstva — pravi ,Gegen-\vart" — strašno nevarno V Avstriji so Nemci že brez moči. in kmalu se lotijo Slovani še Velikenemčije. Zato treba skupnega odpora. Vsi Nemci naj smatrajo germanizacijo Slovanov za svojo največjo narodno dolžnost. Velikinemci morajo v tem krepko podpirati avstrijske Nemce. „Gegen-wart" poživlja predvsem na energično germa-niziranje pruskih Poljakov, češ, ondi imajo le Nemci „Herrenrecht" in Poljaki morajo molčati. — Delirij nekaterih Nemcev je res smešen, toda značilen in za Slovane dobra šola! Avstro-Ogrska in Rusija. Nedavno je peterburški list „Herold" konstatiral, da so kriva poročila, ki trdijo, da se razmerje med našo monarhijo in Rusijo krha, nego je istina, da sta postopali državi tudi v zadnjem času na Balkanu docela solidarno. „Pester Lloydu" pa se piše z Dunaja: Izjava ruskega lista je napravila v tukajšnih političnih krogih sim • patičen vtisk. Toda ne samo zato, ker je izjava novo potrdilo med Avstro-Ogrsko in Rusijo vladajočih prisrčnih razmer glede balkanskih vprašanj. 0 lojaliteti in miroljubnosti ruske politike niso na resnih mestih nikdar dvomili, zato pa gledajo vzpričo takih od-nošajev mirno in zaupno na razvoj razmer na Balkanu. Posebno vrednost ima inspirirani ruski časniški glas nasproti ru-valcem na Balkanu, ki sedaj neoporečno vedo, da sta interesirani velevlasti sklenili, tudi mnogo žensk, ker so se bile preveč oklenile njihove doktrine, v prognanstvo. Toda tudi ta poraz je preživel feminizem, ki od onega časa na Francoskem vidno in dosledno napreduje. Leta 1S89. je zboroval v Parizu mejnaroden ženski kongres. Društvo „Union universelle des femmes" krepko deluje za svobodo in napredek ženstva. Civilna emancipacija se sicer vsled drako-ničnih zakonov francoskih ne more prav razviti, pač pa je dospela intelektuvalna emancipacija že na dosti visoko stopnjo. Vlada trudi se na vso moč delovati v naprednem smislu. OJ leta 1868. sem so ženske redne slušatelj ice na francoskih univerzah. Tudi liberalni poklici se jim odpirajo drug za drugim. Dne 21. novembra pretepenega leta je predložil poslanec Vi-viani francoski poslanski zbornici načrt zakona, po katerem naj bi bilo damam, ki imajo licenciat ali doktorski diplom, dovoljeno izvajati advokatski poklic. Predlagalec je zahteval nujnost, in vlada se je izrekla nemudoma zanjo. Manj sistematično da se zasledovati žensko gibanje pri nas, v Avstriji in v ostalih kulturnih državah. V obče pripo-znana je skoro povsodi jednakopravnost ženske v privatnem pravu, vsaj principi-alno. Politične pravice so ženskam pov najbolj prikrajšane. Najbolj napreduje povsodi intelekt valna emanclpaolja. V Švici odprta so o služiti vsekakor le miru, ter da ne najde pri velevlastij nihče simpatij, kdor se peča z agitacijo po Balkanu. Klerikalstvo v Belgiji in drugod. Klerikalstvo in z njim identično re-akeionarstvo je največja nesreča za vsako državo, v kateri dobi premoč. To se vidi v sestradani Španiji, kjer so nemiri in vstaja sedaj na dnevnem redu, to se vidi v razburjeni in osramočeni Franciji, in isto je v Belgiji, kjer so pred kratkim lakorani klerikalci zakrivili krvave poulične poboje, med katerimi je obležalo več mrtvih in premnogo ranjencev. „Kr>ln. Ztg." poroča 0 nezaslišanih volilnih sleparijah klerikal- 1 ev v Belgiji in o krivični razdelitvi volilnih okrajev. Posledica teh sleparij je bila velika klerikalna večina in peščica socia-listOVi ki so si znali s svojo jekleno energijo priboriti vsa) nekaj več mandatov. Zmernih liberalcev je v zbornici prav malo. I Itramontanska stranka pa je vladala po anieričanskera vzorcu: zasedla je vsa prosta mesta, vse uradniške službe ter dala raznim samostanom veliko Vplive Duhovniško pa ima povsod prvo besedo. V Belgiji je duhovniitvn cerkev le šport, s katerim se bavi le kadar ima čas, glavno torišče mu je politika in agitacija. Torej prav kakor pri nas na Slovenskem: Poslednji boj združenih socialistov in liberalcev menda ne ostani brez trajne koristi. Kralj se bo moral udati in volilno pravico reformirati v pravičnejšem smislu. — V Bruslju, Ant-verpah, Liittichu in Alostu so se primerile zopet demonstracije , katere so priredili socialni demokratje in pri katerih je bilo zopet nekaj ljudij ranjenih. Danes ima parlament svojo sejo. in ministrski predsednik Van der Peereboom bo le predlagal, kako naj se spremeni vladna predloga volilne reforme. Današnja seja bo torej odločilna. Ako se večina in opozicija glede reform ne zjedinita, misli kralj Leopold zbornico razpustiti ter razpisati nove volitve. Novi nemiri v Španiji. V Valenciji so se pripetili predvčeraj-šnira zjutraj novi, jako resni nemiri. Iz-gredniki so prevračali tramvajske vozove ter zgradili z njimi barikade. Orožništvo in vojaštvo je prihitelo policiji na pomoč, toda izgredniki so metali kamenje toliko Časa. da so vojaki ustrelili. Dasi je bilo mnogo ljudij ranjenih, so nemiri do večera naraščali in izgredniki so napravili nove barikade. Priti je moral še oddelek konje-nišrva. Izgredniki so streljali na vojake, a so morali končno venderle bežati. Mnogo ljudij, orožnikov in vojakov je bilo ranjenih in baje tudi nekaj pobitih Vzrok nemirov je draginja in beda. Dopisi. Iz Tržiča, 29. junija. Daleč smo že pripluli! „Siidmark" se pripravlja, da ugrabi leta 1867. ženskam vseučilišča. Na Angleškem obstojajo posebne, ženske visoke šole in več internatov. V Švedski predavajo ženske celo na državnih fakultetah. V Rusiji izvršuje veliko žensk zdravniški in učiteljski poklic V Nemčiji dostopna so ženskam le posamezna vseučilišča in to le za gotove stroke. V Avstriji odprte so po zakonu ženskam le filozofske študije. Naredba na-učnega ministrstva z dne 23. marca 18(J7 določa, da morajo ženske, katere hočejo baviti redne slušatelji ce na filozofskih fakultetah avstrijskih vseučilišč dokazati, da so z vspehorn prestale zrelostni izpit na kakem državnem gimnaziju. O inozemskih spričevalin razsoja naučno ministrstvo, je-li so z avstrijskimi istovredna. Ženske brez zrelostnega izpita morejo se vzpreje-raati le kot izvenredne slušateljtce na filozofskih fakultetah, ako so dovršile vsaj učiteljišče ali kak zavod (višjo dekliško šolo, licej, gimnazijj, katerega prizna naučno ministrstvo istovrednim. Na ostalih fakultetah veljajo pri nas še vedno sledeči predpisi: V koliko hočejo dovoliti ženskam pristop k svojim predavanjem, določajo profesorji sami. Redne imatrikulacije pa jim ni dovoliti. Vsled naredbe naučnega ministrstva z dne 9. marca 1896 pa vendar tudi ženskam, katere so dovršile javno ali priva tno gimnazijske študije ter napravile zrelostni izpit, v zrelostno spričevalo ni dostaviti klavzule, da so zrele za vseučiliške študiju. (Dalje prih.) naše slovenske kraje. Slovenski živelj je predolgo dremal. Našli so ae svoje dni pač možje, ki so zapazili pretečo nevarnost; uvideli so, da se poginu izognejo le — vi ribus unitis — s skupnim neumornim delovanjem, in osnovalo se je prepotrebno bralno društvo, ki je slovensko stvar spravilo nekoliko v akcijo, in beležijo se že lahko nekateri vspehi. Društvo je — sicer še slabotno — delovalo z vsemi silami, in nadejali smo se v teku let najlepšega sadu. Pa človek obrača, kaplan pa prebrne. Bodisi, da se je zdelo bralno društvo „Siidmarkovcem" nevarno, in so se vsled tega zatekli h kaplanu, naj bi jim pomagal iz pritiska od strani Slovencev, bodisi, da je hotela klerikalna klika iz principa napraviti razkol, — factum je, da je dotični gospod najedenkrat zapazil v bralnem društvu nekaj sila nevarnega, o kateri nevarnosti členi niso niti sanjali, zasledil je — liberalizem. O kako gorko bi ga Vam priporočal, sv. Jožefovci in vsi tisti, ki pri društvu treznosti še vedno delate „plavo" — ker ravno to je izraz, ki Vam sam pove, da se pod njegovim praporom bije boj za narodno prostost. Žal le, da se je bralno društvo obnašalo premalo liberalno, kajti vspehi bi bili gotovo še znatnejši. Da je tudi vera pešala v tem društvu, je bil seveda neobhodno potrebni suffix. V proti-dokaz temu pa se ne spuščamo, ker bi se drugače svet zgražal nad odurnostjo onih, ki si upajo takim ljudem očitati brez verstvo ali kaj tacega. Nastalo je torej tudi društvo sv. Jožefa, ki nima samo na sebi nikacega smisla, nasprotno pa je v kvar bralnemu društvu, ker se je s tem število členov reduciralo. Sicer je dobro, da se slabi elementi odpravijo, a boljše bi bilo, da bi se le ti dali poučiti in bi ostali v društvu; tako pa so ostali društvu zvesti samo oni, ki hočejo samostojno misliti in se ne dati voditi cd človeka, ki najbrže še sam potrebuje voditelja. To društvo skuša nekak > konkurirati z bralnim društvom — kaj pa je njegov smoter, si členi še sami niso na jasnem. Da se jim tinancialno bo lje godi, nego onim v bralnem društvu, je umevno, ker jih podpirajo z večjimi zneski ondotni Nemci; egoizem pa je, seveda, nad vero in narodnostjo! No, pa jedno je to društvo le doseglo. Nemci in nemčurji namreč, videči dve nasprotni si stranki, smatrali so teren za svoje namene ugoden, in bodo posamezno udušili obe društvi ter pognali počasi posestnike in delavce v pro gnanstvo. Kdaj pridemo pač Slovenci do prepričanja, da je le v slogi moč? Bili ne bila dolžnost res verskega in narodnega kaplana, okleniti se bralnega društva in pomagati mu na trdnejo podstavo; saj v tem društvu bi se ne ujel v hudičeve zanjke, kakor se v onem ne bode zveličal, ako ne bode sam za to skrbel. Da je tudi on pristopil k že obstoječemu in s tisoči zaprekami se borečerau društvu, kako vrlo bi stopili sedaj vstajajočim „Sudmarkovcern" na prste! Prevzel naj bi nalogo buditelja in s tem bi si stekel gotovo večjih zaslug pri Slovencih, nego si jih bode tako pri klerikalcih. Toda človek je hotel na vsak način nekaj osnovati — zunanjih efektov si je želel — in razbil je slogo, podkopal tla narodnosti, in pomogel posredno „Sudmarkovcern" na noge. Vsaj Tržiču naj bi prizanesla pogubonosna klerikalna stranka s svojim strupom, kajti tu se ne gre za klerikalna in liberalna načela, tu bijemo hujši boj, borbo za obstanek slovenskega naroda proti germanskemu poplavu. Toda ta klika je brezobzirna in popolnoma zaslepljena. Možje, kar Vas je še narodno mislečih, bodite vztrajni, napnite vse moči, saj pravica mora vendar-le zmagati in Tržič — postati slovenski. Iz Vipave, 2. julija. V 145. številki „Slovenca" trudi se vipavski dopisnik v potu svojega obraza odbiti naš napad na „tursko" cerkveno gospodarstvo v naši de-kaniji, in ker mu nedostaje argumentov, obrizgal je z blatom obrekovanja in sumni-čenja dozdevnega dopisnika „Narodovega", g svetnika No^ana. Dopisnik „Slovenčev" šopiri se s proizvodi umetnika Wolfa, ki se nahajajo v cerkvi sv. Štefana v Vipavi, pozabi pa po vedati, da so te umetnije zasluga pok. dekana Gabrijana, d o Č i m se mora sedanjemu dekanu g. Erjavcu na rovaš zapisati le zanemarjenje tega, kar je njegov prednik stvari!; utajiti pa zlasti ne more, da je bilo podstrešno tra- movje gajilo, da je streha puščala, da so slikarije pokvarjene, in da je osobito zuna njost cerkve taka, da je bolj živinjskemu hlevu, kakor hiši božji podobna. Dokaz temu priznanje „ Slo vence vo" in pa dejstvo, da se vse to vsled bližajočega ae škofovega prihoda popravlja, kar bi sicer ne bilo po trebno- Imponuje nam pa .Slovencev" dopisnik venderle s tem, da ni imel drznega lica niti z besedico pobijati naših težkih obdolžitev glede cerkvice sv Sancerba v podraški župniji, ki daje v svojih ruševinah in pred altarjem, v katerem se še svetni-kove svetinje nahajajo, zavetja ciganski spridenosti in razuzdanosti, in pred katerim so nahaja cel kup konjakih in oslovskih ekskrementov. Naš dekan obavlja vsako leto tudi v župniji podraški svojo vizitacijo, d;\ si ob svojem prihodu in od hodu zvoniti, kakor da se sam Bog vozi: vprašamo ga pa tudi javno, kako je on svojo vizitacijo glede rečene cerkvice izvrševal in s čim je skušal onečaščenje za zaprečiti, ali vsaj to zabraniti, da ne bi cigani skozi porušeno okno konj in oslov pred altar prenočevat gonili ? To je vse kaj druzega, kakor neosnovani napadi na občino in župana, in gosp. dekan lahko vidi, kako težko je grešil proti svojim dolžnostim, in koliko uraestnejše bi bilo njegovo delovanje na tem polju, kakor pa intrigiranje proti občini, osebam in narodni stranki, kajti v njegovi dekaniji nahaja se smrdeč Avgijev hlev . . . „Slovenčevemu* dopisniku svetujemo pa, naj rajše obudi g. dekanu in njegovim duhovnim sobratom stanovsko vest, kakor da se zaleta v našega občespo-štovanega g. svetnika Nosana, ki je s svojim blagotvornim delovanjem v uradu ljudstvu v gmotnem oziru gotovo več koristil, kakor je in bo vse duhovništvo naše de-kanije, kajti Vipavci bi bili in bodemo zadovoljni, ako bi imeli vedno take uradnike mej nami. Ne moremo pa tega trditi o vseh naših duhovnikih, ki nam dajejo v marsičem misliti. V občini Budanje, ki je že večkrat prosila, da bi dobila dež. podporo za po pravo občinskih potov, ki si ne more niti šole sezidati, iz katere gleda siromaštvo na vseh koncih in krajih, sezidali ste uprav mestno cerkev, ki bo stala z vsem nad 40 000 gld. Jeli taka palača prikladna siromašni kmetski vasi in njenim denarnim silam ? Je-li bilo vestno, v sedanjih slabih časih natovoriti ubogemu kmetu tako ogromne in naravnost blaznopretirane da jatve za zgradbo nove cerkve, ko bi bili vendar lahko tudi Budanjci častili Boga v takih kmetskih cerkvah, kakor jih imajo druge imovitejše občine. Mari se v tej podobi javlja klerikalna skrb za ljudsko blagostanje? Je-li tako izvrševanje našega gospodarskega programa? — Odgovor dobite pri prihodnjih občinskih volitvah. — Kaj pa s cerkvico sv. Marka v Vipavi ? Ali naj tudi o tej govorimo ? Drugikrat! — Govori se, da se je bilo dovolilo gosp. dekanu na njegovo prošnjo ob prihodu v Vipavo 4000 gold. cerkvenega denarja za nasaditev fa-rovških vinogradov in za popravo farovških hlevov. Resnica je, da si je g. dekan fa-rovške vinograde nasadil, da jih danes uživa, in da je tudi farovške hleve uprav gospodski priredil. — Zakaj ni obrnil iste pozornosti tudi cerkvam, ki niso bile morda mnogo manj zanemarjene, kakor njegov hlev? — Kristus bil je siromak, in tak naj ostane, kaj ne ? . . . . Vi se pa ne morete temu privaditi, če prav ste njegovi namestniki, zatorej skrbite za-se najprej. Opomba uredništva: Izjavljamo s tem, da gospod svetnik Nosan sploh še nikdar ni nič spisal za naš list, in da tudi z dotičnim dopisom, katerega je „Slovenec" njemu pritrkal, ni prav v nobeni zvezi. Iz Novega mesta, 2. julija. 1. t. m. imeli smo kljub agitacijam nekaterih nasprotnikov narodne izobrazba jako lep in zabaven večer. Koncert „Dolenjskega pevskega društva" obnesel se je jako dobro. Vse točke izvajale so se izvrstno. Občinstvo že dolgo ni bilo tako zadovoljno kakor včeraj. Veliko veselja nam je napravila „pošta", za kar se imamo zahvaliti požrtvovalnim gospicam pevkam, katere so z vnemo prodajale ter raznašale razglednice. K vspehu so tudi veliko pripomogle go-spice prodajalke cvetic. V prvi vrsti pa gre hvala vedno neumornemu in neutrud-Ijivemu gospodu predsedniku pevskega društva in „Glasbene Matice", kateremu je geslo: „Ne udajmo sel" — Naša „Glas bena Matioa" je, žal, nekaterim nprav trn v peti, dasi vs vsakdo, kako selo kori it-tn savod j« to. Gospod predaednik deluje ne-utrudljivo za obe društvi, a kljub tamu se mu podtika brezbrižnost sa .Dol. pevsko društvo". Na kakšnem stališča pa je bil, to društvo prej? Zakaj as pa takrat ejao oglaaili oni širokoustni nasprotniki, ko j« to v resnici potrebovalo delavnih močij, ko je le par pevcev in pavk prihajalo k vajam? In baš sedaj, ko se je jelo naše društveno življenje razvijati kakor že dolg > ne, hočejo je nekateri z natolcevanjem in zabavljanjem popolnoma zatretit Sloven . brez prepira in osebnega napadanja nisrn i nikjer srečni! Delavcev jo povsod malo zabavljačev in jalovih kritikačev pa v pre obilju. Dnevne vesti V Ljubljani, 4. julija. — Osebne vesli. Avskultant v Gradcu g. dr. Gregor Krek je premeščen v Radgono. — Schifferateinova ustanova. Pojas nila o tej ustanovi še vedno ni! Ko sinu prvič o tej stvari spregovorili, smo rekli, naj se objavijo vse zadevne listine in naj se stvar vsestransko pojasni, in takoj bode konec vsakemu vrtanju in vsaki polemiki, in ko smo zadnjič o njej govorili, tudi nismo druzega zahtevali. Toda naša želja se ni izpolnila. »Slovenec" je pač na naš prvi članek priobčil neko izjavo, toda ta je bila pisana tako previdno, kakor da imajo gospodje v ordinarijatu slabo vest. Potem pa se je »Slovenec" zavil v togo molčečnosti in molčal je na vsa naša d rezanja tako trdovratno, kakor molči samo še tedaj, kadar ga vprašamo, kam so izginili tisti tisočaki, kateri so bili o potresu po cerkvah nabrani za ljubljanske prebivalce, katerih pa to prebivalstvo ni nikdar videlo. Včeraj je ,Slovenec", kateri je v drugih zadevah jako gostobeseden, vender, toda le na kratko izpregovoril o našem pozivu, naj ces. kr. vlada pojasni vso stvar in naj obelodani zadevne listine. Obesil se je na izraz v našem sobotnem članku, da nam stvar ni natančno znana in sukal je ta izraz po stari svoji navadi, češ, glejte potrpežljivi čitatelji, „Slovenski Narod* nas ima na sumu, da smo se polastili tujega blaga, pa priznava sam, da mu stvar ni natančno znana. Počasi, spoštovani gospodje v šen-klavškem farovžu! Ako bi nam bila stvar natančno znana, ako bi imeli listine pred seboj, ne bi zahtevali pojasnil in obeloda-njenja listin.nego govorili o stvari vse drugače, kakor smo govorili doslej. Mi smo se zavzeli za stvar z namenom, da se dožene resnica in da pride do veljave pravica. Mi nismo prišli tej zadevi na sled, zasledili so jo ustanovnikovi mnogoštevilni sorodniki, kateri hodijo menda že dve leti okrog ljubljanskih odvetnikov, da bi zaradi te ustanove začeli pravdo. To nas je napotilo, da smo stvar spravili v javnost, in da zahtevamo, naj se obelodanijo listine, in naj se pojasni, kako seje zgodilo, da uživajo sedaj Schiffersteinovo ustanovo korarji in direktorji, katerim ni bila namenjena. „Slovenec" bi storil veliko bolje, če bi bil listine objavil. Ako je pravica na njegovi strani, bi bil s tem razgnan vsak sum, in zamašena bi bila usta ne samo nam, ampak tudi vsem tistim interesentom, kateri so pri izbiranju svojih izrazov manj tankočutni in obzirni kakor mi. Ker knezoškolijski ordinarijat le ne objavi listin, in to navzlic vsem opominom, se ne sme čuditi, ako si rečejo ljudje, da mora imeti jako tehtnih vzrokov, da prenaša rajše sum, da su je polastil tujega blaga, in se brani z nerodnimi noticami v „Slovencu", kakor da bi povedal resnico o Schiffersteinovi ustanovi. Ta resnica pa pride prej ali slej na dan, ker mi jo bomo toliko časa iskali, da jo izvemo, pa naj je to gospodom okrog „Slovenca" všeč ali pa ne. Sicer pa nikar ne zavijajte in ne kričite : Hands off! če se je z ustanovo postavno postopalo! Dobro, dokažite nam to in niti besedice ne črhnemo več. Vsaka ustanova pa je večali manj javna last. če o Schiffersteinovi ustanovi že več let krožijo govorice, da se ustanovni denarji zlorabljajo, bila je le naša časnikarska dolž nost, delati nato, da se dajo občinstvu vsa potrebna pojasnila. Samo to smo zahtevali in druzega nič. Ako se s pojasnili izkaže, da so govorice neutemeljene, nas bode veselilo, in v korist bode tudi knezoškofijakemu ordinarijatu, proti kojemu se ▼ prvi Trati obračajo omenjene govorice. Naglalamo pa ae jedenkrat: vsaka ustanova je več ali manj javna last, in njena nprsva stoji pod kontrolo javnosti, in to gotovo tudi tedaj, Ce se ta uprava, kakor pri Schiffersteinovi ustanovi, slučajno nahaja v rokah kakega Škofijskega ordinarijata To stališče smo zavzemali od priče tka, in zavzemali ga bodemo do tedaj, kadar se v pomirjenje občinstva izdajo od avtoritativne strani vsa potrebna pojasnila ! — Veselica is ntjakobsko trnovske ienske podružnice sv. Cirila in Metoda se je izvršila v nedeljo vzlic strašenju dežja vendar le na vrtu Llovdove restavracije v vsakem oziru prav lepo. Vrt, salon, gostilniški prostori in dvorišče so bili natlačeno polni najrazličnejšega, najboljšega in tudi priprostega narodnega občinstva. Odbor, na čelu gospe 8 u p a n fi i č e v a in dr. K u š a r -jeva, s«! je resno potrudil, da je ugodil poset nikom vsestranski. Nabral je med požrtvovalnimi meščani in meščankami izredno mnogo in lepih dobitkov, razprodajo „bobkov" pa je izročil lepim in ljubeznivim gospem in gospicam, ki so imele svoj skupni, silno oblegani šotor. O kakem „nad lego vanju" torej ni bilo niti govora | Razen tega je pelo vrlo trgovsko pevsko društvo, in je svirala prav marljivo vojaška godba. Godba je igrala več slovanskih točk, katerih ni bilo na vzporedu ter je s temi občinstvu posebno vstregla; trgovsko pevsko društvo pa je pod vodstvom g A. Razingerja pelo same slovanske in večinoma slovenske točke. Petju in godbi ae je izredno mnogo pla-skalo. Zabave in užitka je bilo torej prav v izobilju, zategadelj pa je vladala me d gosti najboljša volja prav do noči, ko je napravila ploha veselici prezgoden konec. Občinstvo pa je ostalo še nadalje v gostilniških prostorih v lepi zavesti, da uživa naša šolska družba v narodnih krogih še vedno največje simpatije. — Št. Peterska ženska in moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, slavita jutri, dne 5. t. m. slavni imendan slovanskih blago vest niko v sv. Cirila in Metoda s slovesno peto sv. mašo, katero bode daroval za vse žive in mrtve društvenike podružnični predsednik, visoko-častiti gospod Martin Malenšek, ob 9. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. K prav obilni udeležbi najvljudneje vabita vse častite člene in prijatelje podružnic odbora. — Dirka kluba slovenskih biciklistov „Ljubljana". Na vabilih, katera so se razposlala cenjenim gg. Členom in slavnim športnim društvom, je naznanjeno, da se vrši koncert dne 9. t. m. na vrtu „Narodnega Doma". Ker pa ni bilo mogoče dobiti pravočasno gostilničarja, se je odbor odločil, da priredi koncert na vrtu hotela »Llovd", in prosi, da vzame slavno občinstvo to iz-preraembo na znanje. — Celjska občina In slovensko ura-dovanje. Šelo vsled ministrskega ukaza se je celjska mestna občina svoj Čas udala v toliko, da v prenesenem delokrogu sprejema slovenske vloge. Nekaj časa jih ni hotela slovenski reševati, nego jih je predlagala političnemu oblastvu, da jej napravi pievode in da preloži rešitev. Tega se je menda naveličala, in zdaj ne dela ovir vlogam, ki se nanašajo na preneseni delo krog. Pač pa se brani z vso odločnostjo sprejemati v samostojnem delokrogu slovenske vloge. Občina celjska okolica se je vsled tega pritožila na okrajno glavarstvo in namestništvo je zahtevalo od občine poročila. Mestni urad je sporočil namest- ništvu, da se ne Čuti dolžnega, v samostojnem delokrogu sprejemati slovenske vloge in da hoče sprejemati v tem delokrogu samo nemške vloge in jih reševati v nemškem jeziku. Radovedni smo, če najde namestništvo — mokro cunjo. — Humoristično predavanje priredi danes zvečer ob polu 9. uri v mali dvorani „ Narod nega doma" znani hrvatski gledališki umetnik in deklamator, g. Žiga Varjačid. Iz posebne naklonjenosti sodelujejo ljubljanski hrvatski tamburaši. Vzpo-red: Petofv: Norec (v maski). Dr. Ilaram-bašič: Grob izdajice. Dr. Zmaj Jovan Jo-vanovid: Buha in muha (humoristična). Pet. Prerado vid : Mujezin. Hugon Đadalić: Panem et circenses. Dr. Zmaj Jovan Jo-vanovid: Cigan hvali svojega konja (humoristično, v koatnmu). Pet. Prerado vič": Potnik. Dr. Zmaj Jovan Jo vanovid: Praz g m ošnje (humoristično). Med odmorom udarja tamburaški klub. Vstopnina 40 kr, za dijake in vojake 20 kr. V dvorani bodo po stavljene mize. Ker je g. Varjačid povsod dosegel s svojimi predavanji najlepši uspeh, se je nadejati, da bode istotako uspel tudi tukaj in priredil ljubljanskemu občinstvu prijeten zabaven večer. — Zakaj je uvoz prašičev iz štajerske na Kranjsko prepovedan? Piše se nam: Sedaj, ko se mali prašički za rejo najbolj iščejo, zaprla nam je tukajšnja vlada štajersko mejo, tako da ne moremo dobiti nikakih prašičev za rejo. Iz gotovega vira nam je znano, da je namestništvo v Gradcu dalo preiskati ves celjski okraj. Kuge ni nikjer našlo, a uvoz prašičev na Kranjsko je tudi iz tega okraja še vedno zabranjen. Kje bomo dobili dovolj prašičev za rejo? Kakšna bo trgovina z prašiči v jeseni V Prosimo merodajne krcge, da store svojo dolžnost, da ne bo po nepotrebnem trpela irgovina. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniji 1899 je 140 strank vložilo 38 904 gld. 57 kr, 119 strank vzdignilo 32 374 gld. 30 kr, torej več vložilo 0530 gld. 27 kr, 0 posojil se je izplačalo 4900 gld., stanje vlog 1 260 190 gld. 23 kr, denarni promet 172 25H gld. 73 kr. — Na topničarsko strelišče v Krško odpotuje 7. topničarski polk iz Ljubljane 14. julija, ter bode v naslednjih postajah prencčeval: 14 julija štab in dve bateriji v ZatiČini, dve bateriji v Višnjigori; 15. julija štab in dve bateriji v Novem mestu, dve bateriji v Trebnjem; 16. julija štab in dve bateriji v Novem mestu fodpočitek), dve bateriji v Sevnici; 17. julija štab in dve bateriji v Kostanjevici, dve bateriji počivate v Sevnici; 18 julija se snidejo v Krš kcm. 31. julija odpotujejo zopet v Ljubljano ter prenoči Štab in dve bateriji 31 julija v Sevnici, 1. avgusta v Trebnjem, 2. avgusta v Višnjigori; dve bateriji pa prenočujeta 31. julija v Kostanjevici, 1. avgusta v Novem mestu; 2. avgusta v Za-tični; dne 3. avgusta pa se snide zopet ves polk v Ljubljani. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu juni 1899. je 142 strank vložilo 24.459 gld. 67 kr., 120 strank vzdignilo 11.534 gld. 9 kr. 33 strankam se je izplačalo posojil 16.065 gld. stanje vlog — gld. — kr, denarni promet 86.467 gld. 15 kr. — Zabodel ga je. Iz Novega mesta nam pišejo 3. t. m. : Minolo noč so se šmi-helski fantje v gostilni pri Jeriču v pijanosti sprli, tako da je Zelinger iz Regerče vasi v jezi potegnil nož ter svojega tovariša Fr Turka, ki je baje baš k sporu prišel, tako nesrečno zabodel, da je kmalu potem umrl. Trije drugi leže v bolnici, dva sta baje hudo telesno poškodovana. — Zdaljšanje uradnih ur. Poštni in brzojavni urad v Krškem na Kranjskem službuje od 25. julija do 31. avgusta t. 1. ves dan. — Na semenj dne 3. julija je bilo pri gnanih 1131 konj in volov, 264 krav in 57 telet, hkupaj 1452 glav. Kupčija je bila p rav živahna, kakor ne hitro taka. Prišli so kupci z vseh krajev vole kakor tudi konje kupovat, S kravpmi in teleti ni bila kupčija tako Živahna, ker je cena posebno pri teletih nekaj padla. — 45 bikov-plemenjakov belanske pasme je nakupila te dni na Kranjskem hrvaška vlada. — Uro z verižico našel je nekdo na zadnjtm sejmu v Rajhenbnrgu. Kdor jo je izgubil, oglasi naj se pri Župnem uradu v BoŠtanji, pošta Radna (Kranjsko). — Mesečni pregled. Minoli mesec Veliki traven bil je zmerno topel in deževen — Opazovanja na toplomeru dad(5 povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 13 5°, ob dveh popoldne 217°, ob devetih zvečer 16 3°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 17-2°, za O-6° pod normalom. — Opazovanja na tlako-meru dado 734*4 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 1 6 mm pod normalom. — Mokrih dnij bilo je 13, padlo je vsega skupaj 112 8 mm dežja. — Vetrovi so prevladovali z juga in jugozahoda, z jugozahoda sem pa tje precej močni. zgodilo. I mena Picquart, Kestner, Zola, Lahori in Esterhazv, H^nrv, Paty duClamin Mercier je čul Drevfus prvič zopet iz ust Deraangeja, Drevfus govori jako malo, ker na Vragovera otoku skoraj nikdar ni go voril. Ko je zagledal svojo ženo, je ostrmel ter zrl vanjo kakor okamenel. Poznej«; pa je mnogo plakal. Na ladiji se je v edel moško in vojaško resno. * Oospa Drevfusova si je hotela najeti v Rennesu stanovanje, toda dobila ga ni nikjer. Noben h^t.'-l je ni rnaral sprejeti pod streho, in vse privatne hiše so ji bile zaprte. Neka protestant inja Godard, bogata hišna posestnika, je torej sama ponudila vso svojo hišo gospe Dn-vfusovi na razpolago. Ko pa je iskala za-se stanovanja po hotelih in drugod, ga tudi ni dobila, češ, da se je silno pregrešila, ker je odstopila svojo lepo hišo Židinji, soprogi izdajalca. Gospa Godardova je bila torej brez strehe. Za to zadrego pa je izvedela gospa Drevfusova, ki ji je sporočila, da more sprejmi njeno ponudbo samo ta rat, ako bođeta stanovali skupaj pod isto streho »Seveda zabavljajo klerikal ni in drugi listi na vso moč ter grdo* z lažmi in psovkami plemenito protestantko Godardko, ker so ju usmilila nesrečne žene Drevfusove. * Streljanje na občinske svetnike. V Badaloni v Španiji je streljalo občinstvo pri seji na obč. svetnike ter je tri ustrelilo, devet pa ranilo. * Sultan in kinematograf. Sultan Abdul Ilamid je velik čestilec kinematografa. No, sedaj mu bode tudi praktično jako dobro služil. Sultan je namreč naročil specialistu v kinematografski stroki, g \Veinbergerju, naj za kinematograf foto-grafuje vso dolgo progo, od Hajdar Paša Eski-šehir-Angore in Hajdar Paša Eskišehir Konije, koder bodo vodile anatolske železnice v Bagdad. Sultan bi si namreč to velikansko železniško podjetje rad ogledal, a si skoro ne upa, svoje palače zapustiti, tem manj pa prepotovati vso progo. * Velikanski bazar. V Londonu so ustanovile nedavno v korist neke bolnice razne vojvodinje, markize, grofice in druge dame najvišjega stanu bazar, kakoisnega menda še ni videl svet. Tu je dobiti na prodaj najdragocenejše briljante in druge bisere, katere so bazarju darovali različni vojvode, nadalje najfinejša, umetno izdelana ročna dela in ročni izdelki različnih vojvodinj, katere tudi v bazarju vse same prodajaj o, itd. Predsednik tega bazarja je saksonski koburški vojvoda. * Ženske — bogoslovke. V Ameriki ženska emancipacija čim dalje bolj pro-cvita. Sedaj ima ženstvo baje tudi na polju teologije že lepe uspehe. Tako je obelodanil univerzalni register deželne cerkve listino, v kateri imenuje 758 duhovnikov in mej temi je 79 ženskih bogo-slovk. Od teh je 61 pridigaric, 18 pa jih podučuje na vseučiliščih; nekatere izmed njih so pa še kandidati nje. * Nemiri v Tennevillvju v Indiji. Ne-d avno so se v Indiji dvignili Maravarci ter v velikem številu napadli Shanarce. Mnogo je bilo mrtvih in ranjenih. Maravarci so uplenili veliko blaga; celo iz ušes žensk so trgali uhane ter tako baje 400 ženam odtrgali dele ušes ali tudi cela ušesa Misijonarjem in pa Kristijanom niso Maravarci nič zalega storili. Sumi se, da so bila z napadalci tudi redarstva in druga oblastva v zvezi, vsled česar so začeli Angleži preiskavo proti njim. Književnost. — ,,Slovenka'1. Vsebina 13 zvezka: Zorana: Po slovesu — pesem. — E K.: Pene. — Bogomila: Srce mi sanja — pesem. — Marica: V odgovor gdč. Vandi. — Feodor Sokol: 0 tem in onem. — Desimira: God-čevo zdravilo — pesem. — Književnost in umetnost, — Razno. — Doma. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Vsebina 3. sešitka: 1. Iv. Vrhovnik: Plemenitosti v duhovskih farnih maticah. 2. Janko Barlč: Slovenci duhovniki v zagrebški škofiji. Mali zapiski. 1. L. P.: Kobilice podeželna nadloga. 1. A. K.: Frančišek Jakob baron pl. Schmidthofen. 3. L. P.: Vlaška prisega. čil tekst nagodbenih, z Ogrsko sklenjenih določil. Ministra Kaizl in Di-pauli pojdeta v četrtek radi končnih nagodbenih modalitet v Budimpešto. Dunaj 4. julija. Dudi rn poštanski listi poročajo, da je ondi znano, da hoče grof Thun sklicati delegacije meseca oktobra (Hode kvote se mod vladama ni še ničesar definitivnoga sklenilo, Praga 4. julija. Pri zadnjih izgredih v ilebu je nastopal posebno odločno odvetnik Tieftmnk. kateremu je odvzela policija celo revolver. Preiskava so je končala proti njernu s tem, da mu je poslalo okrožno sodišče v Hebu revolver nazaj ter mu javilo, da je preiskava ustavljena. Budimpešta 4 julija. Zbornica jo sprojobi. vladno predlogo glede valute in banke. Nagodi >a na Ogrskem jo kolikor se tiČe parlamenta, finalizirana. Predloge pridejo le še pred gospodsko zbornico, ki jim seveda no bo ugovarjala. Budimpešta 4. julija. Zunanji minister grof GrolTJchowski je odpotoval danes na večtedenski dopust na Francosko. Pariz 4. julija. Drevfusova zagovornika, Demango in LaLori. sta bila pri svojom klijentu včeraj tri ure. Drevfus je mislil, da so ga pripeljali na Francosko vsled posredovanja Feliksa Fau-reja, o katerem še vedel ni. da je umrl. DrevfvJSOVO zdravje je prav ugodno. Pariz 4. julija Splošno se govori, da bode zasedanje parlamenta zopet odgođeno. Madrid 4. julija Včeraj so se pri-petili v Barceloni novi veliki izgredi, pri kn t "ril i sta bila 2 redarja nevarno ranjena Orožniki so streljali. Sedaj je mesto zopet mirno. Industrialci so se izjavili soglasno proti povišanju davkov. Poslano.*' Učiteljstvu na Goriškem. „Steau od 30. junija t 1. štev. 52 je objavila izjavo gosp. A Gabrščka rNašemu učiteljstvu na znanje", kjer govori o znani pravdi s podpisancem takole: „Jaz jako obžalujem, da sem bil prisiljen nastopiti tako pot; toda svoji časti sem dolžan to storiti: drugega ne iščem nego popolnega zadoščenja". „Jaz izjavljam na vse to, (da učiteljstvo generalizuje moj spor z M na ves stan in izvaja iz tega razne posledice), da moj spor z g. M. je zgolj osebna reč med nama, katero urediva pred porotniki". — „Kdor je tako brezskrbno in brez povoda čast kradel svojemu tovarišu, naj se tudi zagovarja in eventuvalno dobi za to zasluženo plačilo — toda nikar tega spora general izovati na vse učiteljstvo, kateremu sem vedno jednako naklonjen, kar sem že dovolj dokazal in še dokažem, kadarkoli se mi ponudi prilika". „Obžalujera, da me učiteljstvo ni razumelo lansko jesen, ko sem le dobro hotel in bi po mojih nasvetih učiteljstvo danes bolje stalo v očeh naroda". — Tako in jednako izjavlja g. A. Gabršček gotovo le s pl emenitim namenom, da bi odvrnil učiteljstvo od mene in s poti, po kateri hodi složno (vsaj v principu) v obrambo svoje časti in v dosego boljega gmotnega stanja. Da ima pri tem g. A G nesebično željo, da bi učiteljstvo postalo za njega in njegova povzetja zopet to, kar je bilo nekdaj, kdo mu bode Štel v zlo?! Na izjavo g. A. G. sem poslal „Soči" popravek, da ni res, da je najin spor zgolj osebna reč, katero urediva pred porotniki; ampak da midva nisva imela osebno nobenega spor a, temveč strogo stvarnega zaradi napadov „Soče" na učiteljstvo sploh in posebej še radi napada „Soče" na osebo g. J. D., urednika „Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani. — Učiteljstvu so napadi „Soče" Še v dobrem spominu, in ako more pozabiti na vse lepe naslove, katere je dobivalo dan za dnevom v „Soči", nimam nič proti temu; želim mu le: dober tek! Ako bi se učiteljstvo udalo vabi ln i m glasovom g. A. G. ter mene pustilo na cedilu — svobodno mu; jaz ga ne bom zavidal na naklonjenosti, katera se mu obeta. V Sv. Križu, dne 2. julija 1899. Peter Medvescek, _ naduCitelj. *) Za vsebino tega apiaa Je uredništvo odgovorno Ia toliko, kolikor določa zakon. * Drevfus o vseh dogodkih zadnjih d veh let ni ničesar vedel. Šele na ladiji so mu povedali, da pride pred novo vojno sodišče. V Rennesu pa sta mu povedala soproga in odvetnik Demange, kaj ae je vse I Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 4. julija Danes je imel ministrski svet sejo, v kateri se je dolo- OS* Proti zototolu in gnjilobi zob iabomo deluje Melusina ustna in zobna voda utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Fo poBti razpošilja se vsak dan dvakrat. Jetllun /ulovil (19—27) lekarna M. Leustek, Ljubljana Resljeva cesta Stev 1, zraven mesarskega mostu. Iz uradnega lista: Izvršilna aH ekaekutivne draibe: Posestvo »lož. Stav- 14, 15, 183 in 1007, kat. obč. Cirknica. 330 in G67, k. o. Dol. vas, in stavb, parcel. St. 246 in 847 k. o, Cirknica, cenjeno 1530 ?ld.. 900 gld., 121 gld. in 57 gld., dne 8. julija ▼ irknici. ZemljiSCe vlož Stev. 1B in 16, kat. obC. GorjuSe. cenjeno 1530 gld. 55 kr, dne 11. julija v Radovhici. Posestvo vlu2. Stev. 30, kat. obč. Stehanja vas, cenjeno 842 gld. in 50 gld., dne 12. julija v Črnomlju. Posestvo vlož. Stev 125 in 226. kat. obC. Studenec in St. 51, k. o. Dobravca, cenjeno 1405 gld., 5441, 250 gld., in 531 gld., dne 13. julija v Ljubljani. Posestvo vlož. 589 in 643, kat. obe. MengeS, cenjeno 660 gld., dne 14. julija v Kamniku. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. junija: Karol Kamnikar, kurilčev sin, 9 mea., Vodmat St. 108, jetika. — Viljem Beck, sobni slikar, 38 let, Hrenove ulice St. 15, pljučna tuberkuloza. Dne L. julija: Nikolaj Dev, živinozdravnikov sin, 3 in pol leta, Kuhnova cesta 5t. 3, Skarlatica. — Avguština Novak, kurilčeva hči, t mes.. Ra-deckega cesta St 1, vnetje sapnika. — Viktor Koprive, poatreMekov sin, 3 in pol leta, Poljanska cesta št. >J0. ošpice. Dne 2 julija: Voncelj Stedry, c. kr. viSji ingenieur v p., 89 let, Nunske ulice št. 4, ostarelost. V deželni boln i c i: Dne 26. junija: Anton Brogar, učiteljski pripravnik, 17 let. jetika. — Katarina Oblak, delavka. 71 let, ostarelost. Dne 27. junija: Ivan Stare, dninar. 31 let jetika. V otroSki bolnici: Dne 30. junija: Anton Jesih, delavcev sin, 3 mes.. črevesni katar. Meteorologično poročilo. VIMni. i .rt,.in m. Srednji «ra<.m tlak 7S«-0 ram. Stanje * t^> f čat "P* bar°- 1» Vetrovi i? aovanja metra g * v mm. £ 5 II Nebo J Z a- - 9. zvečer 734'1 11*7 si. sever jasno 4. 7. ajatraj, 736 0 , 2. popol. 734 4 10*1 si. jug i oblačno _ 23 1 sr. jug pol.oblac.ua Srednja včerajšnja temperatura 136°, nor-male: 193°. — Včeraj popoldne od .i'ft. do 5. ure nevihta. Dunajska borza dne 4. ; ulija 1899. Skupni irSavni dolg v notah. . 100 gld. 45 kr. Skupni dr2avni dolg v srebru 100 , 50 „ Avstrijska zlata renta .... 119 , 30 „ Avstrijska kronska renta 4° 0 • ■ 100 , 35 , Ogerska zlata renta 4"e. . . , 119 , 10 n Ogerska kronska renta V,. 96 , 15 , Avatro-ogerske bančne delnice , 911 , . Kreditne delnice....... 381 , 75 . London viata....... ISO „ 521 , „ SemBki dr*, bankovci as 100 mark 58 , 95 * 90 mark.......... 11 , 78 , 90 frankov......... 9 „ 55", „ Italijanski bankovci..... 44 „ 65 „ C. kr. cekini........ 5 . 87 „ f^eT* Vse vrednostna asplrjs preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubl|en«, Sslenburgovs ulice 3. Srećke na mesečne obroka po 2, 3, 5—10 gld. Spreten trgovski poročnik za manufakturno, špecerijsko in železnin-sko prodajalno se sprejme takoj. Oni, ki so v manufakturni stroki zanesljivo izurjeni, imajo prednost. (1221—2) Ponudbe sprejema Pater Strel, trgovec v Mokronogu na Dolenjskem. Ck. hr. itstrljtfci fflft prtim žetaries. Izvod iz voznega reda veljave« e« ase 1. jaatja 1SS«. let*. Odkod la tdmbljese jat. kol. Prof* eea Trbit. Ob 12. uri 5 m. po noti osobni vlak v Trbii, Beljak, Celovec, Frsnseaafeate, Ljubno ; fisa Salathal v Auue, lil, Solnograd , ees Klein-Reidin< v Stejr, v Lino, na Dunaj via Amstettsn. — Ob 7. ari 5 m. »jutraj osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Frsu-lensfeete. Ljubno, Dunaj; Cei Selatbal v Solnograd, 6es Klein-Reifling v Lioc, Budejevic«, Plien. Manj,ne vare, Ueb, Fraoeove vare, Karlov« vare, Prago, Lipeko; Cez Amatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbit. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, SelzthaL Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne oeobnl vlak v Trbit, Beljak, Celovec, Ljubno; cei Sslsthal v Solnograd, L»nd-Qaateiu, Zeli ob jeseni, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariš, 6es Klain-Reiflisg v Steyr, Line, Budejevic«, Pisanj, Marijine vare, tfeb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipeko, Dunaj via Ameteten. Ob 7. uri 15 min. svečar osobni vlak v Leece - Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga, v Movo meato la v KeSevJe. Oaobni vlaki: Ob 6. ori 54 m. sjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. svefler. — Prlbed ▼ LJubljano j. k. Fro«s la Trblta. Ob 5. uri 4b' m. sjutraj oaobni vlak z Dunaja via Amatetten, Solnograda. Linca, Stevra, lila, Auaaeea, Ljubna, Celovca, Beljaka* Franzenefeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj oaobni vlak ia Lesec-Bleda. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne oaobni vlak z Dunaja via Armteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curina, Bregenca, Inomoata, Zella ob jezera, Lend-Gastsina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne oaobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selsthala, Beljaka, Celovca, Franceuafeats, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer oaobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 4*> m, zjutraj, ob 11. uri a m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206) Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s "i tri letni m jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek za smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla s simili-brilantom, 1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, "t ducata platnenih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 dna dčetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damska broaa najnovejše facone, 1 krasna garnitura, obstoječa iz mandatnih, zavratniSkih in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim če salom in Se nad 200 komadov, ki so v hiBi koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti bo dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter as ne ugajaj oče brez zadržka vaame nazaj. Razpošilja po c. kr. postnem povzetju ali ako se poBlje denar naprej: zaloga Ernst Buchhinder L/M. - Poštno predelo itev. 95. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1185—3) Kamnik na Kranjskem, 1. julija 1809. Izročitev podjetja. S pričujočim Vam javljam uljudno, da sem svojo pod trgovinskosodno pro-tokolirano firmo Julij Stare izvrševano tovarno za kis izročil svojemu sinu današnji dan z vsemi ak'ivi, kateri bode isto nespremenjeno vodil naprej. Zahvaljujoč se Vam najtopleje za izkazano mi zaupanje, prosim, da blagovolite isto izkazati v jednaki meri tudi mojemu sinu. (1188—3) Z ve'espoStovanjem Julij Stari senior. « « X Kamnik na Kranjskem, 1. julija 1899. Prevzetje podjetja. Oziraje se na predstoječo okrožnico, se usojam Vam najuljudneje naznanjati, da bodem od svojega očeta, gospoda Julija Stare-ta z aktivi prevzeto tovarno za kis pod protokol i rano firmo Julij Stare junior nespremenjeno vodil nadalje. Prosim, da blagovolite mojemu očetu izkazano zaupanje prenesti tudi na mene, ker se bodem potrudil, da isto obranim z vestno in skrbno izvršitvijo vseh naročil. Z velespofitovanjem Julij Stari junior, I. splošna avstrijska zaveza delovodij. Paraju igag JjMjM hi rtjHci. Okrajno društvo delovodij za Ljubljano in okolico priredi povodom svojeg* enoletnega obstoj* dna 9. Julija 1899 v Hafnerjevi piva mi ustanovno slamost v are« s koncertom srečkanjem in plesnim venčkom a sodelovanjem trika c. ii kr. iNMka H- MMe H. 17. Zadatak konoarta ob i. vrl popoludn«. Vstopnina s« oaebo 50 kr., rodbinska) vstopnic« ia 3 oseb« gld. 12O. Vstopnice v predprodaji za osebo 40 kr., rodbinske vstopnice aa tri osebe 1 gld. dobivajo ee v društvenih prostorih v Hafnerjevi pivarni, v glavni trafiki in pri gospodu katilu. Za točno postrežbo tar elegantno olepievo prostorov je dobro »krbljeno. Vse prijatelje društva najuljudneje vabi (ia25-i) odbor. Slavnost ■• v/raM o vsakem vr«m«>nti. Za prihodnjo šolsko sezijo se odda mes>l« vtant* »oba, primerna za dve islairlcl, kateri dobista tudi lahko hrano. Več se izve v Slomiakovih ulicah *t«V. 9. (1223-1) U8""" Etablissement za J l| klavirje in harmonije ^T^Bernhard Kohn Dunaj, I, Himmtlpfortgatsi it 20 (v svoji hiSi) nudi iaber inartromeiitoT prve vrste kakor se je sicer nikjer ne najde v Avstro-Ogrski. ZbIoku In samoiastup obeh glasovirskih prvih tovarn na svetu: o. in kr. avstrijskih dvornih dobaviteljev Steinway & Sons, New-Torlr., in Julij BlUthner- Harmoniji Mason h Ksmlln. itd. Največja zaloga novih klavirjev is najbolj renomiranih dunajskih tovarn. Novi kratki klavirji od gld. 320 do gld. 20O0. Novi planino od gld. S80 do gld. 1400. — 2O0 komadov na labar. Velik poseben oddelek aa preigrane instrumente brez hibe. (1144—6) Lepa prodajalnica v 170 hil brojeći farni vasi ns Notranjskem, na najlepšem prostoru, popolnoma, opravljena, kjer se nahaja le več let tudi prodaja tobaka, se *t* v asajrast a fl* aea>trsaff*rssa t* I« z drugimi prostori vred. — Naslov pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov Naroda"4. (1211 ~3> I tpior ni ki so izurjeni v delovanju pri Schn«ld«r-J«vlh ali kontinujoolh rovnih ped«h, dobi stalen letni zaslužek pri Ph. Kusoh A Comp. Poriland C«m«nt v Malsm Sv. Pavlu (Klein St. Paul) na Koroškem. (1210— i) Priporočava (21-160) pasterizovano v steklenicah znano po svojih izvrstnih učinkih. v Ljubljani, v PffJeritovlb ilitii. s sadnim vrtom na Bledu ali v obliZju mm takoj ktialU orli. Ponudbe naj se pošljejo do 16. Julija na naslov: „J. Odlias, VVien, VVihringer OUrtol Nr. 88, Mezianln 6. (1222) Razprodaja! Od danes dalje prične se razprodaja v V* l*rlasošle«3«/o K«n< karano saaao »padajočega mnogovrstnega, v prodajalnici na I»tinaJ«!vl cesti Št« O shranjenega blaga: konjska oprava, sedli, denarne motnje, tobolci ss> smodke. pasovi, rasno usnje itd. itd., kakor tudi stacunska oprava pa prav nlakllm cenah. Za oskrbniStvo konkuzne mase: dr. Zaiol Aha2hi2h (1226—ij odvetnik. A 320/98/11. (1224) Na predlog varuhov ndl. Antona. Franceta in Alojzija Mandeljo iz Milnega it 2, dovoljuje ae prostovoljna, zastavnim upnikom nek varna dražba v zapuščino Antona Mandaljo iz Mlinega St. 2, spadajocih parcel St. 1114 3, 1114/5, 1124/2, 1125 in polovice parcele St. 838 kat ohC. Želeće. Odprodale se bodejo parcele It 1114/3, 1114/5, 1124/2 in 1125 v izrnerji 3201 kvadratnih sežnjev za se in polovica parcele St. 838 v izmerji 61 kvadratnih sežnjev za se. Parcele se dado uporabiti kot stavbeni prostor in ležijo parcele St. 1114 3, 1114/5, 1124/2, 1125 zraven vile dr. A. FerjančiCa ob Blejskem jezeru, parcela St. 828 pa na desni te vile tik jezera. Za prodajo teh parcel določa se jedini narok na 23. avgusta 1039 na licu mesta, na Mlinom it. 2, priften&i ob 9. uri dopoludne, in znaSa izklicna cena za kvadratni seženj 2 gld. Varščine položiti je 20% izklicne cene. Dražbeni pogoji ležijo tusodno na vpogled. C. kr. okrajno sodišče v Radovljici odd. L, dne 16. junija 1899. Na o. kr. v611 ki gimnaziji t Ljubljani se vršo v poletnem obroku sprejemni izpiti za vstop v 1. razred Šolskega leta 1899/1900 dne 15. julija, pocenSi ob 9. uri zjutraj. Učenci, ki žele" delati ta izpit, naj so spremljani od svojih stariSev ali njih odgovornih zastopnikov oglase* dnt 9, Julija mej 8. in 12. uro pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinese1 krstni list in obiskovalno spričevalo, ako so doslej obiskovali ljudsko Solo. Plačati morajo tudi 3 gld. 30 kr. pristojbine, ki se jim vrne, ako sprejemnega izpita ne zvrSć z dobrim uspehom. Vnanji učenci se k sprejemnim izpitom tudi lahko oglasć pismeno, ako pravočasno po poŠti poSljejo gori navedeni listini in pristojbine. Po naredbi veleslavnega deželnega Šolskega sveta z dno" 28. avgusta 1894. lota, štev. 2354, smejo se odslej učenci, ki po svojem rojstvu in po rodbinskih razmerah pri- Jiadajo ozemlju o. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Vovem mostu n Hadovljlol in ozemlju okrajnih, sodlič t Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatlčlni, v ljubljanski gimnaziji sprejemati le izjemoma, v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih, in to le po dovoljenju o. kr. deželnega Šolskega sveta. Zaradi tega se opozarjajo stariSi onih učencev, ki potrebujejo takega dovoljenja, da si ga po posebni proSnji priskrbe* pri veleslavnem c. kr. deželnem Šolskem svetu V Ljubljani, dne 29. junija 1899. (1169-8) Ravnateljstvo 6. kr. vćlike gimnazije. IsdajaUlJ in odgovorni aiadnik: Josip Nolli Lastnina ia tisk .Narodno Tiskarna1. 18 4264