Leto 1901.
133
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XIII. — Izdan in razposlan dne 30. marca 1901.
Vsebina: (29—31.) 29. Razglas o spisku železnic, gledé katerih velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. — 30. Ukaz o ustanovitvi postavka tare za papir t. št. 191 in 192 v skladih z zapornicami. — 31. Ukaz o carinskem ravnanju s stroji, aparati, instrumenti in drugimi pripravami za električne namene.
39.
Razglas ministrstva za železnice z dne 12. marca 1901. 1.
o spisku železnic, za katere velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktibra 1890.1. (drž. zak. št.186 iz Ieta1892.).
Spisek tistih železnic, za katere velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah z dne 14. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št. 186 iz leta 1892.), naj se, oziraje se na izpremembe in dopolnitve, ki so se zgodile izza razglasa z dne
3.	februarja 1900. 1. (drž. zak. št. 27), glasi takö-le:
Spisek železničnih kosov, zn katere velja mednarodni dogovor o tovornem prometu po železnicah.
Avstrijsko in Ogrsko.
I.	V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele.
(Vštevši Liechtensteinsko.)
A.	Vse proge, katere obratujejo tu spodaj naštete železnične uprave in družbe s sedežem na Avstrijskem ali na Ogrskem.
1.	C. k. avstrijske državne železnice, vštevši kos proge Feldkirch—Buchs, ležeče v ozemlju kneževine liechtensteinske ; toda izvzemši:
a)	dalmatinski državni železnici:
a)	Splét—Siverič—Knin,
(3) Prkovič—Slivno—Šibenik,
potem
b)	kolomyjski lokalni železnici:
a)	Kolomyja—Sloboda rungurska s krilom vred,
ß) Kolomyja—Nadwornianskie przedmiešcie— Szeparowce-Kniazdwör,
in pa:
c)	lokalno železnico Levov (Kleparöw)—Janöw,
d)	malo železnico z ozkim tirom Lupköw —Cisna,
e)	železnično krilo Podleže—Niepolomice,
f)	železnično krilo Liliče — Nÿfany,
g)	lokalno železnico z ozkim tirom Unzmarkt — Mauterndorf (železnico po murski dolini),
h)	železnico z ozkim tirom po krški dolini,
i)	železnico z ozkim tirom po ipuški dolini,
k) lokalno železnico z ozkim tirom Zell am See— Krimml (pinzgausko lokalno železnico).
2.	Železnica Ustje—Toplice.
3.	Češka trgovinska železnica.
4.	Češka severna železnica.
5.	Bolcansko—meranska železnica.
6.	Buštčhradska železnica.
7.	Lokalna železnica Friedland—državna meja blizu Ilermsdorfa.
8.	Cesarja Ferdinanda severna železnica.
9.	Košiško—boguminska železnica (na avstrijskem ozemlju obratovane proge).
10.	Železnica po kremski dolini.
11.	Lokalna železnica Mori—Arco — Riva ob gardskem jezeru.
12.	Novojičlnska lokalna železnica.
13.	Avstrijska severnozapadna železnica.
(Slovenlsch.)
27
14. Avstrijsko-ogrska družba državnih železnic Po kraljevih saksonskih državnih železnicah 15 Lokalna železnica Privoz—Moravska obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
Ostro va—Vitko vice.
33.	pri Brambachu do Heba.
34.	pri Bärensteinu do Vejprt.
35.	pri Markersdorfu do Hermsdorfa na č.
36.	pri Moldavi do Moldave.
37.	pri Schöni do Podmokel.
38.	pri Schöni do Dččlna.
39.	pri Neusalzi-Sprembergu do avstrijsko-l) Mödling Hinterbrühl blizu Dunaja (z električ- ; nemške meje pri Taubenheimu.
nim obratilom),	j 40. pri starem in novem Gersdorfu do avstrij-
16. Lokalna železnica Raspenava—Weißbach-1 7. Salcburška družba za železnico in tramway
18.	Lokalna železnica po Salzkammergutu.
19.	Družba južne železnice (na avstrijskem ozemlju obratovane proge), izyzemši lokalne železnice :
m)	Preding-Wieselsdorf—Stainz,
n)	Poličane—Konjice,
0) Kapfenberg—Seebach-Au.
p)	Železnica čez reko Adižo (lokalna železnica
Bolcan — Kaltem).
20.	Južno-severnonemška spojna železnica.
21.	Lokalna železnica Stauding—Stramberg.
22.	Železnica Dunaj — Aspang, izvzemši
q)	kos z zobatimi kolesi Puchberg—Hochschnee-
berg Schneeberške železnice.
23.	Po kraljevo-ogrskih državnih železnicah obratovani kosi c. k. avstrijskih državnih železnic od fcavvoczna do ogrske deželne meje in od Fehringa do ogrske deželne meje, in pa po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic od Marchegga do ogrske deželne meje, slednjič po železnici Raba (Györ) — Šopronj —Ebenfurth obratovani kos železnice Dunaj—Pottendorf—Dunajsko Novo mesto od Eben-furtha do ogrske deželne meje, ki je v obratu družbe za južno železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Italijanskih uprav.
Po italijanski družbi adrijanskih železnic obratovani kosi od italijansko-avstrijske meje:
24.	pri Krminu do Krmina.
25.	pri Pontebi do Pontabla v mér iz Italije.
26.	pri Peri do Aie.
j sko-nemške meje pri Ebersbachu.
41.	pri Seifhennersdorfu do Warnsdorfa.
42.	pri Veliki Šenavi do Warnsdorfa.
43.	pri Žitavi do Liberca.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
44.	pri Neusorge do Halbstadta.
45.	pri Opavi do Opave.
46.	pri Krüovu do Krftova.
47.	pri Boguminu do Bogumina.
48.	pri Goczalkowicah do Dziedzic.
49.	pri Nowem Berunu do Oéwiçcima.
III.	Ruskih uprav.
Po upravi ruskih južnozapadnih železnic v mér iz Rusije obratovani kosi od rusko-avstrijske meje:
50.	pri Radziwilowu do Brodov.
51.	pri Woloczysku do Podwoloczyske.
52.	do avstrijske Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo avstrijske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 103 do in s 117.
Italija, številka 8.
Rusija, številka 33, 34, 35, 36.
Švica, številka 18, 19.
II.	Ogrsko.
Po italijanski železnični družbi „ Società Veneta per costruzione ‘‘d esercizio di ferrovie secondante italiane* obratovani kos od italijansko-avstrijske meje:
27.	pri Crvinjanu do Črvinjana.
II.	Nemških uprav.
Po kraljevih bavarskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-avstrijske meje:
28.	pri Kiefersfeldenu do Kufsteina.
29.	pri Salcburgu do Salcburga.
30.	pri Waldsassenu do Heba.
31.	pri Schirdingu do Heba.
32.	pri Ašu do Heba.
Vse proge, katere obratujejo tu spodaj imenovane železnične uprave in družbe s sedežem na Ogrskem ali na Avstrijskem.
1.	Kraljeve ogrske d ržavne železnice in po njih obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
progo z ozkim tirom Ostrogon—Breznica — Ščavnica,
lokalno železnico s pravilnim tirom So-roksär—Sz. Lörincz in
lokalno železnico z ozkim tirom po tereski dolini;
f
2.	Družba južne železnice (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice.
3.	Košiško-boguminska železnica (na ogrskem ozemlju obratovane proge), in po nji obratovane lokalne železnice in proge drugih železnic, izvzemši:
ozkotirni kos Glinica (Gô'niczbânya)—Smol-nica lokalne železnice po glinski dolini, krilno železnico s pravilnim tirom Tarpatak — Tatra—Lomnice, in
železnico z zobatimi kolesi Csorba—Csorba jezero.
4.	Železnična družba Raba—Šopronj — Eben-furth in lokalna železnica Fertôvidék, ki je v njenem obratu.
5.	Združeni železnici aradska in čanadska, izvzemši:
lokalno železnico z ozkim tirom Borossebes — Menyhâza in Prvo Alfoldsko kmetijsko železnico z ozkim tirom.
6.	Železnica po samoški dolini in lokalna železnica Gsibö-Nagybänya, ki je v njenem obratu.
7.	Lokalna železnica Kesztely — Balaton-Szt. György.
8.	Železnica Mohač — Pečuh.
9.	Lokalna železnica z ozkim tirom Nagy Kâroly—Somkut.
10.	Lokalna železnica Eperješ—Bardijov.
11.	Slavonska železnica po dravski dolini.
12.	Lokalna železnica z ozkim tirom Seges-var—Szentâgota.
13.	Lokalna železnica Szatmâr—Erdöd
14.	Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih železnic iz Mezö-Laborcz do avstrijske deželne meje, iz Jgsi-nova do avstrijske deželne meje, in železnice Košiče—Bogumin od Orlove do avstrijske deželne meje.
15.	Po avstrijsko-ogrski družbi državnih železnic obratovani kosi kraljevih ogrskih državnih Železnic iz Trenčinskih Teplic do avstrijske deželne meje pri prehodu Vlari, iz Brucka ob L. do avstrijske deželne meje in iz Skalice do avstrijske deželne meje.
16.	Po severni železnici cesarja Ferdinanda obratovani kos lokalne železnice Holič—Hodonln iz Holiča do avstrijske deželne meje.
III.	Zasedeno ozemlje.
1.	G. in k. vojaška železnica Banjaluka— Doberlin.
Nemčija.
A. Po nemških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Državne in v državni upravi stoječe železnice.
1.	Državne železnice v Alzaciji-Loreni.
2.	Vojaška železnica.
3.	Kraljeve pruske državne železnice — vštevši vkupe ž njimi obratovane velikovojvodske hesenske državne železnice — in pa v pruski državni upravi stoječe zasebne železnice, izvzemši:
a)	gorenjesleško železnično krilo z ozkim tirom.
4.	Kraljeve bavarske državne železnice z lokalnima železnicama, po njih obratovanima Avgzburg-Haunstetten in Lam—Kötzting, vendar izvzemši:
b)	Avgzburg — Göggingen—Pfersee ;
c)	Augzburško lokalno železnico.
5.	Kraljeve saksonske državne železnice in v državni upravi stoječe saksonske zasebne železnice.
6.	Kraljeve virtemberške državne železnice.
7.	Velikovojvodske badenske državne železnice in v državni upravi stoječe badenske zasebne železnice.
8.	Železnica Men—Nekar ob enem s progami po nji obratovanih velikovojvodskih hesenskih postranskih železničnih kosov.
9.	Velikovojvodske meklenburške državne železnice, izvzemši:
d)	železnico Doberan—Heiligendamm.
10.	Velikovojvodske oldenburške državne železnice, izvzemši:
e)	železnico Ocholt—Westerstede.
II.	Zasebne železnice v lastni upravi.
11.	Achern—Ottenhöfenska stranska železnica.
12.	Železnica Alt-Damm—Kolobrzeg.
13.	Železnica Altona—Kaltenkirchen.
14.	Lokalna železnica kopališče Aibling— Feilnbach.
15.	Po badenski družbi za lokalne železnice obratovane postranske železnice:
a)	Albthalska železnica;
b)	Postranska železnica Bruchsal—Hilsbach—
Menzingen. in
c)	Biihlerthalska železnica.
16.	Bentheimska okrožna železnica.
17.	Braunschvveiška deželna železnica,
18.	Železnica Vratislava—Varšava.
19.	Broelthalska železnica.
20.	Okrožne železnice Köln—Bonn.
21.	Kronberška železnica.
22.	Železnica Dahme — Uckro.
23.	Železnica Deggendorf—Metten.
24.	Železnica Dessau—Orlica.
25.	Železnica Dortmund — Gronov —Ensched.
26.	Železnica z ozkim tirom Eckernförde— Kappeln.
27.	Železnica Eisern—Siegen.
28.	Ermthalska železnica (Metzingen— Urach).
29.	Železnica Eutin—Ljubek.
30.	Železnica Flensburg—Kappeln.
31.	Frankobrodska spojna železnica (Franko-brod o. Menu).
32.	Železnica Fürth — Zirndorf—Kadolzburg.
33.	Železnica k rovu Jurija-Marije.
34.	Železnica Gernrode—Harzgerode.
35.	Železnica Gotteszell — Viechtach.
36.	Železnica Greifswald—Grimmen.
37.	Železnica Halberstadt—Blankenburg.
38.	Postranska železnica Haltingen—Kandern.
39.	Postranska železnica Hansdorf—Priebus.
40.	Okrožna železnica Hildesheim—Pein.
41.	Železnica hoyanska (Hoya — Eystrup).
42.	Lokalna železnica Kahl—Schoelkrippen.
43.	Kaysersberška dolinska železnica, pri-vzemši železnico Colmar—Winzenheim.
44.	Kerkerbaška železnica.
45.	Železnica Kiel—Eckernförde —Flensburg.
46.	Železnica Kraljevec — Cranz.
47.	Krefeldska železnica.
48.	Železnica z ozkim tirom v okrožju Altona.
49.	Železnica Kremmen —Neu-Ruppin—Wittstock.
50.	Postranska železnica Krozingen—Staufen—Sulzberg.
51.	Lahrska cestna železnica.
52.	Lužiška železnica (Rauscha—Freiwaldau; Muskau—Teuplitz —Sommerfeld).
53.	Železnica Liegnitz—Rawitsch.
54.	Železnica Ljubek—Büchen in Ljubek— Hamburg.
55.	Ludovikova železnica (Norimberg—Fürth).
56.	Železnica Marienburg— Mlavka.
57.	Železnica trg Oberndorf—Füssen.
58.	Lokalna železnica Meckenbeuren — Tett-
nang.
59.	Meklenburška železnica Friderika Viljema. 60 Železnica Meppen—Haselünn.
61.	"“Stranska železnica Möckmühl—Dörzbach.
62.	Železnica Mühlhausen—Ebeleben.
63.	Železnica	Mnihov—Wolfrathshausen —
Bichl.
64.	Železnica Murnau — Garmisch — Partenkirchen.
65.	"‘Železnica Nauendorf—Gerlebogk.
66.	Železnica Novi Branibor —Friedland.
67.	Železnica neuhaldenslebenska.
68.	Železnica Neustadt—Gogolin.
69.	Dolenjelužiška železnica.
70.	Železnica Nordhausen—Wernigerod.
71.	*Železnica Nürtingen—Neuffen.
72.	Železnica Oschersleben — Schöning.
73.	Železnica Osterwieck-Wasserleben.
74.	Vzhodnopruska južna železnica, vštevši železnico Fischhausen-Palmnicken.
75.	Okrožna železnicaOstrowo—Skalmierzyce.
76.	Železnica Paulinenaue—Novi Ruppin.
77.	Železnica Peine—Used,
78.	Palatinatska železnica.
79.	Prigniška železnica.
80.	Lokalna železnica Rena—Ettenheimmün-
ster.
81.	Železnica Rhene—Diemelthal (Bredelar— Martenberg).
82.	Železnica Rinteln—Stadthagen.
83.	Železnica Röthenbach b. L. —Weil.
84.	Železnica Schaftlach—Gmund.
85.	Železnica Sonthofen — Oberstdorf.
86.	Lokalna železnica Stadtamhof—Donaustauf.
87.	Železnica Starigrad-—Kostrin, vštevši železnico Glasov — Berlinchen.
88.	Železnica Stendal—Tangermünde.
89.	"“Železnica Stralsund—Tribsee.
90.	Strassburške cestne železnice.
91.	Po južnonemški železniški družbi obrato-vane postranske železnice:
a)	Bregthalska železnica(Furlwangen—Hüfingen);
b)	Kaiserstuhlska železnica ;
c)	Železnica Mannheim —Weinheim—Heidelberg — Mannheim ;
d)	Železnica Osthofen—Westhofen;
e)	Železnica Reinheim—Reichelsheim;
f)	Železnica Spredlingen—Fürfeld;
g)	Železnica Worms—Offstein in
h)	Železnica Zeli—Todtnau. *
92.	*Južno-Harška železnica.
93.	"“Železnica po tevtoburškem gozdu.
94 Proge, ki so v obratni upravi IhürinSkih stranskih železnic:
a)	Železnica Arnstadt — Ichtershausen;
b)	Železnica Eisenberg—Krosno;
c)	Železnica Hohenebra—Ebeleben;
d)	Železnica Ilmenau — Grossbreitenbach, in
e)	Ruhlanska železnica (Wutha—Ruhla).
95.	Lokalna železnica Türkheim — Wörishofen.
96.	"“Železnice Vorwohle—Emmerthal.
97.	Westfalska deželna železnica.
98.	Železnica Wittenberge—Perleberg.
99.	Železnica Zschipkau-Finsterwalde.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu nenemških železničnih uprav.
I.	Ruskih uprav.
100.	Po železnici St. Petersburg—Varšava obratovani kos od rusko-nemške meje pri Eydt-kuhnih do Eydtkuhnov.
101.	Po južnozapadnih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Prostkovu doProstkova.
102.	Po vislanskih železnicah obratovani kos od rusko-nemške meje pri Howu do How a.
Z veljavo od 5. dne marca 1901.
Z veljavo od 5. dne marca 1901.
II.	Avstrijskih uprav.
103.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Myslo-wicah do Myslowic.
104.	Po avstrijski severnozapadni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mlad-kovu (Wichtstadtlu) do Mittelwalde.
105.	Po avstrijsko-ogrski državnoželeznični družbi obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Mittelsteine do Mittelsteine.
Po južnosevernonemški spojni železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
106.	pri Libovu do Libova.
107.	pri Seidenbergu do Seidenberga.
108.	Po češki severni železnici obratovani kos od avstrijsko-nemške meje pri Ebersbachu do Ebersbacha.
Po buštčhradski železnici obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
109.	Pri Reitzenhainu do Reitzenhaina.
110.	pri Klingenthalu do Klingenthala.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-nemške meje:
111.	pri Hennersdorfu do Ziegenhalsa.
112.	pri Niklasdorfu do Ziegenhalsa.
113.	pri Heinersdorfu do Heinersdorfa.
114.	pri Brodu v 1. do Broda v I.
115.	pri Pasovu do Pasova.
116.	pri Braunavi do Simbacha.
117.	pri Lochavi do Lindauve.
III.	Švicarskih uprav.
Po švicarski severnovzhodni železnici obratovani kosi od švicarsko-nemške meje:
118.	pri Konstanci do Konstance.
119.	pri Rielasingenu do Singena.
1 20. pri Waldshutu do Waldshuta.
121.	pri Lottstetenu do nemško-švicarske meje pri Altenburgu-Rheinaui.
IV.	Francoskih uprav.
Državnim železnicam v Alzaciji-Loreni pristo-ječi, po francoski vzhodni železnici vkupno obratovani kosi od francosko-neinške meje:
122.	pri Altmiinsterolu do Altmiinsterola.
123.	pri Avricourtu do Nemškega Avricourta.
124.	pri Chambreyu do Chambreya.
125.	pri Novéantu do Novéanta.
126.	pri Amanweileru do Amanwcilerja.
127.	pri Fentschu do Fentscha.
V.	Nizozemskih uprav.
128.	Po severnobrabantsko-nemški železnici obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Gennepu do Wesela.
129.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizozemsko-nemške meje pri Granenburgu do Gleve-a.
130.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani kosi od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Welle.
b)	pri Herzogenrathu do Herzogenratha.
c)	pri Achen do Achena*);
d)	pri Dalheimu do Dalheima.**)
131.	Po družbi za obratovanje nizozemskih državnih železnic obratovani in po holandski železniški družbi soobratovana kosa od nizozemsko-nemške meje:
a)	pri Eltenu do Emmericha.
b)	pri Gronovu do Gronova.
132.	Po holandski železnični družbi obratovani in po družbi za obrat nizozemskih državnih železnic vkupno obratovani kos od nizczemsko-nemške meje pri Gildehausu do Salzbergena.
Op o mn j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nemške uprave v vnanjih deželah, je primerjati
Avstrijsko, številka 28 do in z 49.
Dansko, številka 3.
Francosko, številka 19, 20, 21, 22, 23, 24.
Luksemburško, številka 2, 3.
Nizozemsko, številka 5, 6, 7, 8, 9, 10.
Rusija, številka 27, 28, 29, 30, 31, 32.
Švica, številka 20, 21, 22, 23, 24, 25.
Belgija.
A. Po belgijskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Uprava belgijskih državnih železnic.
2.	Belgijska severna železnica.
3.	Gent-Terneuzen.
4.	Malines-Terneuzen.
5.	Zapadna flandrijska železnica.
6.	Železnica chimayska.
7.	Termonde—St. Nicolas.
8.	Hasselt — Maeseyck.
*) Družba za obral nizozemskih državnih železnic opravlja samo službo na vlakih v obe smeri.
**) Na tem kosu opravlja družba za obrat nizozemskih državnih železnic le službo na vlakih, v smeri iz Nizozemskega v Nemčijo in narobe, pruska državna železnica na nizozemskem kosu pri Dalheimu do Vlodropa (spisek: Nizozemsko B 10) v smeri od Dalheima na Nizozemsko.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
Po francoski severni železnici obratovana kosa od belgijsko-francoske meje:
9.	pri Comines-ih do Comines.
10.	pri Halluinu do Menina.
II.	Luksemburških uprav.
11. Po princa Henrika luksemburški železnici obratovam kosi od belgijsko-luksemburške meje pri Rodange do Athusa.
Opomnja. Kar se tiCe železniSnih kosov, katere obratujejo belgijske uprave v unanjih deželah, je primerjati:
Francosko, številka 15, 16, 17, 18.
Nizozemsko, številka 11, 12.
Dansko.
A. Po danskih upravah obratovani kosi.
1.	Danske državne železnice, vštevši po njih obratovane parnobrodne zveze:
a) čez Limfjord (Oddesund Nord—Oddesund Süd in Nykjöbing Morsö-Glyngöre) ;
b)	čez Mali (Lille) Belt (Fredericia—Strib);
c)	čez Véliki (Store) Belt (Nyborg—Korsör);
d)	čez Öresund (Helsingör—Helsingborg in Kopenhagen [Kjöbenhavn]—Malmö);
e)	čez Masnedsund (Mansnedö—Orehoved); toda izvzemši:
po železnični družbi južnoftinenski obratovani železniški kos Nyborg—Faaborg in parnični kos Korsör—Kiel.
2.	Nastopni v državni upravi stoječi kosi zasebnih železnic:
a)	Orehoved—Gjedser.
b)	Aalestrup—Viborg.
It. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih železnicnih uprav.
I.	Nemških uprav.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-danske meje pri Farrisu do Vamdrupa.
Francosko.
A. Po francoskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
Proge splošnega pomena:
1.	Severne železnice.
2.	Vzhodne železnice, vštevši za račun koncesionarjev obratovane proge od Montheriné v Mon-
thermé, od Vrigne-Meuse v Vrigne-aux-Bois, od Ca-rignana v Messempré, od Charmes v Rambervillers, od Avricourta v Blamont in Cirey, od Saint-Diziera v Vassy, od Vassy v Doulevant-le-Château.
3.	Zapadne železnice.
4.	Železnice Pariz—Lyon—Sredozemsko morje, vštevši za račun koncesionarjev obratovano progo starega pristanišča v Marseillu in progo od Arlesa v Saint Louis.
5.	Orlčanske železnice, vštevši lokalne železnice Sarthe, ki se obratujejo z enakimi pogoji kakor glavno omrežje.
6.	Južne železnice.
7.	Državnih železnic, vštevši za račun koncesi-jonarjev obratovane lokalne železnice od Ligré-Rivière v Richelieu in od Barbezieux v Châteauneuf.
8.	Obeh pasovnic pariških železnic, vštevši strategično progo od Valentona v Massy-Palaiseau.
9.	Družbe za departementalne železnice.
10.	Družbe za železnico iz Somaina v Anzin in do belgijske meje.
11.	Družbe mčdoške.
Proge lokalnega pomena:
12.	Družbe za departementalne železnice,
13.	Iz Marlieuxa v Châtillon-sur-Chalaronne.
14.	Iz Castelnau v Margauxa m iz Pauillca v Port des Pilotes (družbe mčdoške).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I. Belgijskih uprav.
15.	Po belgijski upravi državnih železnic obratovani kos od belgijsko-francoske meje pri Doische do Giveta.
16.	po belgijski severni železnici obratovani kos od francosko-belgijskc meje pri Heer-Agimont do Giveta.
17.	Po zapadnoflandrijski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Abeele do Hazebroucka.
18.	Po chimayski železnični družbi obratovani kos od francosko-belgijske meje pri Momigniesu do Anora.
II. Nemških uprav.
Francoski vzhodni železnici pristoječi, po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni skupno obratovani kosi od nemško-francoske meje:
19.	pri Altmünsterolu do Petit-Croixa.
20.	pri Nemškem Avricourtu do	Igney
Avricourta.
21.	pri Chambreyu do Moncela.
22.	pri Novéantu do Pagny-sur-Moselle.
23.	pri Amanweilerju do Batilly.
24.	pri Fentschu de Audun-le-Roman.
III.	Švicarskih uprav.
Po železnici Jura-Simplon obratovani kosi od francosko-švicarske meje :
25.	pri Delle do Delle.
26.	pri Vallorbe do Pontarliera.
27.	pri Verrières do Pontarliera.
IV.	Italijanskih uprav.
28.	Po italijanski družbi za železnice sredozemskega morja obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Modane do Modane.
O pom n j a. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo francoske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 122, 123, 124, 125, 126, 127.
Belgija, številka 9 , 10.
Italija, številka 6.
Švica, številka 26, 27, 28, 29.
Italija.
A. Po italijanskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Vse proge, obratovane po družbi za sredozemsko železnično mrežo.
2.	Vse proge, obratovane po družbi za železnično mrežo adrijanskega morja.
3.	Vse proge, obratovane po družbi za železnično mrežo sicilijansko, vštevši kos čez morsko ožino mesinsko.
4.	Po družbi „ Socictà Veneta per costruzionc cd esercizio di ferrovie secondante italianc“ obratovane proge:
a) Padova—Bassano,
h) Vicenza—Treviso,
c)	Vicenza—Schio,
d)	Staromesto—Portogruaro,
e)	Parma—Suzzara,
f)	Bologna S. V. — Portomaggiore,
g)	Budrio—Massalombarda,
h)	Arezzo—Pratovecchio—Stia,
i)	Conegliano—Vittorio, in
k)	St. Giorgio di Nogaro do italijansko-avstrijske meje pri Črvinjanu.
5.	Severnomilanske železnice v Milanu, namreč:
l)	Milan—Bovisa — Seveso S. Pietro — Merone
Pontenuovo (skupni kolodvor proge Como —
Lečo, adrijanska mreža)—Incino Erba, s kriloma od Bovise v Milan—Librero (sredozemska mreža) in od Seveza S. Pietro v Gamnago (skupni kolodror proge Chiasso—Milan sredozemske in adrijanske mreže),
m)	Milan—Bovisa—Sarrono,
n)	Sarrono—Mainate —Varese	Nord—Lavcno,
Nord, s krilom od Varese Nord v Varese (sredozemska mreža),
o)	Saronno—Grandate,
p)	Como Lago Nord — Camerlata—Grandate— Mainate—Varese Nord—Laveno Nord s krilom iz Camerlate v Albate — Camerlato (sredozemska in adrijanska mreža),
q)	Novara Nord — Busto Arsizio Nord—Saronno —Seregno (skupni kolodvor proge Chiasso— Milan sredozemske in adrijanske mreže), s kriloma od Novare Nord v Novaro (sredozemska mreža) in od Busto Arsizio Nord v Busto Arsizio (sredozemska mreža).
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
I.	Francoskih uprav.
6.	Po francoski železnici Pariz-Lyon-Sredo-zemsko morje obratovani kos od italijansko-fran-coske meje pri Ventimiglii do Ventimiglie.
II.	Švicarskih uprav.
7.	Po gotthardski železnici obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Pinu do Luina.
III.	Avstrijskih uprav.
8.	Po c. kr. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Italiji soobratovani kos od italijansko-avstrijske meje pri Pontablu do Pontebe.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo italijanske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Avstrijsko, številka 24, 25, 26, 27.
Francosko, številka 28.
Švica, številka 30.
Luksemburško.
A. Po luksemburških upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1. Princa Henrika železnica, vštevši progo od Wasserbilliga v Grevenmacher.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
2.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovane skupne proge železnice Viljema luksemburškega.
3.	Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kos od nemško-luksemburške meje pri Ulflingenu do Ulflingena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo luksemburške uprave v vnanjih deželah, je primerjati:
Belgija, številka 11.
Nizozemsko.
A.	Po nizozemskih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
1.	Družba za obrat nizozemskih državnih železnic.
2.	Družba za holandsko železnico.
3.	Družba za nizozemsko osrednjo železnico.
4.	Družba za severnobrabantsko-nemško železnico.
B.	Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem
obratu vnanjih uprav.
I. Nemških uprav.
5.	Po velikovojvodskih oldenburških državnih žeieznicah obratovani kos od nemško-nizozemske meje pri Neuschanzu do Neuschanza.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-nizozemske meje:
6.	pri Borkenu do Winterswyka.
7.	pri Bocholtu do Winterswyka.
8.	pri Straelenu do Venloa.
9.	pri Kaldenkirchenu do Venloa.
10.	pri Dalheimu do Vlodropa.
II.	Belgijskih uprav.
11.	Po družbi za železnico Malines — Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri La Glinge do Terneuzena.
12.	Po družbi za železnico Gent —Terneuzen obratovani kos od belgijsko-nizozemske meje pri Selzaete do Terneuzena.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo nizozemske uprave v vnanjih deželah, primerjaj:
Nemčija, številka 128, 129, 130, 131, 132.
Rusija.
A. Po državi obratovane železnice in železnični kosi.
1. Nikolajska železnica (s krilom v pristanišče in k železniciNovotoržoški ink železniciRžčv—Vjazma).
2.	Železnica St. Petersburg—Varšava.
3.	Baltske železnice (izvzemši 2. oddelek) in železnica Pskov--Riga.
4.	Železnica Moskva—Brest.
5.	Železnica Moskva —Kursk, Moskva—Nižnyj Novgorod in muromska železnica.
6.	Železnica Syzrânj — Vjazma.
7.	Jekaterinska železnica.
8.	Železnica Riga—Orël (z železnico Riga— Tukum),
9.	Železnica Libava—Romny.
10.	Vislanske železnice.
11.	Železnica Gharkov—Nikolajev.
12.	Železnica Kursk—Gharkov — Sevastopolj.
13.	Železnica Samara—Zlatoust.
14.	Poleška železnica.
15.	Južnozapadne železnice.
16.	Železnica Perm.
17.	Sibirska železnica.
B.	Po zasebnih upravah obratovane železnice
in železnični kosi.
18.	Železnica Varšava—Dunaj.
19.	Vladikavkaska železnica.
20.	Lodžska železnica.
21.	Železnica Moskva—Kijev—Voronež.
22.	Železnica Moskva—Kazanj.
23.	Železnica Moskva —Jaroslavelj—Archan-geljsk.
24.	Železnica Moskva—Windau—Rybihsk.
25.	Železnica Rjazanj —Uralsk.
26.	Južnovzhodne železnice.
C.	Mejni kosi, ki so v vkupnem obratu vnanjih
uprav.
I. Nemških uprav.
Po kraljevih pruskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-ruske meje:
27.	pri Eydtkuhnih do Wierzbolova.
28.	pri Otločinu do Aleksandrova.
29.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje železnice ob desnem bregu Odre).
30.	pri Šopinicah do Sosnowic (proga poprejšnje gorenjesleške železnice).
31.	Po vzhodnopruski južnoželeznični družbi obratovani kos od nemško-ruske meje pri Prostkovu do Grajewa.
32.	Po družbi za železnico Marienburg— Mlavka obratovani kos od nemško-ruske meje pri llowu do Mlawe.
II. Avstrijskih uprav.
33.	Po cesarja Ferdinanda severni železnici obratovani kos od avstrijsko-ruske meje pri Szcza-kowi do Granice.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah v mér proti Rusiji obratovani kosi od avstrijsko-ruske meje:
34.	pri Brodih do Radziwilowa.
35.	pri Podwoloczyski do Woloczyska.
36.	pri Nowosielici do Nowosielice.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo ruske uprave v vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 100, 101, 102.
Avstrijsko, številka 50, 51, 52.
Švica.
A. Po švicarskih upravah obratovane železnice in železnični kosi.
1.	Švicarska osrednja železnica.
2.	Gotthardska železnica.
3.	Železnica Jura—Simplon brez vrvne železnice Cossonay kolodvor J.-S.—Cossonay mesto, ki jo obratuje ona.
4.	Švicarska sevemovzhodna železnica.
5.	Združene švicarske železnice.
6.	Neuenburška železnica črez Juro.
7.	Emmenthalska železnica.
8.	Železnica Langenthal—Huttwil.
9.	Železnica tössthalska.
10.	Švicarska seelhalska železnica.
11.	Švicarska južnovzhodna železnica.
12.	Železnica Rorschach-Heiden.
13.	Sihlthalska železnica.
14.	Thunerseeška železnica.
15.	Železnica Önsingen—Balsthal.
16.	Železnicaz ozkim tirom Yverdon—St. Croix.
17.	Rhatiška železnica z ozkim tirom.
B. Železnični kosi, ki so v obratu ali vkupnem obratu vnanjih uprav.
1. Avstrijskih uprav.
Po c. k. avstrijskih državnih železnicah obratovani kosi od avstrijsko-švicarske meje:
18.	pri Buchsu do Buchsa.
19.	pri St. Margrethenu do St. Margrethena.
II. Nemških uprav.
Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah obratovani kosi od nemško-švicarske meje:
20.	pri Gottmadingenu do švicarsko-nemške meje pri Wilchingenu.
21.	pri Stettenu do Basela.
22.	pri Leopoldshöhe do Basela.
23.	pri Grenzachu do Basela.
24.	Po velikovojvodskih badenskih državnih železnicah skupno obratovana spojna železnica od badenskega kolodvora do osrednjega kolodvora v Baselu.
25.	Po državnih železnicah v Alzaciji-Loreni obratovani kos od nemško-švicarske meje pri St. Ludwigu do Basela.
III.	Francoskih uprav.
Po družbi za železnico Pariz-Lijon-Sredo-zemsko morje obratovani kosi od francosko-švicar-ske meje:
26.	pri St. Gingolphu do Bouvereta.
27.	pri Chêne-Bourgu do Genf-Eaux-Vives.
28.	pri La Plainei do Genf-Gornavin.
29.	pri Gol-des-Roches do Locle.
IV.	Italijanskih uprav.
30.	Po italijanskih družbah za sredozemsko in adrijansko železnično mrežo obratovani kos od italijansko-švicarske meje pri Ghiassu do Ghiassa.
Opomnja. Kar se tiče železničnih kosov, katere obratujejo švicarske uprave v .vnanjih deželah, primerjaj :
Nemčija, številka 118, 119, 120, 121.
Francosko, številka 25, 26, 27.
Italija, številka 7.
Wittek s. r.
30.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 13. marca 1901. 1.
o ustanovitvi postavka tare za papir t. št. 191 in 192 v skladih z zapornicami.
Z ozirom na ukaz z dne 15. julija 1894. 1. (drž. zak. št. 151) o uredbi postavkov tare k obči carinski tarifi avstrijsko-ogrskega carinskega ozemlja se ustanavlja v porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma postavek tare za papir t. št. 191 ali 192 v skladih z zapornicami na 6®/0 kosmate teže.
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Böhm s. r.	Call s. r.
(Sl0Wl»<h.)
28
31.
Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 13. marca 1901.1.
o carinskem ravnanju s stroji, aparati, instrumenti in drugimi pripravami za električne namene.
V porazumu z udeleženima kraljevima ogrskima ministrstvoma se ukazuje naslednje:
1.	Ocarinjevanju kakor stroji, oziroma aparati podležč dinamostroji in elektromotorji z regulatorji in spuščalniki vred, ki so pritrjeni na njih, nadalje transformatorji (izvzemši transformatorje za merilne namene) in delilnike napetosti.
Od teh je enotočne transformatorje ocarinje-vati kakor dinamostroje in to, ako so izpolnjeni predpisani pogoji, v pogodbenem prometu po carinskem postavku 5 gl. za 100%, izmenotočne transformatorje in delilnike napetosti pa je odpravljati po t. št. 287 po carinskem postavku 8 gl. 50 kr. (po pogodbi s 7 gl. 50 kr.) za 100 %, oziroma, ako so iz več nego 50°/0 nežlahtnih kovin, po t. št. 286 po carinskem postavku 15 gl. (po pogodbi 12 gl.) za 100%, ako pokažejo vsi ti posamezno težo 20 % ali več.
2.	Po kakovosti gradiva je ocarinjevati :
a)	dinamostroje, elektromotorje, transformatorje in delilnike napetosti v posamezni teži z manj nego 20 %, ako se ne izkažejo za izdelke precezijske mehanike ;
b)	okrove za telefone itd., varnostne kapice> steklene krogle, zvonce, dvigalne in varnostne priprave za električna razsvetila, ako ne tvorijo hkratu kontakta, in pa vse sestavine električnih naprav, ki imajo za njih rabo podrejen pomen, nadalje zavarovalne lamele, nepritrjeno delujoče stikalne tablice, nepritrjene vkovne obroče za žarnice, ne pritrjene doze in školjke za telefonske izstikalnike itd. in pa druge nepritrjeno delujoče sestavine električnih naprav, potem vodilno gradivo (vodilne žice, izolacijska telesa, kljupe, upeljave, okove, nosilnike izolatorjev itd.)
Posameznih vijakov, vodilnih šin in žic ah kontaktnih gumbov postavljaje tarifo nepritrjenim stikalnim tablicam ni jemati v poštev;
e)	akumulatorje.
3.	Ocarinjevanju kakor instrumenti t. št. 299 b podležč :
a)	dinamostroji, elektromotorji, transformatorji in delilniki napetosti v posamezni teži z manj nego 20 %, ki se izkažejo za izdelke precizij-ske mehanike;
b)	transformatorji za merilne namene in pa vsi drugi električni merski, števni in prigledni aparati ;
c)	električne obločnice in žarnice in pa njihove pritrjene sestavine;
d)	telefonski in telegrafski aparati ;
e)	regulatorji, oporniki in spuščalniki vseh vrst (tekočinski regulatorji, stikalniki po celicah, regulatorji stranske zapore, prigledniki, prigledni oporniki, nasprotni spuščalni oporniki, obratni spuščalniki, sainotvorni spuščalniki i. t.);
f)	z merskimi aparati, oporniki, stikali itd, pritrjene stikalne tablice;
g)	stikalniki, izstikalniki, pretikalniki vseh vrst (brez ozira na težo), nadalje pritrjene obrane;
h)	električni kurilni aparati izvzemši električne peči; električni ventilatorji (s posamezno težo z manj nego 20 %) ;
i)	varnostne priprave zoper strelo, izvzemši strelovode;
k)	pritrjeno delujoči okovi in kontakti električnih svetiljk;
l)	za rabo gotovi sestavljeni galvanski elementi
Opomnja. Z ozirom na §. 6, lit. e, al. 1. izvršilnega predpisa k zakonu o carinski tarifi so carinski uradi pooblaščeni v tistih primerih, v katerih so spredaj omenjene sestavine električnih naprav, ki jih je ocarinjevati po t. št. 299 b, samo v rahli zvezi s težkimi podložnimi ploščami, okrovi itd., na zaprosilo stranke dovoliti odmonti-ranje, da se na zadnje imenovane reči ločeno ocarinijo po kakovosti gradiva. (Tako se na primer pri montiranih stikalnih tablicah, na katere so samo privili merski aparati, oporniki itd., lahko snamejo in sami zase ocarinijo po t. št. 299 b. stikalne tablice pa po kakovosti gradiva).
Ta ukaz stopi takoj v moč.
Itölim s. r.	Call s. r.