številka L rs T ZA TfiLESNO KULTURO ■POLET Ljubljana, ponedeljek, 24. maja 1965 - Cena 50 din 21 Leto XX. Evropsko prvenstvo v orodni telovadbi za ženske SOFIJA. 23. maja. Na evropskem prvenstvu v orodni telovadbi za ženske, ki se je včeraj pričelo v Sofiji, je Prvo mesto osvojila Čehoslo-vakinja Vera časlovska, olimpijska zmagovalka iz Tokia. Za svoje vaje je dobila oceno 38.89, na posameznih orodjih Pa — preskok 9.80, dirovišin-ska bradlja 9.83, gred 9,73, Parter 9.53, druga je bila sovjetska tvekmovalka Larisa Latinina 38,19, 3. Radochla (NDR) 37.99. Naši tekmovalki sta zasedli solidno uvrstitev. Havelka se je uvrstila na 26. mesto, Sljepica pa na 30. Realna vrednost naših tekmovalk je nekje pri 20. mestu. Zaradi napak v začetku tekmovanja Pa sta se uvrstili na nekoliko slabši mesti. SREČNO, SEM mm LETA! Te besede, ta skromna voščila veljajo Tebi tovariš Tito! Tvoj rojstni dan je Tvoj praznik in praznik vseh nas, predvsem mladih. To je praznik, ko se veselimo sedanjosti in prihodnosti in dan, ko želimo Tebi še mnogo zdravja, šc mnogo moči, da bi lahko vodil Jugoslavijo še dolga leta. Vse naše želje, tiste, ki so zapisane in tiste, ki ostajajo samo v mislih, so iskrene, prihajajo iz src milijonov in milijonov vseh naših ljudi, tudi nas športnikov. Čez nekaj dni, ko Ti bo stisnil roko in Ti predal štafetno palico naš najboljši športnik* Miro Cerar, bodi prepričan, da Ti bolj kot kdajkoli želimo vse tisto, kar se da povedati z enostavnimi besedami — vse najboljše! 1 MEDNARODNE HITROSTNE MOTORNE DIRKE ZA NAGRADO LOKE Najboljša mesta tudi za Jugoslovane Rekord samo v eni disciplini 50 ccm - Sodelovalo 15 držav -Okoli 35.000 gledalcev ŠKOFJA LOKA, 23. maja. Na prenovljeni 4500 m dolgi krožni asfaltni progi v Škofji Loki, so bile danes mednarodne cestne hitrostne motorne dirke za 16. nagrado Loke z udeležbo več kot 80 tekmovalec iz 15 držav Evrope, Avstralije, Afrike in Amerike. V središču pozornosti je bil nastop dirkačev v razredu z najtežjimi motorji (500 ccm), saj so prireditelji za nov absolutni rekord tekmovalne trase, ki ga je dosegel lani zdaj že pokojni Novozelandec Morrle Low 133,00 .5 km na uro, obljubili posebno 'častno nagrado in še 200.000 din. Samo malo je manjkalo in ta rekord ne bi več obveljal. V zagrizenem spopadu v . tem razredu sta se najhitreje pognala Anglež Lewis Vpung in mladi dunajski mizar Eddi Lenz Nekaj krogov sta bila izmenoma na začetku kolone 14 dirkačev in iz kroga v krog navijala hitrost. Po nesrečnem na- ključju se je Lenzu pokvaril oklep na motorju, tako da je moral odnehati pred koncem. Zmago in zlati lovorov venec je tako osvojil Lewis Young, ki je deveti krog prevozil v času 2.02.570 oziroma s povprečno . hitrostjo 132.570 km na uro, s čimer je za las zgrešil lanski, absolutni rekord. Na škofjeloških dirkah so jugoslovanski dirkači v nekoliko okrnjeni konkurenci iz tujine dosegli presenetljivo dobre rezultate. Vsekakor je bil najboljši med našimi Kranjčan Leon Pintar, ki je v razredu 125 ccm s svojo japonsko Hondo za Nemcem Eserom dosegel odlično drugo mesto. Zelo sta se izkazala še Kamničan Janko štefe, ki je v razredu do 50 ccm osvojil tretje mesto z enakim plasmajem v razredu do 250 ccm pa se lahko pohvali Bevanda. Gledalci so zelo uživali tudi v zaključnem nastopu 14 prikoličarjev, med katerimi je zmagal štirikratni svetovni prvak Maks Deubel s sovoznikom Homerjem. Rezultati do 50 ccm: An-schaint (ZRN) 15:30.3 (najhitrejši krog 105.744) — nov rekord v tej kategoriji, Smith (Avstralija), štefe (J), 125 ccm: Eser (ZRN) 18:47.3 (118.594), Pintar L. (J), Coul-ter (Irska), 250 ccm: Coulter (Irska 23:01.1 (120.715), Dick-son (NZ), Bevanda (J), 350 ccm: De Kock (Juž. Afrika) 22:05.2 (124.807), Scobie (NZ), Dobs (NZ); 500 ccm: Young (Ang) 21:01.0 (132.570), R. Robinson (Ang) Hawthorne prikolice: Deubel — Hoer-ner (ZRN) 22.18:4 (123.664 km na uro), nov rekord v tej kategoriji, Auerbacher — Ry-kers '(ZRN — Anglija), Kolle — Marguardt (ZRN), inž. šnajder — Rogan (Jug). Najboljši med našimi Kranjčan Leon Pintar je v razredu 125 ccm osvojil odlično drugo mesto 11. ZVEZNE NOGOMETNE Olimpija LIGE 27 — ZAHOD 19 7 1 73:21 45 Sloboda 27 19 5 3 59:20 43 Maribor 27 15 4 8 49:28 34 Čelik 27 12 6 9 45:34 30 Rudar 27 12 4 11 51:52 28 Šibenik 27 10 8 9 32:41 28 Slavonija 27 10 7 10 54:42 27 Borac 27 8 11 8 43:43 27 Famos 27 9 8 10 40:50 26 Lokomotiva 27 8 9 10- 49:56 25 Borovo 27 6 11 10 32:42 23 Varteks 27 8 5 14 32:40 21 Istra .. 27 7 6 14 24 A3 20 Split 27 7 6 14 26:49 20 Kladivar 27 6 6 15 31:57 18 BSK ' 27 5 7 15 40:64 17 Olimpija: Slavonija 4:2 Rudar: Maribor 0:3 Kladivar: Famos 0:0 Poročila o nogometnih srečanjih v II. zvezni nogometni ligi - berite na 2. strani S ■ ■ ■ ’ ■ ■ ■ ■ ■ ■ i ■ ■ ■ ■ ■ ■ mednarodne vesti VARŠAVA —V predzadnji etapi mednarodne amaterske kolesarske dirke Berlin — Praga — Varšava od Poznanja do Torunja v dolžini 146 km je prvi privozil na cilj Deenen (Niz), pred Docolja-kovim (SZ) in Stoicom (Rom). Med moštvi sta bila prva Nizozemska, 2. SZ in 3. Danska. Po tej, XIV. etapi vodi v generalnem plasmaju Lebed jev (SZ), sledita pka Doležal (ČSSR) in Kudra (Polj.). V ekipnem plasmaju pa je vrstni red naslednji: SZ, Poljska, NDR, na 10. mestu pa je jugoslovanska Ekipa. PARIZ — V osmini finala mednarodnega teniškega turnirja je Stolle premagal Arillo (šp) s 7:9, 4:2, 6:2, 3:6, 6:4, 6:3, Lejus (SZ) pa Hoogsa (ZDA) s 6:3, 6:3, 4:6, 8:10, 9:7. ATENE — Zmagovalec maratonskega teka od Maratonskega polja do Aten je Madžar Sete, ki je pretekel progo v času 2:30,40. Sledita olgar Rarankov in Grk Vouras. Nastopilo je 32 atletov. NEW DELHI — Potem, ko sta se v četrtek povzpela na najvišji vrh našega planeta dva indijska alpinista, sta danes spet stopila na Streho sveta Mount Everest indijska alpinista Gyatso in Wangyal. Na vrhu sta se zadržala 50 minut. ■. n. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - D. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA U. ZVEZNA NOGOMETNA KLADIVAR: FAMOS RUDAR : MARIBOR 0:0 Pred 2500 gledalci je Kladi-var na domačih tleh poizkušal v zadnji priložnosti v drugi zvezni ligi doseči dve dragoceni točki. Igrišče je močno oviralo vse nogometaše, saj je bilo po zadnjem deževju izredno spolzko. Kladivar v prvem polčasu ni uspel doseči prednosti. Imel je sicer terensko premoč ter tri odlične priložnosti za zadetek, vendar je zaključne strele Babič vselej uspešno ubranil. Napadalci Kladivarja so v prvem delu igrali zelo nepovezano pa tudi za zaključne strele so se odločali preveč od daleč. LEPA PRILOŽNOST ZA BINKOVSKEGA Že v tretji minuti je Bin-kovski preigral vso obrambo gostov, se sam znašel pred vrati Babiča in se z desetih metrov odločil za strel. Streljal pa je točno v vratarja. Tako je bila odlična priložnost zapravljena. V 19. minuti je Binkovski z levega krila lepo padel prostemu Percu, ta je z glavo močno streljal, Babič pa je ponovno žogo ujel. še eno priložnost je imel Kladivar v prvem delu igre. Perc je z desnega krila močno streljal pred vrata gostov, Binkovski je zaplaval po zraku in žogo usmeril z glavo v vrata, vendar je žoga ponovno poletela tik mimo vratnice v gol-aut. Tako je terenska premoč Kladivarja v prvem delu igre ostala neizkoriščena. VODEB REŠI VRATA Famos je kljub podrejeni vlogi v prvem delu igre pokazal bolj povezano igro. V 34. minuti so gostje imeli izredno priložnost za zadetek. Bauman dvakrat ni ujel žoge, vrata so bila nebranjena, na vso srečo Kladivarja pa se nihče od napadalcev Fa-mosa ni znašel v tej ugodni situaciji za zadetek. V 39. minuti je Hošič prodiral proti vratom Kladivarja, Bauman mu je šel nasproti in vrata so bila ponovno prazna, Kosič je ostro streljal v prazna vrata Kladivarja, vendar se je tu znašel branilec Vodeb, ki je z glavo rešil zanesljiv zadetek. Tako sta obe moštvi brez izkupička zaključili prvi del igre. KLADIVAR : FAMOS 0:0 OFENZIVA GOSTOV Začetek drugega polčasa je povsem pripadel gostom. Napad za napadom so uprizarjali na vrata Kladivarja, vendar Bauman je bil vselej na mestu. Močno zaposlen je vselej z uspehom ubranil strele Barišiča in Krivošeja. Tudi ta premoč 'ni spravila iz ravnotežja domačinov. Po presledku dobrih 15 minut so se otresli tega pritiska gostov in prešli v protinapad. VRSTA ZAMUJENIH PRILOŽNOSTI Kladivar je še naprej igral zelo nepovezano, vendar smo imeli vsaj vtis, da si igralci prizadevajo, da bi dosegli častni zadetek. Pri vseh CELJE, 23. maja. Igrišče Glazija, gledalcev 2500, sodniki Strmecky ter Ivaniševič in Arneri (Zagreb). KLADIVAR: Bauman, Vodeb, Tolič, Biščan, Kreač, Živkovič, HaUlagič, Priganica, (Babič), Perc, Hribernik, Binkovski. FAMOS: Babič, Djurasovič, Kranjc, Durič, Pinto), Sljivič, Šimunovič, Barišič, Krivošej, Hošič, Ljučič. V naslednjem kolu bodo igrali Split : Varteks Borovo : Kladivar Famos : Sloboda Šibenik : BSK Borac : Lokomotiva Čelik : Olimpija Slavonija : Rudar Maribor : Istra njihovih napadih pa je bila obramba gostov vedno na mestu. Sedem kotov je Kladivar streljal v kratkem presledku. Binkovski in Perc kot izvajalca kotov, sta lepo streljala žogo pred vrata, vendar vratar Babič se je izkazal za nepremagljivega. Tudi v kočljivih situacijah je žoga postala njegov plen. REALNI REZULTAT Današnje srečanje, ki se je končalo brez zadetka, predstavlja za Kladivar velik neuspeh. Nad 2500 gledalcev je slabo razpoloženih odhajalo z Glazije. Vsi so pač prepričani, da je Kladivar z današnjo tekmo zaigral izredno priložnost za obstanek v II. zvezni ligi. Ce na domačih tleh igralci ne zmorejo doseči zmage, kaj lahko še upamo iz srečanj v Splitu in Borovem. Gostje so povsem zasluženo odnesli iz Celja dragoceno točko. Tekma je bila zelo fair prav ha prijateljski ravni. Z igro obeh moštev pa ne moremo biti zadovoljni, saj ni bila na ravni II. zvezne lige. Sodniška trojka iz Zagreba je odlično opravila svoj posel K Jug KAKANJ, 23. maja. Vse, kar je bilo možno, so Mariborčani izkoristili in zabeležili prepričljivo zmago. Pri vsem tem pa moramo prišteti še grobe napake obrambe Rudarja v prvem polčasu. Branilci domačinov so veliko pripomogli, da so gostje dosegli prva dva gola. Vsekakor pa je treba že na začetku poudariti, da so bili Mariborčani v celoti boljši. Rudar je šel v igro z veliko mero domišljavosti, prepričan, da zanj ni ovire. Nekaj pa je tudi potrebno povedati, kar je za vse nerazumljivo in kar je prineslo moštvu Rudarja več nesreče kot učinkovitosti: Le zakaj je tehnično vodstvo zamenjalo zdravega Lažica in poslalo v borbo invalida Stojiča. Kdalu po začetnem udarcu je imel Rudar lepo priložnost in to v drugi minuti, ki 0:3 (0;2) RUDAR: Dautbegovič, Duvnjak, Paradina, Ekmedžič, Merdanovič, Slijepčevič, Lazič, (Stoič), Dizdarevič, Gavran, Milinovič, Cejvan. MARIBOR: Vabič, Žerjav, Munda, Sizgoreo, Grubišič, Čeh, Purgaj, Prosen, Markovič, Šober, Breznik. STRELCI: v 17. minuti Purgaj, 40. Prosen, 85. Mar- SODNIK: Petnišič iz Splita. GLEDALCEV okrog 2000, vreme sončno, teren suh, stadion Rudarja. Pa je ni izkoristil. Toda gostje so se kmalu znašli in prevzeli vajeti v svoje roke. S točnim podajanjem in z veliko požrtvovalnostjo so v celoti nadigrali domačine in po lepih akcijah z lahkoto prihajali pred vratarja Daut-begoviča. S serijo številnih strelov so začeli že v 10. minuti, ko je odlični Sizgoreo OLIMPIJA : SLAVONIJA 4:2 (2: LJUBLJANA, 23. maja. — Skoraj 8.000 gledalcev je danes zares lahko uživalo na nogometnem srečanju med Olimpijo in Slavonijo. Malo jih je bilo med njimi takih, ki bi upali podvomiti v uspeh domačih, saj so zadnja srečanja pokazala, da je Olimpija v dobri formi in da bi jo lahko le nesrečno naključje tokrat pripravilo ob prvo mesto. Gostje so na lestvici nekje v sredini in seveda niso prišli v Ljubljano s posebnimi nameni, da bi osvojili kakšno točko, zato so se predstavili z odprto igro, tako da smo lahko 90 minut gledali živo in zanimivo nogomteno srečanje, polno razburljivih dogodkov, šest golov, precej posredovanj vratarjev in seveda še več zamujenih priložnosti. ZA ZAČETEK POBUDA GOSTOV Začetek je bil tako kot navadno, nekoliko mrzličen. Gostje so se takoj predstavili z odprto igro in njihovi napadalci so prvi prišli pred nasprotnikova vrata, šele v 12. minuti so tudi napadalci Olimpije prvič streljali na vrata. Frančeškin je podal na desno krilo in Zagorc je streljal, vratar pa je žogo branil. Kljub temu, da so v prvih minutah nekoliko prevladovali gostje, pa so vrste domačih od minute do minute bolje delovale in v nenadnem protinapadu so domači v 14. min. dosegli že prvi gol. Ka-pidjič je z desne strani lepo podal na sredino pred vrata, tam pa je Veselica s strelom z glavo, usmeril žogo čez vratarja v mrežo. Videli smo še nekaj dobro zasnovanih akcij in kazalo je, da bo boljša igra domačih prišla do izraza tudi v doseženih golih. PRESENETLJIVO IZENAČENJE — 1:1 Zgodilo pa se je prav nasprotno. V 22. min. so bili igralci domače obrambe premalo pozorni Djorlev in šo-škič sta premalo pazila na odlično razpoloženega napadalca Bijeliča, ta je ušel po levem krilu in vratar Žabjek je moral nemočno pobrati žogo iz mreže. To, da Slavonija ni zaigrala z obrambno takti- ko, se ji je dobro obrestovalo. Nekaj časa po izenačenju so domači nogometaši spet igrali nekoliko slabše, toda kljub napakam so vedno bolj pre-. vzemali pobudo v svoje roke, 28, minuta je prinesla izredno akcijo Veselice, Corna in Zagorca, slednji ypa je z odličnim strelom povišal rezultat na 2:1. Pri tem si je nekoliko poškodoval nogo, vendar se je že čez nekaj minut vrnil v igro. Šest minut pred koncem prvega dela je kazalo, da se bo ponovila akcija, iz katere je Slavonija dosegla prvi gol. Bijelič pa je podal Katiču, ta je streljal, vendar je bil Žabjek na mestu. Minuto pred koncem prvega dela, se je vodstvo Olimpije odločilo za menjavo in namesto Djorleva je vstopil v igro More. BIJELIČ NEVAREN TUDI ZA MORETA Domači so- takoj po sodnikovem žvižgu v drugem delu prevzeli pobudo v svoje roke. Prve poteze so pokazale, da bo tudi More težko kos odlično razpoloženemu Bijeli-ču, ki je bil neprestana nevarnost za domačo obrambo. Že za prvi del smo zapisali, da je Olimpija igrala od minute do minute bolje, to pa velja toliko bolj za drugi del tekme. Ker so bili tudi igralci Slavonije danes zelo dobri, mimogrede lahko zapišemo, da so razen Slobode najboljši nasprotnik, kar smo jih letos videli v Ljubljani, je tekma zares navdušila gledalce, ki so danes prišli na Centralni stadion. Razen dveh golov, kolikor so jih napadalci Olimpije dosegli v drugem delu tekme, smo videli še celo vrsto odličnih strelov, ki jih je ubranil vratar gostov, nekajkrat pa so streli napadalcev Olimpije zleteli mimo vrat. Prva idealna priložnost je bila v 52. min. na sredini igrišča smo videli nekaj nespretnih udarcev, do žoge je prišel Zagorc, v svojem znanem slogu je prodrl do vratarja, s približno sedmih metrov streljal oh desni vratnici spodaj mimo vrat Komaj tri minute za tem je po kombinaciji Kapidjič — Veselica in OLIMPIJA: Žabjek, Djorlev (Mcjre), Jovičevič, Kokot, šoškič, Srbu, Frančeškin, Kapidjič, Veselica, Zagorc, Corn. SLAVONIJA: Špehar, Rukavina, Culin, Cucmirtl I., Lončarič, Hjaš, Smiljanič, Karapandja, Katic. Kasač, Bi jelič. STRELCI: Veselica v 14., Zagorc v 28., Frančeškin v 65. in Coni v 69. min. za Olimpijo ter Bijelič v 22. in 79. mn. za Slavonijo. SODNIK: Tešanič (Varaždin) ter stranska Ilič (Zgb) ter Cahun (Duga Resa). GLEDALCEV: 8.000. Zagorc, slednji spet močno streljal, tokrat pa mimo leve vratnice. ODLIČNE POTEZE CORNA -5. minuta je prinesla poteze, ki so dvignile ria noge vse gledalce, šest metrov od vrat je Corn dobil odlično žogo, odločil se je za volej udarec, vendar je zadel vratarja. Žoga se je odbila do zastavice v kotu na levi strani in spet je bil najprej pri njej Com, Žogo je odlično podal pred vrata, pritekel je Frančeškin in z glavo dosege! najlepši gol na danšnji tekmi. Od tega trenutka je igra postajala vse živahnejša in posebno pred vrati Slavonije je bila cela vrsta kritičnih situacij. Štiri minute za tem se je med strelce na današnji tekmi vpisal še Com. Na visoko žogo je na robu 16-m prostora skočil Zagorc, obrambni igralec gostov je napravil nad njim prekršek in žoga je zletela čez napadalca Olimpije. Ker je bil žogi najbližji Corn, je sodnik upošteval prednost in z odlično potezo je Corn dosegel še četrti gol. Čeprav je imela Olimpija pobudo v svojih rokah, pa je moral Žabjek še enkrat po- li. liga - vzhod Novi Sad : Borac 0.2 Bor : Bačka 1:2 Bregalnica : Voždovački 1:2 Trepča : Železničar 2:2 Froleter : Priština 4:2 Radnički : Pobeda 3:1 Mladost : Spartak 0:0 Srem : Budučnost 1:0 II. liga - zahod Istra : Split 3:2 (1:0) Rudar : Maribor 0:3 (0:1) Olimpija : Slavonija 4:2 (2.T) Lokomotiva : Čelik 0:0 BSK : Borac 2:1 (1:0) Sloboda : Šibenik 1:0 (1:0) Kladivar : Famos 0:0 Varteks : Borovo 2:0 (1:0) brati žogo iz .mreže. Bijelič je tokrat ukanil. Moreta , in z Odličnim strelom v levi zgornji vratarjev kot, dosegel končni rezultat 4:2. Domači nogometaši so si danes zmago povsem zaslužili in bi bil rezultat lahko še precej izdatnejši. Posebej moramo pohvaliti Veselico, Corna in šoškiča, dobro pa so igrali še Srbu, Frančeškin in Zagorc. Pri gostih pa je bil seveda najboljši Bijelič. MARJAN GOGALA z 20 metrov ostro streljal na vrata Dautbegoviča. Težko je reči, kaj je bilo lepše: parada Dautbegoviča. V 17. minuti je Maribor dosegel prvi gol. Krivec za vodstvo je domačin Merdanovič, ki se je poigraval z žogo in ne-Purgaju. Temu ni bilo težko doseči vodilni gol. Omembe vreden je tudi Markovičev strel z glavo. Bilo je v 31. minuti igre, ko se je Markovič prebil pred vrata Rudarja in z glavo streljal v sam desni kot. Vratar je v lepi paradi ubranil ta strel. Pet minut pred koncem prvega polčasa pa je Merdanovič zagrešil še drugo, usodno napako. Ves čas je izzival Šobra, ta pa se mu je oddolžil na ta način, da mu je odvzel žogo, jo lepo podal Prosenu, ki je zadel mrežo. V nadaljevanju je Maribor še naprej prevladoval na igrišču, čeprav so imeli tudi domačini nekaj priložnosti za dosego golov. Najlepša je bila v 70 minuti, ko je izredno slab sodnik Petrušič iz Splita dosodil najstrožjo ka-:-zen v korist Rudarja. Strelec je bil slabo razpoloženi Stojič, ki je zgrešil cilj. Pet minut pred koncem je v nenadnem protinapadu Markovič še tretjič potresel mrežo Rudarja. V splošnem lahko rečemo, da je Maribor zasluženo premagal domačine, ki so bili pred tekmo prepričani, da imajo dve točki že v žepu. A. KONSTANTINOVIC RAZPIS • tečajev za strokovne kadre, ki jih razpisujejo republiški in meob-činska Centra za šolanje in strokovno izpopolnjevanje padrov Ljubljana in Maribor za poletno obdobje 1965. RAZPORED TEČAJEV: panoga za naziv čas kraj 1. nogomet trener 30. VI.—11. VII. Seča 2. rokomet trener 30. VI.—11 VII. Seča 3. odbojka trener 30. VI.—11. VII. Seča 4. nogomet trener I. r. 22. VII.—31. VII. Ravne ali 5. rokomet trener 26. VII,—6. VII. Mozirje Seča 6, košarka trener 26. VII.—6. VII. 7. namizni tenis trener 26. VII.—6. VII. Seča 8. STV prednjak 1. VIII.—14. VIII. Rovinj ali 9. plavanje trener 1. VIII.—14. VIII. Pula Rovinj ali 10. atletika trener 1. VIII —14. VIII. Pula Rovinj ali 11. tečaj za vodnike predšolskih otrok 2. VIII.—12. VIII. Pula Mozirje 12. tečaj za vodnike dece in pionirjev 2. VIII.—12. VIII. Mozirje 13. košarka trener 7. VIII.—18. VIII. Seča trener 7. VIII.—18. VIII. Seča 15. STV prednjak 7. VIII.—18. VIII. Seča 16.balinanje trener 7. VIII.—18. VIII. Seča 17. rokomet trener I. r. 7. VIII.—18. VIII. Seča 18. STV 19. rekreacija prednjak I. r. organizator 14. VIII.—28. VIII. 14. VIII.—28. VIII, Mozirje Mozirje 20. rokomet trener 15. VIII.—28. VIII. Rovinj ali 21. odbojka 22. košarka 23. nogomet trener trener trener trener I. r. trener I. r. trener Pula 15. VIII. 28. VIII. Rovinj ali Pula 15. VIII.—28. VIII. Rovinj ali Pula 15. VIII.—28. VIII. Rovinj ali Pula 22. VIII.—30. VIII. Seča 22. VIII.—31. VIII. Seča september Ljubljana september Ljubljana 5, 6, 7, 13, 15, in 16 Center za 24. streljanje 25. kegljanje 26. atletika 27. tenis Prijave se sprejemajo: za tečaje pod tek. štev. 1, 2, 3,.................... šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, Ljubljana, Komenskega 7 do 10. junija; za tečaje pod tek. štev. 8, 9, 10, 20, 21, 22 in 23 Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, Maribor, Maistrova 5; za tečaje pod tek. štev. 4, 11, 12. 14, 17, 18, 19, 24, 25, 26 in 27 Center za šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, Ljubljana, Gortanova ul. ali tudi pristojne republiške strokovne zveze do 15. VI. Podrobnejše informacije o stroških in pogojih za sprejem v tečaje dobite pri organizatorjih razpisanih tečajev. Zveza za telesno kulturo Slovenije — Center za Šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov IMovi poklic: šahovski velemojster m Med zagrebškim velemojstrskim »turnirjem miru« je zasedal izvršni odbor šahovske zveze Jugoslavije in dodelil za leto 1965 'stalni del štipendij večji skupini šahistov in sicer: Ivkovu, Gligoriču in Ma-tuloviču (kot državnemu prvaku) po 20.000, Matanoviču in Parmi po 18.000, Lazarevičevi 15.000, potem pa sledijo še skupine, večje ali manjše, po 12.000, 11.000 in po 8.000 (v tej skupini so tudi Planinc kot direktni udeleženec prihodnjega državnega prvenstva ter šahistki Pieberlova in Ljilja-kova, ki sta na zadnjem ženskem prvenstvu SFRJ delili drugo do četrto mesto). Ta sklep je lahko izhodišče za razmišljanje in razpravljanje o posebnem, že leta in leta odprtem problemu v šahovski organizaciji, o statusu velemojstrov oziroma vrhunskih šahistov nasploh. V Puli, kjer se te dni 4>ira vse, kar v šahu leze in gre, iz. vseh republik, pa igralci kot orga nizatorji in funkcionarji, je bilo dovolj {Jriložnosti tudi za izmenjavo mnenj in stališč o tem rebusu, ki bremeni, vleče nazaj ali komaj še vzdržuje status quo. nagrada še v šahu le NADOMESTILO Zadeva ni tako preprosta, kajti primerjava z drugimi športniki je samo delno možna ali pa sploh ne. Zakaj? Šahovska tekmovanja, čeprav imajo vsa obeležja športnih .tekmovanj katerekoli panoge, so vendarle bistveno drugačna Prvič trajajo nprmalno od dveh tednov do enega meseca — temu nasproti je mogoče postaviti le olimpiade ali prvenstva posameznih kon-tinentov. Drugič pomeni to angažiranje takih in takih sredstev in seveda- dopuste, dopuste in spet dopuste, dolgo odsotnost z delovnega mesta. Tretjič: Šahovska igra. Predvsem seveda tista vrhunska, terja veliko dela. Normalna partija traja pet ur, če ni prekinitve, potem priprave, morebitne' analize in kajpak stalno spremljanje teorije, proučevanje in tako naprej. Skratka, vse to traja več kot normalen deloven dan. Plus služba, če ne gre drugače. Torej? Ob vsem tem, he glede na stoletno tradicijo, najbrž ni tak smrten greh, da dobijo šahisti tudi denar-he nagrade. To ni profesio-Oalizem v klasičnem pomenu besede, ampak samo nadome-®jilo. Seveda »pade« nagrada le, če igraš dobro. To pa ni vselej, oziroma samo dobri igralci, najboljši med najboljšimi, na svoji ravni seveda, uspevajo. Vendar še ti morajo igrati dobro, stalno dobro. Puljski šahovski »rendez-vous« na najvišji ravni sem izrabil za razgovor o tej vselej interesantni temi. Prva »žrtev« je bil Bora Ivkov, trenutno po šahovski liniji prvi Jugoslovan. Ta zadeva, status vrhunskih šahistov (po prvotnem predlogu šahovske organizacije širši izbor, vključno perspektivni igralci, po drugem predlogu zoženo na velemojstre), stoji na mrtvi točki, totalno nerešen — je dejal. Kar je urejenega, je samo posamično, nenačrtno, brez sistematike. Pri tem je še prav posebno zanimivo to, da je za velemojstre, ki ne igrajo več, ta zadeva vendarle še kar uspešno urejena. Upokojitev po posebnem členu, po športnih zaslugah. Tako je bilo pri pokojnem Kostiču, tako je pri Pircu in zdaj pri dr. Trifunoviču. Kakšen paradoks! če ne bi bilo zveznega centra za napredek šaha, kjer delamo razen mene še Matano-vič, Čirič, Sokolov in tako naprej, bi nas še nekaj več krepko »viselo«. Za ilustracijo pa naj povem, da je moja plača le dve tretjini Trifunovičeve pokojnine (48.000 proti 75.000). Še to: pri vas v Sloveniji bi morali nekako rešiti status Parme, saj je to vendar naš najmlajši, hkrati pa najperspektivnejši igralec. IGRALCEV JE PREMALO Tako Ivkov. Damjanovič se je v svojem besedovanju usmeril na drugo področje. Ni še pravega delokroga za velemojstre, pravi, šah bi moral močneje zakoračiti v šole, v taki ali drugačni obliki, niti močni klubi nimajo trenerjev, propaganda je kljub vsemu premajhna, stereotipna. Dalo pa bi se veliko narediti. Tu je televizija, tu je radio, potem ustni časopisi, predavanja in tako naprej, široko, vendar premalo izkoriščeno področje. Sedaj se sicer nekaj premika, vsaj pri nas v Zagrebu, saj je televizijska šahovska šola takorekoč že dogovorjena. In tudi beograjska TV je že uvedla posebno oddajo »šahovski almanah«. Nazadnje še Udovčič. Najprej je iz njega spregovoril šahist, velemojster. Ta igra se je tako razvila, da drugače, brez urejenega statusa, kmalu ne bo moglo več naprej. Ali ureditev tega problema in še nadalje taki in taki uspehi, ki nam prinašajo drugo mesto na svetovni jakostni lestvici, ali pa bomo čez čas začeli polagoma drseti navzdol, najprej neopazno, potem pa vse bolj očitno. In zdaj Udovič kot pravnik: skupnost kljub temu, da že veliko daje za šah, vendarle ne more v tej fazi, oddvojiti še več. Toda šah, združen s propagando, s turizmom in podobnimi oblikami, je očitno v pohodu, igralcev za obilico turnirjev, ki bo postala še večja, pa ni dovolj. To bo nujno, prej ali slej vodilo k formiranju novega poklica, poklica šahovskega velemojstra, še nekaj moram pripomniti: Stara resnica je, da šah ostri, povečuje intelekt. Pomaga pri študiju česarkoli, potem pa se to reflektira spet nazaj v šah. To upoštevanja vredno resnico nikakor ne gre prezreti. »PROBLEM PARMA« Na koncu je tudi Udovič, najbrž ne brez razloga, načel problem Parme. Opozoril je samo na tale moment: Parma je med šahisti svojih let danes drugi na svetu, takoj za Fischerjem. Kaj pomeni to? Da bo takrat, ko bo prišla na vrsto njegova generacija, silno, silno visoko streljal, celo na naslov svetovnega prvaka. In zato je za Parmo treba najti rešitev. Za svojo osebo sem prepričan, da se bo tudi našla, saj take priložnosti ne gre izpustiti. Tako trije velemojstri. In zdaj še dva šahovska delavca, organizatorja, funkcionarja, sodnika. Najprej Milan Pe-Ijin, mednarodni šahovski sodnik: Za naše, beograjske velemojstre, stvari nekako urejamo, čeprav šele delno. Gligorič ima delovno mesto v. radioteleviziji, Matanovič in Ivkov sta v centru, Trifunovič je ravnokar upokojen, Ja-noševič dela v Športu, samo Matulovič je svobodni šahovski umetnik in nič več, torej popolnoma neurejen primer. Za nas je srečen izhod center za napredek šaha, vendar je to šele začetek. Do kraja pa problema sami ne bomo mogli urediti. Tudi pri nas v Zagrebu, povzame besedo funkcionar šahovske zveze Hrvatske Ivo Zorec, je ta problem rešen polovično ali še manj. Udovčič dela v Megi kot pravnik in imajo za njegovo nastopanje v kolektivu razumevanje. Rabar je na radioteleviziji, aktivdn novinar, enako Bertok v Sportskih novostih, vtem ko je Fuderer na fakulteti in prav zdaj zagovarja znanstveni doktorat. Marovič je končal tretjo stopnjo, zato pa sta skoraj nerešena Damjanovič in Minič. Damjanovič dela začasno pri šahovski nakladi, pa honorarno v centru, dokler ne bo republiška zveza za telesno kulturo odprla delovno mesto šahovskega inštruktorja in bo za to mesto kandidiral. Minič pa je še študent s štipendijo RTZ. RAZUMEVANJE OBSTAJA Taka je situacija v obeh največjih jugoslovanskih šahovskih centrih, v Beogradu in Zagrebu: Glede na to, da so drugod samo še posamezniki, predvsem Parma, potem perspektivni Planinc in podobni mladi talenti, je mogoče povzeti, da ostaja vprašanje statusa vrhunskih šahistov, predvsem velemojstrov, še nadalje odprto, še nadalje problem, ki kliče po sistematičnem urejanju. Redki so jugoslovanski športi, ki lahko postrežejo vsa ta leta po vojni, če niti ne štejemo predvojnih uspehov dr. Vidmarja in Kostiča, zdaj že pokojnih velemojstrov, s takimi rezultati kot šahisti. Slavo Jugoslavije, slavo naše socialistične domovine, so ponesli po vsem svetu, povsod so naši vrhunski šahisti ljubi gostje. Vabila dežujejo od vsepovosd, pa tudi pri nas doma je seznam velikih prireditev že presneto dolg. Vse znamo, vse moremo, samo tu, pri nudenju optimalnih možnosti za tiste, ki so sebe in nas ovenčali s slavo, ne enkrat, marveč že desetindesetkrat, stojimo leta in leta na mestu. Danes še kar uspešno rinemo, toda kako dolgo. Zato se bo s tem problemom treba spoprijeti, kmalu, čim prej. Najlaže verjetno prek Zveze za telesno kulturo, ob pritegnitvi vseh ostalih družbenih činiteljev, ob izrabi najrazličnejših možnosti. Pretežko to ne bi smelo biti, saj osnovno razumevanje obstaja. Dvajset let uspehov je tu. Franček BRGLEZ Med šahisti je mnogo tako-imenovanih »totalno« nerešenih problemov — Gre za eksistenco svetovno znanih šahovskih velemojstrov --Parma je poleg Fispherja nai-boljši šahist mlade generacije na svetu — Šah zasluži pozornost, saj je tu 20 let zares velikih uspehov jugoslovanskega šaha v svetu Zgodilo se je točno tako, kot je bilo pričakovati: v veliko pomoč svojim klubskim barvam so dopotovali na državno moštveno prvenstvo v Pu-lo naravnost iz Zagreba, s turnirja miru, vsi Jugoslovani, ki so tam igrali, razen Gligoriča in Mata-noviča; ta dva so šahovski valovi odnesli v drugo smer, v izraelsko mesto Natanijo, na nov mednarodni turnir. In tako je sedmerica »izbranih« z naslednjimi besedami strnila svoje vtise o pravkar končani »veliki predstavi«: P) IVKOV: Samo mladi SO/igrali dobro, se pravi Parma, MarovUč in Miinič. Ostali so iz raznih razlogov razočarali. Gligorič je očitno preutrujen in bi najbrž potreboval daljši počitek. Nasprotno pa je Udovčič neuigran, saj od lanske Havane takorekoč ni videl šaha. Matanovič je že nekaj časa v krizi in bi kazalo ugotoviti, kaj jo povzroča. Morda bo z njegovim prehodom v zvezni šahovski center za napredek šaha spet kma- mann. Neskromen bi bil, če bi hotel še več, čeprav bi kaj takega bilo seveda še boljše. g} MAROVIČ, novi mednarodni mojster: Turnir miru se mi zdi prelomnica v ravnotežju šahovskih moči v svetu. Doslej so sovjetski velemojstri v glavnem z lahkoto zmagovali, v Zagrebu pa so prvič doživeli relativno velik neuspeh. Petrosjan in Bronstein nista bila dovolj prodoma, da hi bila lahko držala korak z Ivkovom in Uhlmannom. Novi velemojster Antošin je razočaral, Gipslis, verjetno njihov najmočnejši mednarodni mojster, pa še bolj. To niti ni tako slučajno, saj imajo danes zelo malo igralcev, ki bi lahko na tako močnem turnirju zasedli prvo mesto. g| MINIČ: Norma za velemojstra je bila zelo visoka, saj jo je izmed 15 igralcev s tem naslovom »potrdilo« vsega prvih sedem. Dve partiji več bi moral zmagati kot izgubiti, pa bi bilo. Toda kako naj v tako elitni za- v Šahovska sedmorica o veliki predstavi lu vse najboljše. Upajmo, kot za Gligoriča. Damjanovičev igralni slog je tak, da ali zablesti ali utrne. Tokrat ni zablestel. Bertok pa je psihično nestabilen, podvržen strahovitim depresijam, če mu ne gre. Zagreb je to potrdil. In kaj naj rečem zase: seveda sem zadovo- ljen, saj bi bil pred turnirjem pripravljen podpi--sati vsako uvrstitev do petega mesta. Vendar se mi zdi, da sem igral v Havani leta 1963 še boljše. jpri PARMA: Naj odgovo-vorim posredno: Na jubilejnem prvenstvu SFRJ v Novem Sadu in zdaj v Zagrebu sem od skupno 38 partij le eno (prvo!) izgubil, potem pa nobene več. Enajst sem jih dobil, ostale remiziral, vedno pa je to dalo 12 točk. Samo da je zagrebško četrto do peto mesto — (nasproti novosadskemu drugemu do tretjemu) veliko vrednejše, kajti druščina je bila resnično slovita — svetovni prvak Petrosjan, prvi Botvinikov izzivalec Bronstein, pa trije sedanji kandidati za svetovnega prvaka (Ivkov, Portisch, Larsen) in vedno nevarni in odlični Uhl- sedbi uspem? In vendar sem bil uspehu precej blizu: z Golombekom sva remizirala brez nadaljevanja, potem pa sem ugotovil, da je zapisal tako slabo potezo, da bi najbrž dobil in s tem bi bil od cilja teoretično oddaljen samo še za eno zmago. — Pa drugič! g DAMJANOVIČ: To je narečji uspeh jugoslovanskega šaha — Ivkov deli prvo mesto, Parma je neporažen, igra iniciativno in v nobeni partiji ni bil v sumljivem položaju. Mene so pokopale čme figure, ker imam preozek otvoritveni repertoar. UDOVČIČ: Kaj morem! Do zadnjega nisem vedel, ali bom nastopil, pa se seveda nisem utegnil posebej pripravljati. Tudi že dolgo nisem igral, razen tega pa sem bil — kljub dopustu — v stalni miselni zvezi s svojim delovnim mestom. B BERTOK: Gorje premaganim! Zlasti še, če izgubijo moralo, ne vzdržijo tako dolgega turnirja, kvarijo boljše pozicije in vmes še delajo. Zato pa pravim — na svidenje čez i, pet let, na morda še močnejšem drugem turnirju miru, spet v Zagrebu! ki>stirliUM\skti ptinortintii - košarlnti'sku panorama - košarka trska r- •- m ■ ...-.'g V reprezentanci Italije, ki se bo v torek 25. maja pomerila v veliki športni dvorani Tivoli v Ljubljani z Jugoslavijo, bo nastopil tudi odlični igralec kluba Simmenthal iz Milana Gabriele Vianello. Vianello, na našem posnetku levo (štev. 6), je že 63-krat oblekel dres z državnim grbom. Visok je 192 cm ter je eden zelo nevarnih igralcev v moštvu Italijanov. Na posnet-ku ga vidimo v prodoru pod koš na derbi srečanju italijanske lige Ignis : Simmenthal, ki sta najboljši moštvi na prvenstveni lestvici italijanske košarkar-. ske lige ITALIJA: JUGOSLAVIJA V ŠTEVILKAH Italijanski m jugoslovanski košarkarji so se do sedaj pomerili med seboj v 19 meddržavnih srečanjih. Italijani so dosegli skupno 10 zmag, Jugoslovani pa 9. V tem količniku 10:9 so vpoštevane vse tekme od prijateljskih do prvenstvenih v okviru evropskega in svetovnega prvenstva ter meditiranskih in olimpijskih iger. Tudi razmerje prejetih in doseženih košev je v korist Italijanov in sicer 1229:1201. 1947: Praga 1949: Napoli 1950: Nica 1951: Istambul 1952: Milano 1952: Istambul 1953: Moskva 1953: Istanbul 1955: Budimpešta 1958: Pesaro 1953: Istambul 1962: Beograd 1962: Ljubljana 1963: Bologna 1963: Rio de Janeiro 1693: Napoli 1963: Vroclav 1964: Tokio 1965: Milano — Italija : Jugoslavija 59:53 ( 31:17) — Italija : Jugoslavijo 43:28 (17:16) — Italija : Jugoslavija 40:37 (18:16) — Jugoslavija : Italija 55:32 (25:18) —- Italija : Jugoslavija 55:34 ( 28:19) — Jugoslavija : Italija 51:43 ( 28:19) — Jugoslavija : Italija 48:4? (23:26) — Jugoslavija : Italija 77:65 (38:30) — Italija : Jugoslavija 69:66 ( 33:29) — Italija : Jugoslavija 62:57 (23:23) — Jugoslavija : Italija 78:76 (36:29) — Jugoslavija : Italija 89:77 (42:30) — Jugoslavija : Italija 88:82 ( 42:40) — Italija : Jugoslavija 93:90 ( 38:43) — Jugoslavija : Italija 85:74 (34:36) — Italija : Jugoslavija 71:64 (34:26) — Jugoslavija : Italija 71:69 ( 37:32) — Italija : Jugoslavija 75:63 (33:25) — Italija : Jugoslavija 99:87 ( 38:42) Doseženi rezultati Italije in Jugoslavije v prvem tekmovanju za pokal evropskih narodov: Italija —Italija : Poljska 60:56, Italija : Francija 64:51, Italija : CSSR 81:70, Italija : Jugoslavija 99:87, Italija : Francija 62:74. Jugoslavija — Jugoslavija : Francija 73:71, Jugoslavija : ČSSR 103:85, Poljska : Jugoslavija 87:7$, Italija : Jugoslavija 99:87, ČSSR : Jugoslavija 82:94, Jugoslavija : Francija 85:66, Jugoslavija : Poljska 92:95 ( 80:80, 37:33). Poljska Italija Jugoslavija ČSSR Francija 7 5 2 533:517 10 ( + 16) 5 4 1 366:338 8 (+28) 7 4 3 612:585 8 ( + 27) 7 3 4 515:545 6 (—30) 8 1 7 523:564 2 (—41) Spored zadnjih treh tekem: 2G. maj — ČSSR : Italij^. 25. maj - Jugoslavija : Italija, 27. maj — Poljska : Italija. P0 TEKMI S KOŠARKARJI POLJSKE Vse preveč lagodno in z velikimi napakami v obrambi Vodstvo in somi igralci nezadovoljni z igro proti Poljakom - Kje so vzroki za očividno nerazpolo-ženje - Tekma z Italijo mora pokazati drugo plat medalje, sicer bomo v veliki negotovosti pred odhodom v Sovjetsko zvezo Moderna športna dvorana v Tivoliju je bila v-torek prizorišče velikega košarkarskega dogodka. Jugoslavija se je v odločilni tekmi s Poljsko spoprijela za pokal evropskih narodov. Občinstvo, ki je v velikem številu napolnilo moderno halo, je po koncu tekme razočarano zapustilo dvorano. Nikjer ni rečeno, niti prej niti zdaj po tekmi, da bi morala Jugoslavija premagati Poljake. V športni borbi, v igri z okroglo žogo je mogoče zmagati ali biti poražen. Pri tem gre za nekaj drugega. Gledalci in vsi tisti, ki dobro poznajo igro pod koši, so bili razočarani nad igro jugoslovanskega moštva. Takoj po končani tekmi, je eden izmed znanih jugoslovanskih košarkarskih komentatorjev, očividno nezadovoljen, izjavil, da je razočaran nad moštvom in nad vsakim posameznikom . .. In zdaj je vprašanje, ali so vse te izjave in kritične pripombe upravičene? Ali je naša reprezentanca igrala res tako slabo, da je po pravici vzbudila pri gledalcih pravi val nerazpoloženja? Ce hočemo kolikor toliko pošteno .n praktično prikazati dogodke v dvorani »Tivoli«, potem si moramo nekoliko predočiti priprave naših re-prezetantov pred srečanjem s Poljaki: V prejšnji številki Poleta je eden izmed članov Strokovnega sveta pri KZJ, Mik Pavlovič povedal, da vsi igralci niso v formi in da celoti primanjkuje kolektivnega duha, ubranosti, skratka homogenosti, ki je Jugoslaviji v bližnji preteklosti prinesla tako zveneče naslove. Priprave v Košutnjaku so bile smo-terno sestavljene in so potekale po določenem načrtu. Res je, da ves čas ni bilo na treningu vseh igralcev in da so bili nekateri upravičeno odsotni, drugi pa spet ne. Zvedeli smo, da se moštvo znova konsolidira in da še vedno ni niti v potrebni fizični kondiciji, niti še ni absor-' hiralo vsega potrebnega tehničnega in taktičnega znanja. Igralci, čeprav naši znani reprezentanti, igrajo v svojih društvih po svoje, po zamisli svojih trenerjev" in zato so se pač znašli po daljšem času na pripravah, ki terjajo skupni jezik. Vsega tega ni bilo mogoče v tako kratkem času privzgojiti moštvu in posameznikom. Prav tako nam je Mik Pavlovič zaupal, da igra reprezentanca v obrambi izredno slabo in da bo potrebno 'precej časa usmerjati vse napore prav v obrambo, ki je tolikšnega pomena za uspeh. No, če vemo vse to, potem nam bo toliko bolj razumljivo, zakaj je Jugoslavija v borbi z odličnimi Poljaki pokleknila. To pomeni, zaškripalo je v celoti in niti posameznika, čeprav takšnega slovesa kot sta npr. Daneu ali Korad nista mogla spremeniti poteka dogodkov. Pri celotnem moštvu smo pogrešali vitalnost, ki jo je le na trenutke vnesel v igro še najbolj razpoloženi Djerdja. Le kje so ostale vse one odlike naših košarkarjev, ki so še pred nedavnim spravile na kolena reprezentance z največjo košarkarsko tradicijo (hitrost, borbenost, vitalnost, sproščenost v napadu in obrambi, točnost pri podajanju žoge itd.)? Pri vsem tem pa se ne moremo strinjati z nekaterimi ugotovitvami, češ, da so ti reprezentanti že »utrujeni heroji« in moštvo Jugoslavije je treba čim preje pomladiti. Res je morda, da je tu in tam že opazna utrujenost, ali morda naveličanost, toda ti igralci so še vedno sposobni zaigrati tako, da se bomo ob njihovi igri in nad vsakim posameznikom še vedno navduševali. Prav pa je, da smo prav po tekmi s Poljaki in pred tekmo z Italijani, še prav posebej pa pred evropskim prvenstvom, bolj kritični kot je naša navada Trener Aca Nikolič je spet zaskrbljen. Toda, čeprav je po tekmi s Poljaki skeptično zmigal z rameni, je še vedno strokovnjak, -psiholog in pedagog, ki zaupa svojim učencem. Tako kot vemo, vsi, ki smo bili priče slabe igre s Poljaki, tako je prepričan tudi trener Nikolič, da je treba napeti vse sile, da reprezentanca zaigra znatno bolje v obrambi in z neprimerno večjim zagonom in borbenostjo. Tekma z Italijo mora pokazati sadove dela v preteklem tednu. Le na ta način si bomo v svesti moči in odlik na- Italijani z najboljšimi močmi Prva preizkušnja Italijanov včeraj v Pragi - Italijani si mnogo obetajo od nastopa na evropskem prvenstvu v SZ - Tokrat je selektorjem uspelo zbrati na pripravah v Milanu vse najboljše igralce - Italijanska trinajsterica, ki bo v torek 25. maja nastopila v športni dvorani Tivoli je že znana Znano je, da so selektorji italijanske reprezentance imeli vedno težave pri sestavi izbranega moštva. Nikakor jim namreč v preteklem obdobju ni uspelo izbrati najboljše dvanajsterice, saj so posamezni kandidati in ključni igralci odpovedovali sodelovanje zaradi prezaposlenosti in podobno. Tokrat pa so se na pripravah v Milanu zbrali prav vsi najboljši igralci. Zato je povsem razumljivo, da si Italijani mnogo obetajo od nastopa na evropskem prvenstvu v SZ in, da želijo presenetiti tudi v tekmovanju za evropski pokal narodov. Svoje napovedi o dobri igri so delno uresničili že na včerajšnji tekmi v Pragi (o tekmi poročamo na drugem mestu). Tako so pred torkovim nastopom v Ljubljani tudi zelo optimistično razpoloženi. Na Košarkarski zvezi Slovenije smo izvedeli, da bo v dvorani v Tivoliju tudi precej gledalcev iz Italije, saj so gledalci iz Italije pri Kompasu ali pa neposredno pri KZS kupili že 500 vstopnic. Po napovedi italijanskih komentatorjev bo italijanska reprezentanca nastopila v športni dvorani v Tivoliju z naslednjimi igralci: Gianfranco BERTINI (FIDES Bologna, 184 cm in 49 tekem za reprezentanco), Sauro BUFALINI (Ignis Varese 200 cm in 36 tekem), Batista CESCUTTI (Ignis Varese, 190 cm in 17 tekem), Mas-simo COSMELLI (Libertas Livorno, 182 cm in 19 tekem), Ottori-no FLABOREA (Ignis Varese, 198 cm, 16 tekem), Guido Carlo GAT-TI (Ali Onesta ' Milano, 191 cm in 31 tekem), Gianfranco LOMBARDI (Knorr Bologna, 194 cm in 62 tekem), Masiomo MAŠINI (Simenthal Milano, 206 com in 41 tekem), Justo PELLANERA (Knorr Bologna, 187 com in 59 tekem), Alessandro SPINETTI (Stella Az-zurra Roma, 190 cm), Gabriele VIANELLO (Simenthal Milano, 192 cm in 62 tekem), Mas.simo VILLETTI (Ignis Varese, 184 cm in 4 tekme), Paolo V UTORI (Simenthal Milano, 192 cm in 57 tekem za reprezentanco). ših reprezentantov, ki so med najboljšimi na našem planetu. Ko bo Daneu v celoti prevzel dirigentsko palico, ko bosta Korač in Djuric zaigrala v slogu Ria de Janeira, ko bosta Petričevič in Rajkovič tudi v obrambi opravila nalogo tako kot v .napadu in ko se bodo vsem naštetim igralcem pridružili vedno vitalni Djerdja in ostali, ki so dolžni opravičiti zaupano nalogo v državnem dresu, potem bo naše državno moštvo spet na eni izmed najvišjih stopnic svetovne košarkarske kvalitete. In to jim tudi od vsega srca želimo. Marjan LIPAR g ost ii r e d n i š t v a LOTILA SE NAS JE MORA... Za poraz, ki smo ga doživeli s Poljaki ni nobenega opravičila. Mnogi, ki so bili priče porazu menijo, da smo predvsem fizično nepripravljeni. Toda, če imamo pred očmi šest prvenstvenih nedelj v zvezni ligi in zraven še priprave v Beogradu, verjetno to ne bo držalo. Nasprotno, prepričan sem, da smo v dobri fizični kondiciji, mislim večina, če že ne vsak posameznik. Razen slabe igre v obrambi moramo iskati vzroke za poraz v preveliki lagodnosti. Borili smo se slabo in Poljaki so nas nadigrali v startu. S tako priborjenimi žogami, ki bi morale biti plen naših igralcev, so gostje dosegli potrebo prednosti za zmago. Pri tem bi rad povedal še to, da smo bili nesproščeni, pod vplivom velike odgovornosti zaradi pomembnosti dvoboja. To je bila pred vsem prestižna borba, saj že tri leta nismo uspeli premagati Poljakov. Žal mi je, da nismo izkoristili prednosti domačega igrišča ob tako odličnem bodrenju športno vzgojenih gledal- cev. Analiza nam je pokazala, da smo igrali vse preveč previdno, brez hitrih akcij, ki so nam v preteklosti že tolikokrat prinesle popolen uspeh. Menim, da je prav ta tekma dobra lekcija za nas vse, kako ne smemo igrati. Poraz pa seveda ni tako tragičen in prepričan sem, da nas bo spametoval. Že srečanje z Italijani v torek zvečer pod isto streho mora pokazati našo odločnost, še bolj pa seveda evropsko prvenstvo v SZ. Morda še nekoliko o tem, češ, da nismo več kos svoji nalogi. V zadnjih štirih letih smo do- segli izredne uspehe. Po nekaj spodrsljajih pa se nas je lotila prava mora, velika odgovornost braniti priborjene položaje. Vedeti moramo, da neko moštvo ne more vselej prikazati konstantne igre. Prav strah pred veliko odgovornostjo braniti u-gled jugoslovanske košarke, krha našo udarno moč. Vse preveč igramo pozicijsko, kar nam ne ustreza. Skrajni čas je, da se znebimo te more in obrnemo črn list v knjigi jugoslovanske košarke in spet začnemo pisati lepše poglavje o vrednosti našega državnega moštva. JOSIP DJERDJA JOSIP DJERDJA »IHIIjlllllllllllllllllillllilillllllllilllllllllllUIIMIlillllilllllllilliB Na osnovi sklepa konference Zveze za telesno kulturo Slovenije z dne 5. junija 1964 o ustanovitvi Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka, sprejema izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije PRAVILNIK o podeljevanju Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka ter o delu žirije. 1. Bloudkova plaketa je družbeno priznanje za zasluge pri razvoju telesne kulture in za pomembne dosežke na tem področju, ki ga podeljuje Zveza za telesno kulturo Slovenije. 2. Bloudkova plaketa se podeljuje posameznikom in organizacijam za: — vključevanje velikega števila članstva v telesno kulturne organizacije 'in za uspešno delo z njimi; — širjenje telesnokulturne dejavnosti v šolah in delovnih organizacijah; — uspešno vzgojno delo v družbenih organizacijah za telesno kulturo in na področju šolske telesne vzgoje, za vzgojo vrhunskih tekmovalcev, kvalitetnih strokovnjakov in podobno; — dolgoletno družbeno in vzgojno delo na področju telesne kulture; — pomembno organizacijsko delo na področju telesne kulture kot so organizacija veh kih telesnokulturnih manifestacij in športnih prireditev; pošiljajo Zvezi za telesno kulturo Slovenije, ki jih dostavlja žiriji, najkasneje do 30. junija za tekoče leto. 7 Žirija razpravlja o vsakem predlogu in posreduje izvršnemu odboru Zveze za telesno kulturo Slovenije svoje predloge v pismeni obliki najkasneje do 31. oktobra vsako leto. 8. Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije obravnava predloge žirije in odloča o podelitvi Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka. Odločitev izvršnega odbora o podelitvi Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka je dokončna. 9. O načinu podelitve Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka odloča izvršni odbor. 10. žirijo imenuje izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije za dobo enega teta najkasneje do 31. januarja za tekoče leto. Žirija ima 9 članov. Izvršni odbor imenuje med 9 člani posebej predsednika in podpredsednika 10. Delo žirije vodi predsednik, ki sklicuje seje žirije, predseduje sejam in podpisu- Zveza za telesno kulturo Slovenije poziva telesno-kulturne organizacije in posameznike, da v skladu s pravilnikom o podeljevanju Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka, v določenem roku pošljejo svo je predloge z ustrezno obrazložitvijo za podelitev letošnjih priznanj. — pomembno strokovno in znanstveno delo za razvoj telesne kulture v celoti ali po sameznih področij kot so telesnokul turni objekti, športna medicina in, podobno; — izredne dosežke na področju telesne kulture kot so visoke uvrstitve na olimpijskih igrah ter svetovnih in evropskih prvenstvih, svetovni ter evropski rekordi in podobno; — uspešno propagandno delo na področju telesne kulture; — publicistično delo, ki obravnava pomembna vprašanja s področja telesne kulture. 3. Bloudkov znak je priznanje in vzpodbuda mladinkam in mladincem ter ustreznim organizacijam za tekmo valne uspehe in uspešno delo pri razvoju telesne kulture med mladino 4. Kandidate za Bloudkovo plaketo in Bloudkov znak lahko predlagajo vse telesnokul turne in mladinske organizacije, delovne in druge družbene organizacije ter posamezniki, v pismeni obliki z obrazložitvijo Žirija za podeljevanje Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka lahko zahteva dopolni tev obrazložitve. 5. Predloge za Bloudkovo plaketo in Bloudkov znak pošiljajo predlagatelji samoiniciativno brez kakršnegakoli poziva ali razpisa. 6. Predlogi za Bloudkovo plaketo in Bloudkov znak se je sklepe in vse druge doku mente, ki jih sprejme žirija. V primeru odsotnosti predsednika prevzame podpredsednik vse pravice in dolžnosti predsednika žirije. 12. žirija opravlja svoje delo na sejah, o katerih se vodi zapisnik 13. Žirija sklepa z večino glasov z javnim ali tajnim glasovanjem. 14. Pri ocenjevanju predlogov se žirija po potrebi lahko posluži zunanjih sodelav cev-strokovnjakov za določena področja z namenom, da kar najbolj objektivno oceni po samezne predloge. 15. če sprejme žirija predlog za Bloudkovo plaketo za enega izmed svojih članov, članstvo v žiriji takemu članu preneha Izvršni odbor Zveze za telesno kulturo Slovenije imenuje na svoji prvi seji na izpraznjeno mesto novega člana. 16. Stroške žirije in njenih zunanjih sodelavcev-strokov njakov zagotovi v svojem pro računu Zveza za telesno kulturo Slovenije. 17. Bloudkova plaketa in Bloudkov znak imata redno številko. O plaketi in znaku se vodi posebna knjiga. 18. Pravilnik o podeljevanju Bloudkove plakete in Bloudkovega znaka ter o delu žirije je bil sprejet na seji izvršnega odbora Zveze za telesno kulturo Slovenije 25. novembra 1964. KOMENTARJI 0 NEPRIJETNEM G0D0KU NA ATLETSKEM TEKMOVANJU RAZLIČNA MNENJA A SOGLASNA OBSODBA Trener Janez Gabršek in atlet Janez Kovač v disciplinskem postopku - Pojasnilo Atletske zveze Slovenije in Občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana-šiška O neprijetnem dogodku na stadionu Ljubljane ob priliki področnega prvenstva v atletiki, smo pisali že v prejšnji številki našega lista. Znano je, da sta se prepirala atlet Janez Kovač in trener ,anez Gabršek. Te dni srna prejeli posebno sporočilo Atletske zveze Slovenije in pojasnilo Občinske zveze za telesno kulturo Ljubljana-šiška, Komisije za atletiko. Obe sporočili objavljamo v celoti, da bi bralci lahko dobili čim jasnejšo sliko o tem, za atletiko zares nevsakdanjem in neprijetnem primeru. SPOROČILO AZS V zvezi z obsojanja vrednim dogodkom, ki se je v nedeljo popoldne pripetil na atletskem področnem prvenstvu Ljubljane na Stadionu v šiški, je sekretariat AZS skleni! izdati sledeče uradno sporočilo: »Sekretariat Atletske zveze Slovenije se je zaradi incidenta na področnem prvenstvu Ljubljane sestal v ponedeljek 17. maja na izredni seji. Po poročilu delegata in po podanih izjavah na tekmovanju prisotnih članov Izvršnega odbora AZS ter starterja, je sekretariat sklenil ostro obsoditi povzročitelje nešportnega dogodka in prijaviti Disciplinskemu sodišču zveze. V razpravi o dogodku je sekretariat ugotovil, da so med vzroki incidenta pereča nerešena vprašanja ljubljanske atletike, nestrpnost posameznikov in pomanjkljiva športna vzgoja.« Sekretariat Atletske zveze Slovenije Atletska zveza Slovenije še sporoča, da je Disciplinsko Sodišče zveze 19. maja sprejelo predlog sekretariata o uvedbi disciplinskega postopka zoper oba glavna krivca incidenta — trenerja Janeza Gabrška in atleta Janeza Kovača in sklenilo oba suspendirati. Predsednik ing. Milan Naprudnik POJASNILO KOMISIJE ZA ATLETIKO PRI ObZTK LJUBLJANA-ŠIŠKA V zvezi z neljubim dogodkom 15. t. m. na stadionu Ljubljane v okviru področnega oziroma okrajnega prvenstva v atletiki pojasnjujemo: • Na seji komisije je bil 14. t. m. za delegata na navedenem tekmovanju določen tov. Janez Gabršek. • Na isti seji je bilo sklenjeno, da se črta iz prijav tekmovalca Janeza Kovača, ker ni vrnil opreme AK Ljubljana. Zaradi teh neizpol- nje določila svojega delegata. Tovariša Franca Mikeca smo osebno seznanili, da sprememba ni več možna, istočasno pa smo ga tudi seznanili s primerom Kovača ter predlagali, da AZS Janezu Kovaču, kljub temu dovoli start na prvenstvu SRS 29. in 30. t. m. v Celju, ne glede na to, da ne sodeluje na predhodnem tekmovanju. • Tovariš Janez Gabršek je kot delegat naše komisije opozoril atleta Janeza Kovača (tik pred startom, ko se je ta že preoblačil), da po sklepu komisije ne sme startati, ta pa mu je zagrozil s sprinte-ricami... 0 Atleta Janeza Kovača je pred startom opozoril tudi starter in sicer, da ne more njenih obveznosti niti ne more • startati, ker ni vpisan v start- biti registriran in ne more startati na prvenstvu. 0 Po pismenem obvestilu AZS (prejeli smo ga v soboto dopoldan) je ta za tekmova- no listo. Tov. Kovač se je trenutno odstranil, a se je zopet vrnil na start. 0 Delegat, tov. Gabršek ga je ponovno opomnil, razpro- strl roke, da bi mu preprečil start, atlet Kovač pa je temu nešportno nasprotoval. 0 Mnenja smo, da bi se morale odločitve naše komisije in delegata spoštovati, ne glede, ali so bile pravilne ali ne. 0 Čudi nas, da je AZS ukrepala, ne da bi pri tem predhodno zahtevala mnenja in poročilo naše komisije, oziroma delegata tov. Gabrška. 0 Mnenja smo, da ta dogodek ni posledica le osebnih nesporazumov ali nesporazumov športnih delavcev obeh klubov, temveč mnogo globlji, kar bomo obrazložili v posebni objavi. 0 Smatramo, da smo dolžni športni javnosti dati pojasnilo z čim bolj objektivno presojo tega neljubega dogodka. Predsednik: Bojan STRITAR PO DRŽAVNEM PRVENSTVU V KEGLJANJU POPOLN USPEH SLOVENSKIH KEGLAVK Preteklo nedeljo je bilo na kegljišču Maksa Perca v Ljubljani ekipno državno prvenstvo za članice. Od skupno 14. prijavljenih moštev se je tekmovanja udeležilo trinajst ekip. Ker se je tekmovanje zavleklo pozno v noč, v naši zadnji številki nismo mogli objaviti zaključnega poročila. Favoritinje tekmovanja so bile lanskoletne zmagovalke iz Zrenjanina, ki pa so tokrat povsem razočarale. Tudi sicer so bili rezultati bolj ali manj le povprečni. Tekmovalke posameznih ekip (šest v posameznem moštvu) so se pomerile v dveh nastopih z po ste lučaji in število skupno podrtih kegljev je odločalo o vrstnem redu. Največje presenečenje so pripravile mlade tekmovalke iz Slovenj Gradca, ki so prekrižale račune prav vsem. Z izredno borbenostjo in požrtvovalnostjo so v prvem nastopu podrle skupno 2.425 kegljev, v drugem pa 2,353 kegljev in si tako na 16. državnem prvenstvu priborile najvišji naslov. Sicer lahko zapišemo, da je kvaliteta ostalih nazadovala. Opazili pa tudi nismo mlajših novih moči, razen v moštvu zmagovalk, zato je njihov uspeh še pomembnejši. Med posameznicami je bila najboljša Pukaniče-va (TVORPAN) z 854 podrtimi keglji pred Žumarjevo (Triglav) 842, Strgarjeve 847 in Rusovo 838 (obe Sl. Gradec), Šoberjevo (Ljubljana) 834 itd. Selektorjem je prvenstvo slu- žilo tudi kot pregledno tekmovanje za izbor članic jugoslovanske reprezentance, ki bo 25 junija gostovala v CSSR. Reprezentance pa še niso izbrali ker bodo upoštevali tudi še formo kandidatinj na prvenstvu v konkurenci posameznic. Končni vrstni red državnega prvenstva v ekipni konkurenci: 1. Slovenj Gradec 4.778 podrtih kegljev, 2. Gradis (Lj.) 4.690, 3. Triglav (Kranj) 4.678, Ljubljana-centcr 4.634, 5. DVD Zrenjanin 4.627, 6 Med vešč ak (Zgb) 4.594, 7. Novi Sad 4.584, 8. Branik (Mrb) 4.572, 9. Novogradnja (Zgb) 4457, 10. Kristal (Zrenjanin) 4.419, 11. Ivanič-grad 4.350, 12. TVORPAN (Zgb) 4.282 in 12. Delnice 4.211. Illlillli! Silim 776. p. n. š.- prve igre Danes ni mogoče, verjetno tudi v bodoče ne bo nič drugače, točno določiti pričetka klasičnih grških olimpijskih iger. Zato moramo ostati pač pri tistih igrah, ki so' zgodovinsko že dokazane in to so igre leta 776 pred našim štetjem. Tedaj so tekmovali le v teku na dolžino 1 stadiona, kar je bilo nekaj več kot 192 m. Poznamo tudi ime prvega zmagovalca — Koroibos, kuhar iz Elisa. Spočetka so sodelovali na vsake štiri leta prirejenih igrah le pripadniki dorskih plemen s Peloponeza, pozneje pa so se jim pridružili tudi drugi in Grki iz »prekomorskih« posesti oziroma naselbin. Spored z eno samo panogo seveda ni zadovoljeval, zato so 724 uvedli tek na dvojno dolžino stadiona, štiri leta pozneje tek na 24 stadionov, kar je bilo nekaj več kot 4714 m in leta 708 pred našim štetjem še panogo, ki je poznejšim igram dajala pečat —- preizkušnjo vse-stranosti, pantathlon. Peteroboj je bil sestavljen iz teka na 1 stadion, skoka v daljino, meta kopja in diska ter rokoborbe. Istočasno so uvedli tudi rokoborbo kot posebno panogo in 688 tudi borbo s pesmi. 648 je bila uvedena nova panoga, kombinacija rokoborbe in borbe s pesmi pankration. Pomembna razširitev iger je bilo nadalje izvedena leta 632, ko so v posebnih tekmovalnih skupinah pripustili k tekmovanju tudi mladince. Pozneje se je spored iger širil še z dirkami konjskih vpreg in jahanjem. Udeleženci na igrah so bili lahko le svobodni grški državljani, pa še to iz bogatejših družin, ker sd morali dokazati, da so se eno leto pripravljali samo na igre in počeli nie drugega. Olimpijske igre so vse do leta 472 trajale le po en dan, tedaj pa so jih razširili na pet dni in sicer takole: prvi dan so darovali Zeusu in prisegli, potem so izžrebali startni red in teke in konjske dirke. Drugi dan so tekmovali le mladinci do 20 let v teku, rokoborbi, borbi s pestmi in jahanju. Tretji dan so tekmovali odrasli v vseh panogah sporeda razen peteroboju in konjskih dirkah. Četrta dan je bil namenjen preostalim panogam, peti dan pa so zopet praznovali. ženske niso smele sodelovati na igrah "in razen Demetrinih svečenic jim tudi niso smele prisostvovati. Precej pozneje kot za moške so uvedli posebne igre za ženske. Tekmovale so le v teku na pet šestin stadiona, se pravi približno 160 m. Zadnje zgodovinsko dokazane igre so bile 291. leta 385 po našem štetju. 393 pa je cesar Teodozij izdal odlok o ukinitvi olimpijskih iger. * Kmalu po koncu tokijskih olimpijskih iger smo pričeli z rubriko »Coubertinova zapuščina«. V zelo skopih besedah in slikah smo tudi našim bralcem poskusili predstaviti letne in zimske olimpijske igre moderne dobe, omeniti njihov nastanek in končno, danes s kratkim prikazom klasičnih iger, našo serijo prispevkov končati. Znani Mironov discobol (metalec diska) skorajda bi lahko rekli simbol za klasične olimpijske igre S poletov nogometni predal ŠE VEDNO KAZE, DA BO ODLOČALA RAZLIKA V GOLIH Kaže, da so bila srečanja v 26. kolu druge zvezne lige — zahod — odločilna. Končno je ljubljanska Olimpija dobila dve točki prednosti pred vztrajnim tekmecem Slo-bodo. Treba je namreč upoštevati, da mora do konca prvenstva osvojiti tri točke več kot Olimpija, saj. bi ji enako število točk ne zadoščalo več, ker je razlika v golih že tako občutna v korist Olimpije. Štiri kola so ostala še do konca prvenstva — komentar smo napisali še pred zaključkom današnjih tekem. Če pregledamo še nasprotnike, ki čakajo oba tekmeca za prvo mesto, potem ima Olimpija skoraj več upanja na uspeh. Poglejmo nasprotnike obeh kandidatov za prvo mesto. Olimpija : Slavonija 2 Čelik : Olimpija 1 Olimpija : Borac 2 Šibenik : Olimpija 1 Sloboda : Šibenik 2 Famos : Sloboda 2 Sloboda : Borovo 2 Varteks : Sloboda 2 Številke pomenijo osvojene točke. Sloboda naj bi torej do konca prvenstva zmagala v vseh srečanjih, po naši napovedi seveda. Zapišemo pa lahko, da utegne biti posebno Var-teks nevaren nasprotnik Sloboda, saj je v nevarnih vodah za izpad iz lige. Tudi Famos je v spomladanskem delu napravil nekaj velikih presenečenj, vendar je zdaj že izven nevarnosti, da bi izpadel iz lige in zato ni računati, da bi uspel v srečanju s Slobodo. Olimpija ima dva nevarna nasprotnika, Čelik in Šibenik. Če bi obakrat osvojila le točko, potem bo to zadoščalo tudi, če bi 'Sloboda zmagala v vseh srečanjih do konca prvenstva. Razlika v golih je namreč povsem v korist Olimpije. PROTESTNO PISMO NOGOMETNI ZVEZI JUGOSLAVIJE Te dni je bil v Zagrebu sestanek predstavnikov nogometnih forumov Hrvatske, Bosne in Her- cegovine in Slovenije. Na njem bi morali doseči sporazum o ključu za izpopolnitev mest v zahodni skupini druge . zvezne nogometne lige. Po večurni razpravi so sprejeli sklep, da bosta letos izpadla dva zadnje uvrščena kluba v drugi zvezni ligi —- zahod. V zvezi z izpopolnjevanjem mest v tej ligi, pa so možne tri variante. Če bi se v zahodno skupino druge lige uvrstilo šest klubov (v primeru, da bi se kakšen klub druge lige razformiral) bi se s področja Hrvatske uvrstili trije, iz Bosne in Hercegovine dva in iz Slovenije en klub. Če se iz prve lige ne bi noben klub vrnil v zahodno skupino druge lige, bo jeseni v zahodni skupini igralo pet novih klubov. Hrvatska bi dala dve moštvi, Slovenije, Bosne in Hercegovina pa po eno. Peto moštvo bi dobili iz dveh kvalifikacijskih tekem, med tretje uvrščenim moštvom Hrvatske in drugouvrščenim moštvom Bosne in Hercegovine. če pa bo zadnje moštvo na lestvici prve zvezne lige iz zahodne skupine druge lige, se bodo uvrstila v zahodni del štiri moštva. Iz Hrvatske bi se uvrstil en klub, prav toliko iz Bosne in Hercegovine, tretjega člana pa bi dobili s kvalifikacijsko tekmo med drugouvrščenim moštvom Hrvatske in prvakom Slovenije, četrto moštvo pa bi dobili iz diveh srečanj med premaganim moštvom teh kvalifikacij z drugouvrščenim iz Bosne in Her-eegovine. Na zadnji predlog so predstavniki Nogometne zveze Slovenije protestirali. Nogometna zveza Slovenije je poslala upravnemu odbora Nogometne zveize Jugoslavije protestno pismo. Začasni odbor NZJ je na sejah 19. in 23. aprila sprejel sklep, v katerem se zavzema za odpravo kvalifikacij. Po tretjem predlogu pa bi slovenski predstavnik lahko igra! celo štiri kvalifikacijske tekme, preden bi sl pridobil vstop v prvo zvezno ligo. Končno odločitev o tem pa bo sprejela Nogometna zveza Jugoslavije. V preteklem tednu je bila vrsta pomembnih športnih prireditev, o katerih je precej na široko pisalo dnevno pa tudi ostalo jugoslovansko športno časopisje. Ker pa so bili nekateri dogodki v središču naše pozornosti in so vzbudili pri gledalcih živo zanimanje, objavljamo nekaj foto-grofij, saj je znano, da slika včasih pove več kot pisana beseda. Dogodki preteklega tedna v sliki HHlKMIHilllllM lillliiltliiiSIHIiiltIHtttHfllilltliillltiIttlllHIItlllitlllllllllHIiltfitillllltlllllllliillllllllllllIttillllllliHIIIIIIttllllJlIiHttllflllllltiIHtiilfilli Tekma s košarkarji Poljske nam bo še dolgo ostala v spominu. Poljaki so zasluženo premagali Jugoslavijo. Naša reprezentanca ni pokazala dobre igre. Poljaki so bili odlični v obrambi. Poglejte posnetek, ko je Korač v svojem značilnem skoku zaradi odločne obrambe Poljakov zgrešil koš Poljaki so se izkazali zlasti v obrambi in niso dovolili našim napadalcem, da bi na lahek način prišli do koša. Naš posnetek prikazuje Kovačiča tik pod košem gostov, vendar ga je Pstrokonski tako spretno zadržal, da se Kovačič ni mogel niti premakniti. Najlepši prikaz čvrste poljske obrambe! poletov nogometni predal Štirje goli bodo še ostali dolgo v spominu ljubiteljem nogometa, tako v Mariboru kot v Ljubljani, saj je Olimpija preskočila še eno težko oviro j v končni borbi za osvojitev najvišjega mesta. Napak pa bi bilo misliti, da g so Mariborčani igrali slabo in da niso povzročili težkih trenutkov obrambi j Olimpije. Ta slika dokazuje to trditev. Na vratih Olimpije je bil tokrat precej g nezanesljiv vratar Žabjek, ki se je večkrat znašel v težkih položajih zaradi = večjih ali manjših napak ostalih obrambnih igralcev. Naš posnetek prikazuje * nevarnega Markoviča, ko se je prebil do neposredne bližine Žabjeka in ostro m streljal. Tokrat je bil vratar Olimpije na mestu in preprečil žogi pot v mrežo j f[|iiiiiimHmMMWBMiiiiininniiiim.......... ..... ^ ^ V sredo zjutraj si je preds^f'^ Tito v spremstvu Mihe Marinka in Ivana Mačka ogledal novo športno^ ra»io v parku ing. Stanka Bloudka. Organizatorji SPENT so mu porofj* o pravkar končanem svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu. Predsedi***. £[>• komiteja za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu tov. Leopold Krese '(0 J® seznanil z veliki dogodki, ki bodo v tej dvorani v marcu prihodnje ‘e i' direktor Zavoda ing. Stanko Bloudek, ing. Boris Kristančič in projekttjj' hove hale ing. arh. Marjan Božič sta mu razkazala novo dvorano. °hcu pa mu je predsednik ZTKS Janez Zemljarič poklonil zlato spo^ko značko SPENT. Predsednik Tito je bil zadovoljen z ^ ^ kar je videl v novi dvorani Na Ravnah imajo nov Dom telesne kulture. Veličasten športni objekt je terjal velike napore graditeljev in investitorjev. — Prejšnjo soboto in nedeljo je bila slovesna otvoritev . novih objektov. Splošno pozornost in navdušenost pa je vzbudil novi pokriti zimski plavalni bazen, kjer bodo našli največje gostoljubje in vse pogoje za smoterno delo tudi najboljši, vrhunski jugoslovanski športniki. Bazen je dolg 25 in širok 10 metrov. šport so u ee*lir - šport so u v v n ir - šport Na ulicah Antvverpna so se srečali trije evropski mojstrj v orodni telovadbi: Cerar, Lisički (v sredini) in nova »zvezda« sovjetske orodne telovadbe mladi Diamidov. Vsi trije so v prijetnem kramljanju še enkrat analizirali dogodke v veliki dvorani tega belgijskega mesta. Seveda sta bila sovjetska tekmovalca bolje razpoložena, ker sta se v skupni oceni uvrstila na drugo oziroma tretje mesto pred našim Cerarjem. Toda tudi Miro je lahko zadovoljen z bero v Antvverpnu, saj je osvojil eno zlato, dve srebrni in eno bronasto medaljo. Če ne bi bilo nesrečnih spodrsljajev bi Miro doživel tudi v šestero-boju pravo zmagoslavje. Prej ali slej pa le ostane ugotovitev, da je Miro Cerar še vedno eden najboljših telovadcev vseh časov REZERVIRANO ZA HRALCE Nogometni klub Triglav iz Kranja nam je poslal daljše pismo, v katerem opisuje nešportni potek tekme med Triglavom in celjskim NK Kladivar. Pismo objavljamo v skrajšani obliki. V nedeljo 9. maja 1965 je mladinsko moštvo NK Triglav odigralo v Celju prvenstveno tekmo z mladinci Nfc Kladivar. Na potek te tekme imamo več pripomb: Tako glede sojenja sodnika Petroviča iz Celja, kakor tudi na nešportno obnašanje trenerja mladincev Kladivarja Voliča in zelo surove igre mladinca Kladivarja Dobrajca. Po naši oceni, je bil sodnik Petrovič zelo slab. Močan vpliv na vse njegove odločitve je imel trener Volič, kateri je med tekmo na vsako sodnikovo odločitev protestiral. Tako je sodnik v drugem polčasu razveljavil gol, ki smo ga dosegli, pa čeprav, ga je že priznal. Igralci so bili že na sredini igrišča, toda na proteste Voliča, je sodnik še enkrat poklical stranske sodnike in gol nato razveljavil. V 70. minuti je sodnik Petrovič iz neznanega razloga dosodil 11 metrovko. Kladivarjev igralec je slabo streljal in 'žoga je šla mimo gola. Toda sodnik je ukazal, da morajo kazenski strel ponoviti. Svojo sodbo je , utemeljil s tem, češ da se je naš vratar med izvajanjem strela premaknil. To pa ne ustreza resnici. Želimo tudi opozoriti na nešportno igro mladinca Dobrajca. Navzlic sodnikovemu večkratnemu opozorilu, naj preneha z grobo igro, je igral z isto grobostjo še naprej. Naj navedemo samo nekaj primerov njegove grobe igre proti našemu vratarju Valantu. V peti minuti je naš vratar dobil udarec v koleno. V 35. minuti je Valant s skokom pred Dobrajca ujel žogo in jo držal v rokah. Toda Dobrajc ga je kljub temu udaril po rokah. Po zdravniški ugotovitvi v bolnišnici v Celju, ima zlom enega prsta. Od istega udarca pa ima tudi nalomljeno nosno kost in krvave podpludbe preko obeh očes. V 65. minuti je Dobrajc ostro in surovo startal na igralca Prestorja. Le-ta je zaradi močnega udarca v gleženj moral zapustiti igrišče. Želimo, da tekmovalna komisija in disciplinsko sodišče ukrepa in ostro nastopi proti takim nešportnim izpadom. Zahtevamo, da se potek te tekme posebej obravnava na prvi seji tekmovalne komisije ter da se vsi krivci naj-strože kaznujejo. Nogometni klub Triglav, Kranj Nešportna igra mladinca Dobrajca je ' vsekakor obsojanja vredna. Taki igralci ne bi smeli imeti mesta v nobenem moštvu. Prav tako se strinjamo z vašo zahtevo, da mora disciplinska komisija, ostro nastopiti in v najkrajšem času raziskati ta primer. Na Nogometni zvezi Slovenije pa so nam odgovorili takole: — Disciplinsko sodišče je suspendiralo igralca mladinskega moštva Kladivarja Dobrajca. Nogometna podzveza Celje pa mora v najkrajšem času raziskati ves primer in kaznovati vse krivce nešportne igre v Celju. Vse kaže, da naša nova . vse večjo pozornost med našii*1* rubr/^v-^rt SOuvenir« vzbuja LŠinii bralci. v naše* mivih športnih »souvenirjev« obenem pa nam celo v šegavi vsebini pj ” svoj »konjiček«. Tokrat bomo objavili spet dveh vnetih ralcev športnih značk. Najprej P 0 Pismo iz Jes kjer naš bralec piše takole: zbi- pismo iz Jesenic, V vašem listu, 11. _ . začenjate z novo stalno rubriko maja Zanimivo rubriko ’ jp °bvenir«. ^ vest, da To novico začenjate z. »ivj v vj otaiiic ». iv sem sprejel z izrednim veselja* več j *d''dušenjem. Povem naj, da zbiram športne značke zf j še čeprav prebiram vse športne časopise v naši drz%j z isk?61*1 zasledil, da bi kateri od športnih časopisov za akcijo kot Polet. Mislim, da ste uresničili željOvjfto zbiralcev športnih značk, znamk itd., kar zasluži P0^ n^Valo! Ko že govorim o značkah, v®bi, da jih imam okrog tisoč, med katerimi je prVe,.letnih. V tej kolekciji imam popolno zbirko čjah iz nekaj držav: Italije, Anglije, Švedske, Zahodne ^ J« u* jugoslavije Prav tako je v moji zbirki precej pri^* kontinentov in ne- katere pomenijo pravo redkost 1 jcitajsu r N. K. »Jugal« — Avstralija, N. K. »Tsiang Wee« j Semkaj prištevam tudi mnoge značke nogometnih* kazili je, Portugalske, Argentine, TVAohiira St)anije».x« ' Rad bi povedal vojnih klubov: Jugoslavija ^ ___________ , HAŠK in Gradnjanski — Zagfe ' bik in druge. °hieni Razen številnih nogometnih Beriin> Svrb se na naslednje značke: Olimpijske igre 1936 ,a ge ^ ^tovno prvenstvo V nogometu, 1954 — Švica in seye» Še druge s svetov- nih prvenstev in olimpijskih V moji vitrini je tudi skronma kolekcija miniaturnih zastavic nogometnih klubov in značk s športnimi motivi. Moja želja je, da objavite teh nekaj vrstic v vašem listu v rubriki »Šport souvernir«, da bi našel stik z ostalimi zbiralci, s katerimi bi še rad pogovoril o tem lepem hobbyju. . ŽARKO TRKULJA, Jesenice, M. Tita 37 Drugo pismo smo prejeli #iz Maribora. Naš stalni naročnik nam piše naslednje: • Kot stalni naročnik Poleta me je nova rubrika zelo. iz-nenadila in razveselila. Sem eden od zbiralcev zhačk in jih imam že okrog 500. Te značke so različne in zato prosim vaš list, da objavi moj naslov in v mojem imenu prosi vse, katerim je mogoče, da prispevajo kakšno značko za mojo zbirko. Vsakomur oom zelo hvaležen in mu seveda obenem povrnil vse stroške. Ob tej priložnosti prosim vse tiste, ki bi hoteli značke zamenjati, naj se javijo na naslov: SREČKO VOGRIN, Maribor, Trubarjeva 9 • Ponovno opozarjamo vse naše bralce in druge zbiralce športnih značk, znamk itd., da dopisujejo v naš list in nam pošljejo svoje pripombe in želje. V pismu priložite kupon. Pišite nam na naslov: Uredništvo POLET, Ljubljana, Cahkarjeva 5. itine, Mehike, šPanijf,’0ii abirp SZ, Malte itd.), veda! še to, da so v jjtorad S tudi značke pred- Tnorrtclovi ifl -— . — RaraleVO. kupon. *■ P * . šport souvenir 7;:-@4Pt4W EVROPA - AZIJA - AVSTRALIJA - AMERIKA - AFRIKA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK^OOOOOOOOOOOOOOOOOOOCK^OOOO^^ BRD IH EL OSEBI IN DRUGIH Iz razgovora z najboljšimi športniki sveta se da vedno izvedeti kako novo, doslej neznano podrobnost o njihovem življenju in pogledih na šport nasploh in na njihovo panogo še posebej. Povzemamo tak razgovor, ki so ga imeli na javni tribuni v Linzu s svetovnim rekorderjem in olimpijskim zmagovalcem v skoku v višino, Valerijem Brum-lom. — Ali . lahko doseže športnik, ki dela dopoldne in popoldne, skoraj do večera, rezultate svetovne vrednosti? — Ce mora tak športnik opravljati razmeroma težko delo, potem sem prepričan, da ne bo mogel doseči visokih rezultatov. — Ce športnik študira in ima mimo tega še toliko časa, da ga kolikor je potrebno posvetiti treningu. ali je še amater? — To vprašanje bi morali pravzaprav postaviti olimpijskemu komiteju. Menim, da kot vrhunski športniki ne dobivamo toliko, da bi nas lahko imenovali profesionalce. Vsekakor pa ves kompleks amaterizma ni do, konca razčiščen. — Katere predpogoje mora izpolniti športnik, da lahko doseže svetovni rekord? — Odločiti se je predvsem treba za tisti šport, ki človeku najbolj ustreza in potem v okviru tega športa najti najboljše pogoje za priprave. Danes se moramo športnega udejstvovanja lotevati znanstveno. Nič ne pomaga, potrebujemo toliko in toliko strokovnjakov za dosego enega vrhunskega rezultata. Seveda pa so prav tak pogoj tudi objekti in pri nas v Sovjetski zvezi po relativnem neuspehu na • olimpijskih igrah v Tokiu posvečamo še večjo skrb prav izgradnji objektov vseh vrst. — Kakšne rezultate dosegate na treningu, pa ne mislimo pri skoku v višino? — Mnogo dvigam uteži. Počepe delam z 88 kg ročko na ramenih, v potegu dvignem 105 kg, v sunku pa 135 kg. Plavanje za atleta ni dober dopoldanski šport in tudi nogomet je lahko nevaren. Moj rojak Bolšov, skakalec svetovnega formata, se je poškodoval prav pri nogometu in je moral dolgo počivati. Šele sedaj je zopet uspel doseči 216 cm. — Kaj menite o novih napravah za skakanje, ti stih, ki niso več pokrite z ugaski, ampak so asfaltirane ali napravljene iz zmesi plutovine in gumija? — Taka tekališča in skakališča so po mojem mnenju dovoljena. Prepovedati pa bi morali naprave iz čistega gumija, kot so jih pričeli uporabljati v ZDA. To je namreč nekaj sličnega kot palica iz steklenih vlaken. Menim, da se da na takem skgkališču doseči vsaj 5 cm več kot na normalnem. — Ali skačete raje v dvoranah ali na prostem? — Vsekakor na prostem! Tam je boljši zrak, pa tudi rekorde priznavajo le s teh tekmovanj. Kljub temu pa mi je ostala globoko v spominu moja zmaga nad bivšim svetovnim rekorderjem Ame-rikancem Thomasom prav v povsem zadimljeni dvorani, kjer sem kljub temu skočil 218 cm. — Ali imate kako posebno športno prehrano? — Lahko rečem, da. Ne jem preveč, ker si ne bi mogel in smel omisliti trebuščka. Jem mnogo beljakovin, vitaminov, torej sadja in zelenjave. Predvsem jem ob vsakem obroku razmeroma malo, zato pa raje večkrat. — Nameravate še izbolj šati vaš svetovni rekord? — Da, sicer ne bi več tako trdno treniral, ampak bi se samo razgibaval. Včasih pravijo, da sploh nimam živcev. Toda to ni točno, vendar me skakanje ne razburja toliko, da mi ne bi že mnogokrat uspelo izboljšati svetovnega rekorda za 1 centimeter. Na te višine sem se že privadil. Moj cilj je sedaj' 2.30 m. Menim, da večjih višin ne bo tako kmalu možno dosegati. Včasih v svoji športni karieri nisem mislil na svetovne rekorde, potem pa me je le zgrabilo in in po primernem trudu so tu tudi rezultati. X)000000CKXXO0OC)CXXXXXXXXX)000CXXXXXD0000CXX)CXXO0CXXKX)0C00000000CXKXXXXX)000000DOOCXXX)OC SIVOLASI MUŠKETIR Sivolasi in medtem že tudi 51 jo starost! za sodelovanje na let stari ameriški tehniški veteran mednarodnih teniških turnirjih. Gardner Mulloy je pravzaprav že Toda tudi letos, kot vsako po-lepo število Set čez običajno me- mlad. se je wimbledonski zmago- Odlični sovjetski plavalki prsnega sloga Svetlana Babanina in Galina Prozumenčikova nadaljujeta svojo rekordno pot; zadnja je bila na potezi Babanina, ki je dosegla svetovni rekord na 100 m prsno z 1:16.5 valeč v igri parov iz leta 1957 (skupaj z Budgom Pattyjem), pojavil v Evropi in na rivieri obnovil svojo rjavo barvo, ki jo je zaslužil na teniških igriščih Floride. Mulloy želi letos zopet konkurirati v običajni skupini wim-bledonskega turnirja, ker mu je skupina starih prelahka, saj je v tem tekmovanju že zmagal zadnjih šest let Vse od leta 1948, ko je bil prvič v Wimbledonu, ni Mulloy manjkal niti enkrat na tem največjem teniškem turnirju sveta. V igri posameznikov je prišel enkrat do polfinala, veliki uspeh se mu na tem »svetem« teniškem svetu ni nikoli posrečil, toda ta uspeh tudi ni bil glavni njegov cilj Mulloy igra tenis zato, ker ga rad igra. Stanje v svetovnem tenisu ocenjuje zelo realistično: Avstralci so najboljši pri yrhu, ker imajo nekaj najboljših posameznikov. V širini so nekoliko na boljšem ZDA, ki lahko spravijo na noge več dobrih igralcev. Toda le majhnemu številu od njih se posreči skok v vrh svetovne elite, ker so pač, po Mulloyevih besedah, Amerikanci »sit« narod. Pravi, da bi bili črnci sijajni igralci, če bi se lahko belega športa bolj lotili Turnirski tenis pa je možno pripčiti in gojiti le v klubih in ne na odprtih teniških igriščih. V ZDA pa večini črncev manjka denarja, da bi se lahko včlanili v teniške klube, če bi jih zaradi njihove barve kože sploh hoteli sprejeti. Zase pravi Mulloy, da bo igral na turnirjih še toliko časa, dokler bo lahko še ujel žoge, ki jih nasprotnik z lobom- pošilja za njegov hrbet. Seveda dobro pozna meje, ki mu jih postavlja njegova starost: »Največ dva dni lahko igram na nekem turnirju v dobri formi.« Teniški Metuza-lem je bil v mladih letih vsestran športnik. Ko ga je oče nekega dne peljal v Miami na neko teniško tekmovanje, je po finalni igri rekel, da bi lahko premagal prvaka. Oče mu je rekel, da ga je prav zato tudi vzel s seboj in Gardner je res izzval lokalnega šampiona. Igro je dobil, prav tako tudi povratno srečanje. To je bil začetek njegove dolge teniške poti. Seveda je bil Wimble-don tedaj zanj kot nekaj veličastno oddaljenega. šele po drugi svetovni vojni leta 1942 je postal teniški prvak ameriške mornarice, je imel priložnost skočiti preko Atlantika v Mekko svetovnega tenisa Z majhno prevarico pa je Gardner Mulloy na nedavnem turnirju na trdih igriščih v Londonu dokazal svoje športno zadržanje. Ni se mu ‘preveč dalo igrati v dežju, zato je svojega nasprotnika, 31 let mlajšega Novozelandca Clifforda Atkinsa premagal s 6:0 in 6:0 Tedaj pa se mu je zazdelo, da je najbrž kar preveč vzel voljo svojemu nasprotniku in je v sodnikovem zapisniku popravil rezultat na 6:1 in 6:1. Vrhovnega sodnika Gibsona so opozorili na ta »popravek«, toda ta je prav razumel Mulloyevo namero in je rekel: »To kar je zapisano, velja«. Premagani Novozelandec pa je komentiral takole: »To je bila čudovita poteza, toda saj ni bila niti potrebna, že samo igrati proti Mulloyu je pravo doživetje.« kratko-..a kratko-.... kratko-..a kratko V italijanskem nogometnem prvenstvu je po 31. kolu (od skupno 34) prevzel' po zmagi nad Juventusom na tujem vodstvo Iniernazionale, ker je doslej vodilni Milan izgubil doma proti Romi. Brazilski nogometni klub Vasco da Gama je ponudil za slevnega temnopoltega nogometaša Peleja približno 1 milijardo odkupnine v našem denarju njegovemu klubu Santosu. 5:0, Španija — Čile 5:0, Norveška — Južna Afrika 0:5, Avstrija — Francija 0:j, Švedska — ČSSR 3:3, ZR Nemčija Luksemburg 5:0, Danska —-Velika Britanija 1:4. Italijanski ljubitelji kolesarstva in pred približno 5 leti preminulega velikega asa pedalov Fausta -Coppija so pričeli z zbirko, da bi Coppiju postavili v rojstnem kraju Castellaniji spomenik v obliki kapele iz marmorja. vijo pri FIFA še posebej po tokijskih igrah, ker so zabeležili nič manj kot 484.245 prodanih vstopnic za nogometne tekme in le atletika je za okoli 30.000 prehitela nogomet. Posebej poudarjajo še dejstvo, da nogomet do tokijskih iger ni imel preveč pristašev na Japonskem in da prav to govori o priljubljenosti tega del olimpijskega programa celo v takih primerih. Končni rezultati drugega kola evropske cone Davisovega pokala: Italija — Brazilija J:2, Jugoslavija — Rodezija, Mednarodna nogometna zveza bo poskušala z vsemi silami obdržati nogomet na sporedu olimpijskih iger. To pra- Ni lahko delati s predsednikom Mednarodnega olimpijskega komiteja Brundagejem. Novi generalni sekretar IOC, Švicar Erič Jonas, je to kaj kmalu spoznal. Ker ni bil Italijanski tekač Sergio Ottolina je nedavno pretekel 400 m v času novega italijanskega rekorda 46.2, kar je tudi najboljši letošnji rezultata v Evropi; kaže da ima Ottolina velike perspektive tudi na najdaljši progi sprinta vedno istega mnenja s predsednikom so ga razrešili oz. mu praktično odpovedali službo, ker je bil v delovnem razmerju z IOC. Letošnji zmagovalec pokala evropskih nogometnih pokalnih prvakov je angleško moštvo West Ham, ki je v finalni tekmi v Londonu premagalo Munchcn 1860 z 2:0. Japonski boksar Masahito Harada je v Nagoyi po točkah premagal dosedanjega svetovnega prvaka bantam kategorije, Brazilca Ederja Jofreja in tako osvojil naslov. »V Mexico Cityju naj na olimpijskih igrah 1968 teče kdor hoče, jaz se pa ne bom podajal na start na takšnih nadmorskih višinah!« To so bile nedavne besede novozelandskega tekača na dolge proge Nevilla Scotta, sicer olim: pijca iz Tokyo. po nastopu v južnoafriškem .mestu Potchef-stroom, ki leži vendar še za nekaj sto metrov nižje kot mehiška prestolnica. Po teku na 6 milj so morali Scotta namreč odpeljati v bolnišnico, ker so ugotovili velike težave v krvnem obtoku kot posledico naporov na veliki nadmorski višini. ravi ni ustvarjen, da bi opravljal kakršnokoli težko delo na takih nadmorskih višinah. To dejstvo bo pripravilo vsem udeležencem olimpijskih iger leta 1938 velike težave. Podobne višine so se doslej pojavljale le na zimskih olimpijskih igrah, in sicer pri St. Moritzu leta 1928 in leta 1948 ter v Squa Walleyu leta 1960, čeprav niti eden niti drugi kraj nista na taki višini kot Ciudad Mexico.« Poskusi so pokazali,« nadaljuje Bergman, »da imajo najboljši smučarski tekači v povprečju precej večji srčni in pljučni volumen kot najboljši tekači. Iz Tri mesece aklimatizacije za OS 1968? »V prvem delu proge sem se počutil čudovito, potem pa so bile noge vedno težje, roke so me pričele vleči s svojo težo k tlom in o koncu tega teka sploh ničesar ne vem,« je nadaljeval svoja izvajanja znani tekač. To kar je izkusil Scott pred dnevi, čaka svetovno elito ne le v tekih, ampak tudi v dru-' gih športih, ki zahtevajo daljše napore, čez približno tri leta na olimpijskih igrah, švedska in Velika Britanija sta se že odločili, da pošljeta v Mehiko znanstveni odpravi, ki naj bi proučili pogoje za tekmovanje in kako se aklimatizirati za hude napore. — Sovjetski znanstveniki pa delajo poskuse v visoko ležeči Alma Ati. Znani švedski športni strokovnjak Sigge Bergman je svoje vtise iz Ciudad Mexico strnil takole: »človek po na- tega izhaja dejstvo, da smo tudi pri omenjenih visoko ležečih krajih beležili razmeroma malo težjih komplikacij na cilju.« Popolna aklimatizacija za športnike bi zahtevala najmanj tri mesece. Angleška odprava, ki se je bodo udeležili tako športni zdravniki, trenerji in tekači, plavalci, kolesarji in veslači, meni, da bo pri svojih poskusih ugotovila isto. Razmišljajo tudi o formiranju nekakšne mednarodne raziskovalne skupine, ki naj bi temeljito proučila pogoje za tekmovanje kot jih bodo srečali olimpijci iz vsega sveta čez tri leta. Ne glede na rezultate teh raziskav pa vemo že danes, da v nekaterih panogah ne bodo mogli na igrah leta 1968 zmagati najboljši, ampak najbolj alimatizirani. SVETOVNA IN EVHOESE1 PHVE\ST»1 IMiro je premlad, da bi že dosegel največji uspeh Tudi za ogled mesta je ostalo nekaj časa 6 evropskih prvenstev v številkah Po osvojenih medaljah v Antwerpnu je Miro zasedel tretje mesto. Poglejmo, kdo vse so osvojili medalje na šestem evropskem prvenstvu. 1. Lisički (SZ) 6 (3 zlate, 3 srebrne, — bronastih), 2. Me-nichelli (Italija) 5 (4, 1, —), 3. Cerar (Jugoslavija) 4 (1, 2, 1), 4 Diamidov (SZ) 4 (—, —, 4), 5. Heinonen (Finska) 1 srebrna, 6. Adamov (Bolgarija) 1 srebrna, 7. Storhaug (Norveška) 1 srebrna, 8. Lai-ho (Finska) 1 bronasta, 9. Koppe (NDR) 1 bronasta. Posamezne države pa so osvojile naslednje število medalj: SZ 10, (3, 3, 4), Italija 5 (4, 1, —), Jugoslavija 4 (1, 2, 1), Finska 2 (—, 1, 1), Bolgarija 1 (—, 1, —), Norveška 1 (—, 1, —), NDR 1 <~ —, 1). In zdaj poglejmo še osvojene medalje po vseh šestih evropskih prvenstvih: Pri posameznikih je vrstni red naslednji: 1. Cerar 16 (9, 3, 4), 2. Titov (SZ) 14 (8, 4, 2), 3. Menichelli (Italija) 11 (6, 3, 2), 4. Sahlin (SZ) 10 (6, 3, 1), 5. Lisički (SZ) 6 (3, 3, —), 6. Blume (Španija) 5 (4, 1, —). Posamezne države so osvojile naslednje število medalj na dosedanjih evropskih prvenstvih: 1. Sovjetska zveza 50 (20, 20, 10), 2. Jugoslavija 18 (9, 3, 6), 3. Italija 17, (10, 3, 4), 4. Zahodna Nemčija 10 (2, 3, 5), 5. Švedska 9 (2, 4, 3), 6. Švica 8 (3, 1, 4), 7. Finska 7 (—, 2, 5), 8. Španija 5 (4, 1, —), 9. CSSR 5 (2, 2, 1), 10. Bolgarija 5 (2, 1, 2), 11. Madžarska 2 (—, 2, —), 12. Luksemburg 1 (—, 1, —), 13. Anglija 1 (—, 1, —), 14. Norveška 1 (—, 1, —), 15. Avstrija 1 (—, —, 1), 16. NDR 1 (—, —, 1). Tretji poskus Mira Cerarja, da bi osvojil naslov evropskega prvaka torej ni uspel. Temu lahko rečemo tudi slab dan. In zakaj ga tudi Miro Cerar ne bi mogel imeti. Seveda pa je tudi uspehu, ki ga je Miro dosegel v Sntv/erpnu, težko reči slab dan. Koliko naših tekmovalcev se je iz evropskih prvenstev vrnilo s štirimi medaljami in smo mu rekli, da ni uspel? Hes je, Miro je bil sposoben za več. Dogodki, ki so se odvijali v športni dvorani v Antwerpnu so pokazali, da bi Miro lahko uspel tudi tretjič in spet postal najboljši v Evropi. Malo smole in neobjektivni sodniki so mu to preprečili. Mnogi trdijo, da gre zdaj Cerarjeva pot navzdol. Take skrbi niso na mestu. Tudi Miro jih nima. Sam pravi, da mu je nastop v Antwerpnu spet prinesel nove izkušnje in s pridom jih bo uporabil na prihodnjih tekmovanjih. Tako kot že večkrat doslej, je bil pred tekmo prepričan, da se njegovi tekmeci nepremagljivi. Na kratko, bil je premalo samozavesten. Že drugo leto bo spet na vrsti svetovno prvenstvo. Priložnosi torej, da Miro pokaže, da mu še vedno pripada mesto na najvišji stopnji, tako kot so menili strokovnjaki po nastopu v Belgiji. Lepo je napisal o njem njegov prijatelj in telovadec Ivan čakiec: — Nastop v Antwerpnu je samo stopnica više k njegovim nadaljnjim uspehom. Miro je premlad, da bi lahko govorili o tem, da je največje uspehe že dosegel! MIRO CERiUI OCENJUJE EVROPSKO PRVENSTVO Težke vaje in zanesljivost Za evropsko prvenstvo v Antwerpnu je značilno, da so na njem nastopali večinoma mlajši tekmovalci, katerih imena še niso tako znana. Zanimivo je tudi, da so tekmovalci posameznih držav pokazali velik napredek. Na prvem mestu moramo omeniti Poljake, ki že nekaj let niso bili blizu vrha. V olimpijskem letu so se prvič spet uveljavili in zdaj vedno bolj prodirajo proti vrhu. Brata Kubica sta mlada tekmovalca, elegantna in kvalitetna. Še večje presenečenje pa je po daljši stagnaciji napredek francoskih tekmovalcev. Najboljši Francoz Guiffroy se je uvrstil na deseto mesto, čeprav prej že leta nazaj ni bilo iz te države nikogar, ki bi se približal vrhu. To je posledica boljših pogojev, ki so jih dali perspektivnim tekmovalcem, zbrali so jih v posebnem središču, jim dali plačane trenerje in delo se odvija po posebnem načrtu. Program so kot kaže, izpolnili, saj v zadnjem času prirejajo presenečenja za presenečenjem. Na nedavnem troboju v Kijevu med SZ, Jugoslavijo in Francijo je zmagala francoska vrsta, med posameznika pa je bil najboljši Guiffroy, ki pa ni najboljši francoski telovadec, ta je poškodovan in ni mogel nastopiti. Tudi tekmovalci iž NDR so imeli mlada in uspešna zastopnika — Koppe in Foerster, Imeli pa so težko izbiro, saj je v zadnjem času zraslo pri njih več dobrih tekmovalcev. Velik napredek smo opazili pri severnih narodih. Finec Laiho je zelo dober na konju, presenečenje je bil švec’ Lindgren, ki je bil najtežji m najvišji tekmovalec na prvenstvu. Vsi našteti so široki javnosti manj znani in šele prodirajo v tekmovalno areno. Presenečenja v nasprotnem smislu pa so bila zelo slab plasma nekaterih znanih tekmovalcev. Tako se je Ceh Krbec, zlata kolajna v preskoku v Pragi, uvrstil šele na 19 mesto. V preskoku, kjer je upal na kolajno, je izgubil celo točko zaradi nečistega prijema. Madžar Aranyos je bil 30., prehitel ga je celo .njegov rojak Pusztai, Bolgar Prodanov je tekmoval izredno slabo, uvrstil se je na 33. mesto. Oba Aranyos in Prodanov sta imela težje vaje, vendar se jima je na tekmi več elementov ponesrečilo’. Tekmovalci, ki so svoje vaje napravili brez spodrsljajev so se uvrstili na vrhu, To sb bili: Menichelli, Lisički in Diamidov. Pri najboljših smo lahko videli, da za uspeh niso dovolj le težke vaje, ampak da je treba predvsem dobro tekmovati, brez spodrsljajev. Menichelli, Lisički in Diamidov bodo v bodočnosti gotovo še večkrat stopali na zmagovalni oder. Kompan PRIREJA AVTOBUSNE IZLET E PO JUGOSLAVm O sebi pa naj rečem le toliko, da bi morda moral nastopati nekoliko bolj sproščeno, saj sem bil dobro pripravljen. Res pa je, da je na meni precej odgovornosti in zato sem prav na važnejših tekmovanjih toliko bolj občutljiv. Če zdaj analiziram svoj nastop, pa sem kljub temu zadovoljen, da sem, čeprav na preskoku nisem dobil ocene kot sem jo zaslužil in da sem napravil spodrsljaj na drogu, kljub temu v parterju spet uspešno nastopil. Torej, čeprav me je spremljala smola, sem se lahko zbral. Vseeno pa mislim, da se mi ne bi smelo to zgoditi, saj niso dovolj le težke vaje, ampak mora biti tekmovalec tudi zanesljiv. Tekmovalci pred menoj so izpolnili oba pogoja. Čeprav sem se tudi doma pripravljat, aa oo prvo orodje na vrsti konj in sem vedno dobro tekmoval, mi to tokrat ni uspelo. Konj je pač orodje, na katerem čutim še večjo odgovornost. Nisem napravil spodrsljaja, vendar sem se izgubil. Že takoj po začetku sem se prestrašil elementov, ki so me še čakali, začel sem dvomiti in vaja ni bila takšna kot bi morala biti. Tudi v Tokiu je bil takšen vrstni red, da je bil najprej na vrsti nastop na konju. Ce uspeš, je seveda laže . .. Jeseni bom odšel na odslu-ženje roka v JLA in upam, da bom vseeno ime! priložnost trenirati za svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto. Želel bi, da bi vse vaje napravil tako kot jih znam, in potem sem prepričan, da tud rezultat ne bo izostal. . 21 medalj v Cerarjevi vitrini Zbirka medalj osvojenm na olimpijskih igrah ter na svetovnih in evropskih prvenstvih, se je v Cerarjevi vitrini spet povečala za štiri. Zdaj jih je skupaj že 21. Na bo odveč, če jih po uspehu v Antwerpnu še enkrat naštejemo 1 bronasta 1 bronasta Olimpijske igre Tokio 1964 1 zlata Svetovna prvenstva Moskva 1958 Praga 1962 2 zlati Evropska prvenstva Luksemburg 1959 4 zlate 2 bronasti Beograd 1963 4 zlate 1 srebrna 1 bronasta Antwerpen 1965 1 zlata 2 srebrni, 1 bronasta REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA - REPUBLIŠKA KOŠA Republiška odbojkarska liga Člani BRANIK : MARIBOR 58:68 ( 29:32) MARIBOR, 23. maj — Derby srečanje I. republiške lige je skalilo izredno, slabo vreme. Kljub temu pa so se igralci obeh moštev močno trudili in ob težkih pogojih prikazali dobro košarko. Prvi so se znašli igralci Maribora, ki so si do 10. minute priborili prednost devetih točk, vendar je Braniku uspelo, da je do zaključka prvega dela igre znižal razliko na 32:29. Drugi del igre je potekel v znamenju zagrizene borbe za zmago. Igralci Branika so po izredno razpoloženem Bergoču in Rostaherju izenačili na 48:48. Prav v kritičnih zadnjih minutah igre pa sta ta dva igralca zardi petih osebnih napak morala zapustit igrišče. To so spretno izkoristili . tudi že razredčeni igralci Maribora in v finišu zmagali. Tekmo sta sodila Varoga in Wallas iz Ljubljane BRANIK: Bergoč 24, Rostaher 12, Ogrizek 12, Šilih 4, Vetruski 6, Židanik, Košar, Globačnik. MARIBOR: Kralj 11, Krope 18, Kotarac d2, Delacorda 10, Benet 9, Fric 6 Jug 2, Rant. SVOBODA : JESENICE 48:44 (33:17) LJUBLJANA, 23. maj — Domačini so presenetili goste že v prvih minutah igre in si kaj kmalu priborili prednost 18 točk. To je v deževnem vremenu v nadaljevanju Svobodi tudi zadostovalo za zmago. Zanimivo je, da si je Svoboda priborila potrebno prednost, predvsem z dobro odmerjenimi streli od daleč. Jeseničan^ so . skušali rešiti tekmo z igro mož moža, kar pa jim ni uspelo. Sodila sta Bolka in Remic iz Ljubljane. SVOBODA: Crnek 17, Lokar 12, Račič 8, Ahčan 6, Muhič 5, Lesjak 1 JESENICE: Koren 13, Jeraj 12, Peterman 10, Svetlin 7, Sodja 2. ELEKTRA : LJUBLJANA 53:37 (27:24) ŠOŠTANJ, 23. maj — Tekma je bila odigrana v močnem dežju. Elektra si je priborila zmago, ker so igralci pravočasno znali umiriti igro, poleg tega pa so bile njihove akcije mnogo bolj premišljene in so jih tudi vedno uspešno zaključili. Sodila sta Tršar in ing Rogač iz Ljubljane. ELEKTRA: Naraločnik 6,‘‘'''Lukman 10, Zupančič 4, Natek 16, Kac 17. LJUBLJANA: Kapelj 21, Peršin 2, Kočar 4, Jelačin 4, Perhaj 5, Erlih 1 ILIRIJA : ASK TIVOLI 43:14 (20:33) LJUBLJANA 23. maj — Priča smo bili obojestranski slabi igri. Gostje so imeli srečnejšo roko pri metanju na koš in njihove akcije so bile tudi mnogo bolj odločne, kar jim je prineslo tudi popolen uspeh. Nasprotno pa so Ilirijani mnogo grešili in prikazali zopet eno slabših tekem. Sodila sta Prihoda in Steiner iz Ljubljane ILIRIJA: Senčar P. 9, Senčar J. 2, Senčar J. 3, Bajc 10, Na-veršnik, Polanec 6, Prosen, Šuster 2, Štefančič 3, Schrott 3, Kogovšek, Šetina 4 TIVOLI- Gagelj 6, Volovšek 15, Lavrenčak 5, Verbič 11, Smolej 3, Vaupetič 1, Plevnik 2, Osterc 10, Lotrič 2, Božič 19. . Članice BRANIK : MARIBOR 58:39 (21:18) Maribor, 23. maj. — Po boljši igri v drugem delu so domačinke predvsem po zaslugi razpoložene Vodebove in Senčar jeve zabeležile zasluženo zmago. V moštvu Maribora sta se najbolj odlikovala Požarjeva in štrucljeva, vendar v ostalih igralkah niso našle potrebnega sodelovanja. Sodila sta Pur in Dorn iz Celja. Branik: Vodeb 14, Senčar 16, šega 6, Poljše 4, Weiss 7, Vre-šak 5, Piberl 6, Stojan, šetar. Maribor: Požar 13, štrucelj It), Lakner 8, Kukovec 4, Otto 2, Jen-šac 2, Stojanovič. ILIRIJA : SLOVAN 45:63 (21:25) Ljubljana, 23. maja. — Zaradi deževnega vremena je bila tekma odigrana v dvorani. Gostje so se znašle šele v drugem delu igre in si priborile visoko zmago po zaslugi razpoložene Goršičeve in žit-nikove. — Sodila sta Bukovec iz Medvod in Plevnik iz Ljubljane. Ilirija: Nastran 18, Suša 11, Sedej 2, Novaljan 5, Pribošek 1, Mihelič 8, Polanec, štrekelj 2, Brajnik. Slovan: Goršič 29, Kersnik 2, Marenčič 5, Težak 7, J21en 4, Be-lamarič, Agrež, Wallas, Saunik, žitnik 16. NOVI SAD, 23. mai — Po pomembni zmagi nad Crv. zvezdo v preteklem kolu so košarkarice Olimpije ponovile dobro igro tudi v Novem Sadu ter povsem zaslužene premagale favorizirano moštvo domačega Partizana. Kljub temu. da je zaradi lažje prometne nesreče na železnici, moštvo Olimpije dopotovalo v Novi Sad z skoraj 10 urno zamudo, le dobro uro pred pričetkom tekme, to ni vplivalo, da Ljubljančanke ne bi povsem nadigrale moštvo Partizana. PARTIZAN : OLIMPIJA 45:55 (18:33) Srečanje košarkaric iz Novega Sada in Olimpije so bila vedno najbolj razburljiva v okviru zvezne lige. Tako je bil izid medsebojnih srečanj negotov vedno prav do zadnjih minut igre. Tokrat pa so Ljubljančanke z izredno požrtvovalnostjo presenetile igralke Partizana prav na njihovem domačem igrišču. Igra je bila enakovredna le v prvih 10 minutah, nato pa je bila Olimpija vse do zaključka boljše moštvo. Tako so si Ljubi janča-ke zmago priborile že v prvem delu in domačinke v nadaljevanju niso mogle najti pravega orožja, da bi lahl^o nadoknadile zamujeno. Ljubljančanke namreč z ostro igro v obrambi niso dovoljevale prav nobenega presenečenja nasprotno pa so s hitrimi protinapadi povsem razbile vrste Partizana Zaigrale so prav tako borbeno in požrtvovalno kot na zadnji tekmi proti Cr. zvezdi, razlika je bila le v tem, da je tokrat nastopila tudi Dermastieva namesto Pavčič — Povževe. Tekmo sta sodila Oberkneževič in Stepanovič iz Beograda. PARTIZAN: Pavlik, Bašič 1, Ferenc 8, Stojanovič 12, J. Pavlik 7, Stošič S, Gal 2, Mesaroš 6. OLIMPIJA: Šiftar 1, Dermastia 14, Bassin 2, Puhar, Modrijan 11, Mrak 15. Bole Amon 3. Bremec 9. SPLIT : RADNICK1 53:79 (15:35) ML. BOSNA : MLADOST 59:46 (28:24) Področno atletsko prvenstvo Slovenije za mladince MARIBOR, 23. maja — Zaradi razmočenih atletskih na-praiv v Ljudskem vrtu niso mogli v celoti izvesti področno pokalno prvenstvo Slovenije za mladince, temveč so bile na sporedu samo nekatere discipline. Prvenstvo se bo nadaljevalo jutri, danes pa so bili doseženi naslednji rezultati, ml. mladinke — Branik 33, Maribor 9, posameznice — daljina Namlih 4.32, disk Svetej 18.30, 400 m Štamperle 1:12.0, 60 m Nam-lin 8.6, ml. mladinci — Branik 62, Maribor 38, posamezniki — disk Pečar 41.47, kladivo Pečar 41.20, daljina Bizjak 5.85, 1000 m Ostnik 2:46.3, višina Žerjav 155, 100 m Bizjak 1.1.7, 300 m Divjak 41.6. 4x100 m Branik 47.1 (vsi zmagovalci so člani Branika). SKROMNA UDELEŽBA TRBOVLJE, 23. maja — Domači AK Rudar je priredil danes atletsko prvenstvo Zasavja za mladince in mla- dinke. Presenetljivo so na tem tekmovanju nastopili predstavniki AK Rudar in ESS iz Trbovelj. Skupno je tekmovalo 45 atletov in atletinj. Rezultati: mladinci — 100 m Kolander (ESŠ) 13.1, 1000 m Kilar (R) 3:07.0, višina Šmit (ESŠ) 140, daljina Kolander (R) 420, mladinke: 60 m Planko (R) 8.3, 400 m Kostanjšek (R) 1:08.1, višina Kožuh (R) 125, daljina Poljšak (ESŠ) 390, krogla Olešek (R) 10.22. NOVA GORICA (AF) Atletika — Na dvodnevnem področnem prvenstvu bivšega okraja Koper za atletski pokal Slovenije za mlajše mladince, ki je bilo izvedeno v precejz težavnih pogojih, je bilo kljub temu zabeleženih nekaj dobrih rezultatov. Pohvaliti moramo predvsem mladince Slokarja in Orla ter mladinko Cejovo, ki je bila tudi tokrat daleč najboljša. Marljivi go-riški prireditelji (AK Gorica) pa bodo čez 14 dni organizirali še finale tega tekmovanja. Boljši rezultati: mladinke — 80 m ovire: Cej 13,5, 100 m Petač 14,2, višina: Cej 140, daljina: Zu-Ijan 468, mladinci — 100 m ovire: Orel 14.8 . 300 m ovire: Biažič 43.8, 300 m: Veskovid 42.2, višina: Novak 165, palica: Kerin 300, daljina: Slokar 637. troskok: Orel 13.16, kopje: Slokar 60.98 (!), disk Slokar 38.34, krogla: Slokar 13:10. SVOBODA : JESENICE 13:35 II. ligo - zahod TRIGLAV : MEDVODE 59:37 (29:25) KRANJ, 23.” maja. Igra obeh moštev je bila izredno počasna, saj je ves čas srečanja močno deževalo. Domačini so bili ves čas v vodstvu in njihova zmaga je povsem zaslužena. Sodila sta Hojs iz Ljubljane in Rus M. iz Kranja. TRIGLAV: Lampret 11, Todo- rovič 10, Šorli 15, Zupančič 6, Žnidar 2, Čadež 12, Preša 3, Falo všnik, Dežman, Kompare. MEDVODE: Bohinc I. 8, Knific 8, Hočevar 8, Fijak 7, Bojo-vič 5, Bohinc II, Plešec, Notar, Žnidaršič, Kopitar. RADOVLJICA : TOLMIN 52:87 (24:40) RADOVLJICA, 23. maj — Gostje iz Tolmina so danes zasluženo z visokim rezultatom porazili domačine. Sodil je Kolenda iz škofje Loke. RADOVLJICA: Baškovič, Pret- nar 9, Bole II 11, Bole I 12, Pilih, Sekovanič 8, Glinšak 12. TOLMIN* Pelagrč 10, Kozorok 22, Fon 12, Obid 33, Gerželj S., Gerželj N. 4, Rakušček 6, Rutar. VRHNIKA : MOSTE 87:86 (40:49) VRHNIKA, 23. maja. Dobrih 10 minut pred koncem tekme so gostje vodili z 19 točkami prednosti. Nato so v ostrem finišu domačini izkoristili premoč v igralcih, saj so v zadnjih minutah Moste igrale le s 4 igralci, in si priborili zasluženo zmago. Sodila sta P Kavčič in Bajc. VRHNIKA: Krašovec 16, Žakelj 23, Kukec 18, Zupan 16, Kočevar 14, Dobrovoljc, Krašovec II, Hribar. MOSTE: Plešnar 10, Lomšek 31, Berdan 6, Merlak 9, Binter 4, Kmetič 18, čučkin 8. SEŽANA : NANOS 51:62 (22:21) SEŽANA, 23. maja. Po enakovredni igri v prvem delu so se v nadaljevanju mnogo bolje znašli gostje, ki so se znali prila- goditi deževnemu vremenu. Sodila sta Brumen in Tavčar. SEŽANA: Škrinjar 23, Orel 15, Grmek I 6, žagar 7, Grmek II Obid. NANOS: Tavčar 8, Inocente 4, Gerželj 2, Šturm 9, Pelascier 17, Žmak 5, Tomič 16, Lipov 1. Triglav 4/ 4 0 315:205 8 Tolmin 4 3 1 ' 269:219 6 Vrhnika 4 3 1 301:263 6 Nanos 4 3 1 232:222 6 Moste 4 1 3 254:252 2 Sežana 4 1 3 221:213 2 Medvode 4 1 3 175:216 2 Radovljica 4 0 4 194:374 0 II. liga - vzhod LITIJA : PREBOLD 79:53 ( 26:14) LITIJA, 23. maja. Domači košarkarji so si v IV. kolu priborili prvi dve točki. Gostje so bili enakovreden tekmec le v prvem delu igre, v nadaljevanju pa so morali priznati popolno premoč izredno razpoloženim igralcem .Litije. Tekmo sta sodila ing. Oblak iz Ljubljane in Brezovar iz Zagorja. Litija: Kobal 7, Lepold 6, Le-binger 2, Skubic 24, Vizlar 3, Korošec 2, Hostnik 12, Murn 2, Kaplja 18. Prebold: Janše 26, Završnik 2, Jager 2, Trbežnik 4, Pungaršek 18, Hočevar 1. ŽALEC : ZELENA JAMA 38:54 (14:27) ŽALEC, 23. maja. Domačini so očitno podcenjevali goste in tudi ves čas srečanja dajali neresen videz športnikov. Tako se je pripetilo, da so v drugem delu igrali celo le s 3 igralci. To so. Ljubljančani spretno izkoristili in dosegli zasluženo zmago. Sodila sta Zule in Turk iz Celja. CELJE : RUDAR 31:41 (23:40) PREKINJENO CELJE, 23. maja. Tekma se je pričela v hudem nalivu in zaradi popravljenega igrišča jo je sodnik prekinil v 27. minuti SLOV. KONJICE : MTT 45:97 (15:42) ČRNUČE : NOVO MESTO 2:3 (15:1, 13:15, 1:15, 19:17, 14:16) ČRNUČE, 23. maja. Srečanje je bilo izredno zanimivo, čeprav ne posebno kvalitetno. Moštvi sta se stalno menjavali v vodstvu, športna sreča pa se je nasmehnila izkušenejšim Novomeščanom. Kljub porazu so mladi igralci Črnuč precej navdušili. Pri gostih je najbolj ugajal visoki Potrč, pri Črnučah pa Arh. Tekmo je sodil Kosem iz Jesenic. Črnuče: Arh, Črnivec, Polanc, Otrin, Hrovatič, Kumer, Cehak, Novo mesto: Potrč, Kostič, Lapajne, Berger, Penko, Pujs, Breme, Resnik. KAMNIK : BEŽIGRAD 2:3 (6:14, 15:1, 9:15, 15:6, 15:17) KAMNIK, 23. maja. Tekma se je odigrala s sprejemljivo formo moštev v posameznih setih. Ob zaključku so imeli več sreče iznajdljivejši gostje, kljub temu, da je Kamnik v odločilnem setu že vodil z 12:9. Najboljša pri Bežigradu sta bila Ple-šej. in Naglič, pri Kamniku pa Koncilja in Škerlec. Tekmo je sodil Šinkovec iz Ljubljane: Kamnik: Škorjanc, Škerlec, Koncilja, Debeljak, Stele, Podjed, Zule, Mavrin, Bežigrad: Antekolovič, Me-serko, Amon, Naglič, Pleše j, Miklavc, Kogovšek. ZVEZNA ŽENSKA KOŠflKKflBSKfl LIGA Izredna igra Ljubliančank ŽELEZARNA RAVNE T0VAKNA PLEMENITIH JEKEL RAVNE NA KOROŠKEM IZDELUJE: lita, kovana in valjana jekla. 300 let izkušenj izdelave žlahtnih jekel JESENICE : HOČE 3:1 (15:5, 15:5, 13:15, 15:3) JESENICE, 23. maja — V derbi srečanju republiške lige so domačini prikazali mnogo zrelejšo igro in v nobenem trenutku ni bilo vprašanje, kdo bo zmagovalec srečanja. Gostje iz Hoč so samo v tretjem nizu nudili enakovredno igro. Sodil je Zanevski iz LjubGane. Jesenice: Prešern, Bajc, šmitek, Resler, Bogataj, Eržen, Potočnik, Hoče: Satler, Divjak, Dolinšek, šuman, Kovač, Zidar, Zobec, Jurkovič. ŽIROVNICA : KANAL 0:3 (13:15, 9:15, 12:15) ŽIROVNICA, 23. maja — Gostje so bili mnogo boljši tekmec in so tekmo brez večjih težav odločili v svojo korist. Moštvo Žirovnice je sicer igralo dobro, a mladi in še neizkušeni igralci niso bili kos slovenskim prvakom. II. LIGA JELŠANE : ŠENČUR 3:0 (15:9, 15:6, 15:1) CELJE MESTO ; CELJE GABERJE 3:2 (15:12, 8:15, 7:15, 15:9, 15:8) Zvezna moška rokometna liga V današnjem kolu zvezne moške rokometne lige so bile preložene tri tekme. Zaradi gostovanja reprezentance Beograda danes ni nastopil Rudar v Beogradu in bo tekma odigrana pozne-jc- Bosna : Partizan (Bj) 22:7 (14:3) Zagreb : Rudar (P.) 12:8 (5:4) Rabotnički : 'Medvešcak 12:14 Železničar : (15:8) Ml. Bosna 27:17 Zagreb 22 17 1 14 378:263 35 Medveščak 22 15 4 3 332:254 34 Partizan B j. 22 13 1 8 357:307 27 C. zvezda 21 12 2 7 336:306 26 Bosna 22 10 2 10 352:320 22 Ml. Bosna 22 10 0 12 324:332 20 Borac 21 9 2 10 329:342 20 Partizan B. 21 9 2 10 324:342 20 Rudar T. 21 9 0 12 305:313 18 Železničar 22 8 1 13 310:372 17 Rudar P. 22 8 1 13 316:381 17 Dinamo 21 7 2 12 283:299 16 Split 21 8 0 13 335:374 16 Rabotnički 22 7 0 15 299:269 14 ROKOM KT V REPI BUŠKI LIGI - ROKOMET V REPUBLIŠK CELJE : PIRAN 25:13 (15:5) CELJE, 23. maja. Pred 400 gledalci so Celjani danes pd-novno zaigrali izredno lepo in zasluženo premagali goste iz Pirana. Moštvo Celja je pokazalo zrelo igro in se kažejo rezultati vadbe pod novim trenerjem. Celjani so vodili že 23:6 in 24:7, zadnje minute pa so nekoliko popustili. Celje: Presinger 1, Orač 1, Markovič 4, Telič 4, Povalej 3, Krelj 2, Snedič 4, Gorišč 3, Koren 2, Markovič II. I, Piran: Fuks, Kolšek 4, Štros, Murovec 1, Mars, Brezovec 5, Zohil, Domnik 3, Černe, šmuc. KRANJ : ŠENTVID 22:10 (9:4) KRANJ, 23. maja. Kranjčani so z lahkoto zmagali nad zelo slabimi šentvidčani in so bili ves čas v vodstvu. Ob koncu tekme je Šentvid najavil protest, da jih je sodnik Mušič iz Maribora oškodoval. Kranj: Čebulj, Bevk 2, Čufar 2, Poljka 2, Arh 6, Juvan 7, Hvasti 1, Krampelj 2, Zavrl. Šentvid: Vižin, Bonča S. 1, Flerin 2, Meden, Orehek 1, Istenič, Bonča A. 3, Lintel 2, Klopčič 1, Vovk. KRIM : BRANIK 13:21 (3:6) LJUBLJANA, 23. maja, — Pred 200 gledalci je bila danes tekma, ki je odločala o tem, kdo bo izpadel iz lige. Krim: Juvan, Fabič, Porenta, Jankovič 2, Bernik, Prič 2, Frbežar 3, Štukelj 2, Rupnik 3, Slapernik, Berčnik, Branik: Kramberger,, Novak 3, Brunšek, Purkeljc, Šetinc 2, Marič 2, Kukavec 4, Vogrinec 9, Pratič, Prosen, Jerot. SLOVENJ GRADEC : TRŽIČ 11:8 (8:3) SLOV. GRADEC, 23. maja. Pred 600 gledalci šo po izredno močnem nalivu, ki je trajal ves čas tekme, domačini z boljšo igro v prvem polčasu premagali ekipo gostov iz Tržiča. Zanimivo je, da so gostje vse tri zadetke v prvem polčasu dosegli iz 7 m. Zaradi nešportnega vedenja je sodnik Moder iz Ljubljane nekaj minut pred zaključkom izključil do konca tekme kapetana gostov Vidoviča. Slovenj Gradec: Nabernik, Kranjc 1, Gologranc 5, Ogrizek 3, Kreuh 2, Ocepek, Štim-nikar, Pučko, Pokrivač, Mavrič, Tržič: Hafner, Ude, God- nov, Vidovič 3, Janc, Hladnik 5, Teran, Dovžan, Lajba-her II, Ja&šiii, Lajbaher I. OLIMPIJA : SLOVAN 6:24 (2:1) LJUBLJANA, 23. maja. Današnje derbi srečanje ni zaslužilo tega imena, saj je bila Olimpija popoln neenakovreden nasprotnik. Le malokdaj smo videli, da sta na igrišču dve moštvi. Proti ta kemu nasprotniku Slovan ni mogel pokazati takšne igre, kot bi jo lahko sicer. Olimpija: Pipan, Palčič 2, Aljančič, Brilly, Toton 2, Bel-čič, Jovin 1, Ovsenik 1, Fajs, Slovan: Soklič I, Golja 3, Djakič 4, Kos, Narobe, Majerle 5, Močnik 2, Golič 2, Pečaver, Artnak 4, Soklič II. 2. Sl. Gradf Celje Slovan Piran Kranj Branik Tržič Krim Olimpija Šentvid KRANJ, 23. maja — Obe ekipi sta bili ves čas enakovredni, ob koncu pa so zmagale gostje, ki so dosegle 3 gole iz 7 m. KRANJ: Lužan, Kolman 4, Kožar, Liphart, Ankele 2, Kristan 1, Tolar, Gros, Troha. BREŽICE: Božičnik, Bo- žančič 5, Molan 1, Juričič, Boh, Weble, Les, Mišič 2. RUDAR : KOPER 9:8 (6:4) 17 14 1 2 324:221 29 17 13 1 2 234:179 27 17 12 2 3 386:225 26 17 10 1 6 306:232 21 17 8 1 8 242:303 17 17 6 1 10 267:278 15 17 6 2 17 4 1 9 12 245:229 233:255 14 9 17 3 1 13 230:328 7 17 3 0 14 191:282 6 Ženske BREŽICE 7:8 (3:4) KOPER: Kuzmanovič, Pr-žan 3, Hribar, Tomčič, Tri-par 1, Babič 4, Žetko, Pipan, Korelc, Kocijančič, štedin. ŠIŠKA : BRANIK 8:7 (3:4) LJUBLJANA, 23. maja — Današnja zmaga šiške je popolnoma zaslužena, čeprav lahko rečemo, da so imele gostje nekoliko boljšo obrambo in napad več od igre. Vratarka domačih Rijavčeva je bila danes najboljša na igrišču in je med drugim ubranila tudi dve sedemmetrovki. ŠIŠKA: Rijavec: Mravljel, Smerkolj I, Drnovšek, Rački, Kovačič 5, Predornik 1, Kotar. BRANIK: Huter, Momev* nik 3, Martinčič 2, Česen 2, Rep, Polenčič, Ramuta, Kokot. SOVAN : ŽELEZNIČAR 11:8 KRANJ : SLOVAN 5:0 w. o. Na včerajšnji seji Izvršnega odbora Rokometne zveze Slovenije so sprejeli sklep, da se tekma Kranj : Slovan registrira z rezultatom 5:0 vr. o., Slovan pa so kaznovali z odvzemom 1 točke. TRBOVLJE, 23. maja — CRNOMEIJ PIRAN 4:9 Dež je precej motil današnje srečanje. Igralke Rudarja so Piran 17 16 0 1 157: 75 32 bite vprvem delu boljše, bor- šiška 17 10 1 6 131:104 21 bene gostje pa so v dntgem Slovan 17 9 2 6 138:106 19 delu rezultat izenačite na 8:8. Brežice 17 7 3 7 133:119 17 Tik pred koncem pa so igral- Kranj 17 7 3 7 121:104 17 ke Rudarja dosegle zmago- Koper 8 1 133:140 17 viti gol. Branik 17 7 2 8 130:120 16 RUDAR: Šopek, Arhič, 3, Rudar 17 6 3 8 87:105 15 Goleč 1, Zlatar 3, Vanelli, Črnomelj 17 7 0 10 112:128 14 Platnik 1, Gornik 1. železničar 17 0 1 16 68:195 1 UBJLDNI ZAČETEK LETNE PLAVALNE SEZONE MEDNABODNI DVOBOJ LJUBLJANA ; KATOWICE V Mednarodna udeležba v Krškem OBODNI TELOVADBI KRŠKO, 23. maja — Danes je bil v Krškem mednarodni plavalni miting, ki ga je PK Celulozar priredil v čast dneva mladosti iii 20. obletnice osvoboditve. Prvič so na tem tekmovanju, ki je sicer tra^ dicionalno, nastopili tudi tuji tekmovalci. Med našimi plavalci je bil najboljši Derma-stia. Tekmovanja so se udeležili plavalci iz Bolgarije, Italije, Ljubljane, Triglava, Medveščaka in Mladosti iz Zagreba, Primorja z Reke, Crvene zvezde in Partizana iz Beograda ter Celulozarja. Rezultati — moški 100 m prosto: Popov (Bolg) 57.6, 2. Mattei (It) 1:00.6, 3. Clekovič (Ml.) 1:02.7, 100 m hrbtno: Vrbovšek (Lj) 1:06,0, 2. Daneu (Lj) 1:12.2, 3. Miieusnič (Part. Bgd) 1:14.5, 100 m prsno: 1. Ogrin (Lj) 1:21.5, 2. Grkinič (Prim) 1:22.3, 3. Ivankovič (MI) 1:24.1,... 5. Vidmar (Lj) 1:27.6, štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Ljublja- na 2:04.6, 2. kombinirana štafeta Crvena zvezda — Partizan — Triestina 2:05.6, 3. Primorje 2:09.4,... 6. Ljubljana II 2:34.1, 7. Triglav (pionirji) 2:43.9; ženske — 109 m prosto: 1. Pogačic (Ml) 1:15.0, 2. Petkovič (Ml) 1:22.4, itd., 100 m prsno: 1. Kumer (Medve-ščak) 1:30.2, 2. Rubeši (Prim) 1:30.2, 3. čurlin (Ml) 1:33.4... 5. Bašelj (Lj) 1:33.9, 7. To-mažinčič (Lj) 1:41.3, štafeta 4 x 50 m mešano: 1. Mladost 2:43.5, 2. Medveščak 2:50.0, ZVEZNI FINALE ZA JUS0SL0VAKSKI NAMIZNOTENIŠKI POKAL OLIMPIJA DVAKRAT PRVAK SARAJEVO, 3. maja. V svečani dvorani Partizana Sarajevo se je danes zaključil zvezni finale za jugoslovanski namiznoteniški pokal. Na tekmovanju so nastopile ekipe Sente, Partizana (Bgd), Zagreba, Poštarja (Zgb), Bosne (Sar), ter Ghetaldusa (Zgb), Mladosti (Zgb), Novega Sada, Zenice in Vojvodine (Bačko Gradište). Olimpija je ponovila uspeh iz predlanskega leta in spet osvojila vse možne naslove, čeprav smo z raJilo nestrpnostjo pričakovali obračuna Olimpija : Zagreb, pa so igralci ljubljanskega kluba prepričljivo odpravili stranskega zmagovalca tega najmnožičnejšega tekmovanja, ekipo Zagreba. Ljubljančani so igrali v postavi Vecko, Kern, Grintal in Jazvič. Enak uspeh so dosegle tudi nji-hovel klubske kolegice Pirčeva in Zrimčava. ki sta tokrat že tretjič zapored osvojili ta naslov. Tako bo Olimpija letos spet sodelovala v tekmovanju za pokal evropskih prvakov. Ostala dva "slovenska zastopm ka Triglav iz Kranja med moškimi. ter Ljubljana med ženskami pa sta morala tekmovanje zaključiti že pred koncem. Triglav je dosegel lepo in pomembno zmago nad beograjskim Partizanom s 5:2, nakar je moral priznati premoč lanskega zmagovalca Za greba. Ljubljana pa se je morala posloviti od tepmova-nja že v prvem kolu, kjer jo Je odpravila zagrebška Mladost — ekipa bodočnosti, kakor ‘ jo nekateri, imenujejo. Rezultati — moški: Bosna : Poštar 0:5. Senta : Olimpija 3:5, Triglav : Partizan 5:2, — polfinale: Zagreb : Triglav 5:1, Olimpija : Poštar 5:2; finale: Olimpija : Zagreb 5:2. Ženske: Olimpija : Ghetaldus 3:0, Vojvodina : Zenica 0:3, Mla- dost : Ljubljana 3:1; polfinale: Novi Sad : Mladost 3:2, Olimpija : Zenica 3:0; finale: Olimpija : Novi Sad 3:1. XVI. evropsko prvenstvo v boksu VZHODNI BERLIN, 23. maja — Včeraj se je začelo evropsko prvenstvo v boksu, kjer sodeluje 172 boksarjev iz 24 držav. Na prvenstvu sodeluje polovica evropskih prvakov prejšnjega prvenstva. To so Grigorijev (SZ) v bantam kategoriji, Stepaškin (SZ) v peresni, Kulej (Poljska) v polwelter, Tamulis (SZ) v wel-ter in Popečenko (SZ) v srednji kategoriji. Jugoslovani nastopajo v naslednji postavi: Pa j kovic v muha, Petrič v bantam, Benčun v peresni, Vujin v lahki, Benedek v polwelter, Vranješevič v polsrednji, Todorovič v welter, Je-lešič v srednji, in Trifunovič v težki kategoriji. V prvem kolu je boksar iz Zahodne Nemčije Froli premagal po točkah Benedeka. Naš reprezentant ni niti od daleč pokazal odlik, nad katerimi smo se navduševali še v bližnji preteklosti. Edina svetla točka v jugoslovanskem moštvu je bil Jelešič, ki je po točkah premagal Danca Nor-gatta. V ostalem so bili doseženi pričakovani izidi, tekmovanje pa se nadaljuje. Tekma za pokal evropskih narodov CSSR : ITALIJA 78:68 (41:30) PRAGA, 23. maja — Včeraj zvečer je bila v glavnem mestu CSSR ena izmed pomembnih tekem v okviru tekmovanja za pokal evropskih na- Starejši pionirji — 50 m prosto: Ivankovič (Medv) 32.4, 50 m hrbtno: Ristič (C. z.) 39.9, 50 m metuljček: Šorli (Tr) 38.1, 50 m prsno: Šorli (Tr) 42.7,-mlajši pionirji — 50 m prosto: Gelb (Celulozar) 33.4, Tekmovanja v pionirski konkurenci sta se žal udeležili le dve pionirki. Ta ugotovitev vsekakor ni spodbudna. Po zaključenem tekmovanju je podelili generalni sekretar Plavalne zveze Jugoslavije, tovariš Bogdan Nena-dovič, Bolgaru Popovu in Ljubljančanu Dermastiji plakete kot priznanje za najboljša dosežena rezultata tega tekmovanja. Med ženskami si je to plaketo priborila Zagrebčanka Kumerjeva. Izreden dogodek za Novo Gorico NOVA GORICA, 23. maja — Nova dvorana TVD Partizan Nova Gorica je včeraj popoldne in zvečer gostila odlične poljske telovadce iz Katowic, ki so se v mednarodnem dvoboju pomerili z mladinsko reprezentanco Ljubljane. Za prvi tak šport, ni dogodek je vladalo med ljubitelji športa na. Goriškem izredno zanimanje, številni gledalci so z navdušenjem spremljali brezhibna izvajanja odličnega Poljaka ki je na pravkar minulem EP v Antvverptu osvojil 6 mesto. rodov. Italijani, ki so se nekaj časa vestno pripravljali za svojo daljšo turnejo, predvsem za srečanje v okviru tekmovanja za pokal evropskih narodov in za evropsko prvenstvo, ki bo v Sovjetski zveza, so svoje prvo srečanje izgubili povsem zasluženo. Tekmo je sodil tudi Jugoslovan Janko Kavčič. Po poročilu tujih agencij je bil pošten in sposoben sodnik. V torek zvečer bo Italija nasto-pilav Ljubljani proti reprezentanci Jugoslavije. Medmestno bdinaisko tekmovanje Na balinišču TVD Partizan na Viču je bilo danes medmestno tekmovanje v balinanju med reprezentancami mesi v proslavo Dneva mladosti. Nastopile so naslednje ekipe: Nova Gorica, Maribor, Koper — Sežana, Novo mesto, Ljubljana I in Ljubljana II. Prvo mesto je dokaj nepričakovano osvojila II. ekipa Ljubljane, ki je v finalu premala Sežano s 15’:2. Kot neuspeh lahko štejemo slab plasma I. ekipe Ljubljane, ki je izpadla že v predtekmovanju, čeprav st^ zanjo nastopila dva reprezentanta, ki nas bosta čez 20 dni zastopala v izbrani vrsti na evropskem prvenstvu. Z nič manjšim zanimanjem pa si je občinstvo ogledalo zanimiv nastop perspektivnega Kersniča, ki mu je tokrat le za las ušla zmaga nad trenutno drugim najboljšim Jugoslovanom Brodnikom. V moškem šesteroboju so bili Ljubljačani zanesljivejši in zanesljivo zmagali 219.75:206.25. Poljakinje pa so odločile dvoboj na 4 orodjih v svojo korist s 144.20:145.95. Domačim organizatorjem TVD Partizan Nova Gorica z neumornim Dušanom Furlanom lahko ob tej priložnosti izrečemo vse priznanje, saj so ob pomoči ljubljanskih sodnikov tekmovanje brezhibno izvedli. Rezultati: Šesteroboj — moški — 1. Kubica (K) 58.00, 2. Brodnik (L) 47.45, 3. Kers-nič (L) 47.20, 4. Poljšak (L) 44.40, 5, Simončič 44.35 — t rstni red na posameznih o-rodjih: preskok — 1 Kubica 9.60, 2. Kersnič 9.35, 3. Poljšak 9.10, konj — 1. Kubica 9.80, 2. Kersnič 9.65, ,3, Brodnik 9.50, bradlja — 1. Kubica 9.70, 2. Brodnik 9.65. 3. Kersnič 9.50. drog — 1. Kubica 9.85, 2. Brodnik 9.80, Vratič (L) 9.10, krogi —1. Kubica 9.65, 2. Kersnič 9.35, Brodnik 9.15, parter — 1. Kubica 9.40, 2.—3. Kersnič in Brodnik 9.35 Cetveroboj — ženske: 1. Pietruszek (K) 33.50, 2. Wil-czsk 36.85, 3. Kovač (L) 35.90, 4. Pavlič (L) 35.35, 5. Szczes-na (K) 35.20, — Vrstni red na posameznih orodjih: preskok —* 1. Pietruszek 9.60, 2. Sczczesna 9.25, 3. Sajko (L) 9.20, parter — L Pietruszek 9.65. 2. Wilczek 9.45, 3. Kovač 9.35. gred — 1. Pietruszek 9.55, 2. Wilezek 9.20, 3.-4. Traunšek (L) in Pavlič 8.50, bradlja — 1. Pietruszek 9.70, 2. Kovač 9.65, 3. Sajko 9.45. A -ETO A TvTTJT') .........................Bin....................... Brzojavke iz Slovenije - Brzojavke iz Slovenije PTUJ (AG) Rokomet — Domača Drava je izgubila prvenstveno srečanje ' štajerske lige s Kovinarjem iz Maribora 17:16 (9:7). V prijateljski tekmi so rokometaši Drave premagali Veliko nedeljo z 22:17 (9:15). Odbojka — V okviru prijateljskega srečanja športnikov Čakovca, Varaždina, Ormoža in Ptuja so zmagali odbojkarji Čakovca Pred Varaždinom, Ormožem in Ptujem. Kegljanje — Na medobčinskem srečanju so zmagali kegljači Čakovca pred Varaždinom in Ptujem. SLOVENSKE KONJICE (JG) Sindikalna tekmovanja — Občinski sindikalni svet je pri-fedil tekmovanje sindikalnih podružnic v petih športnih panogah. V košarki so zmagali predstavniki ObLO. pri nogometu moštvo Konusa, v rokometu ekipa KOSTROJA, v odbojki TKO Zre-če in v šahu TKO Zreče. ŽALEC (TT) Rokomet — Zaključeno je Jilo občinsko prvenstvo osnovnih Sol. Med učenca so zmagali predstavniki Žalca, pred Vranskim pri hčenkah pa prav tako Žalec pred vranskim. Polzelo itd. VRANSKO (TT) Rokomet — V prijateljskem. srečanju so Članice Vranskega izgubile srečanje s TVD Partizan Gotovi je 8:3. NOVO MESTO (MG) Športni dan — Dijaki ®Sš so priredili uspel športni dan. v vajah za Zlet bratstva in hotnosti je nastopilo 176 dijakov, v rokometu je zmagal 8. b razred, Pti dijakinjah 4. b,- v odbojki pa So bili najboljši dijaki 4. b raz-reda. Atletika — Na občinskem tekmovanju osnovnih šol so bili doseženi naslednji rezultati: Pio-^ji — 60 m Verček (Nm) 7.6, JOOtn — Kovačič (Nm) 59.0, daljina — Slak (Nm) 543, krogla ^ Velkavrh (Nm) 15,56, 4 x 60 m — Mesojedec (Nm) 8.7, 300 m — Močnik 48.2, daljina — Macedoni (Nm) 423, krogla — Mirtih (Otočec) 9.78, 4 X 60 m — Novo mesto 36.4. Sah — Dvoboj dijakov gimnazije Novo mesto in Celje se je zaključil neodločeno 4:4. Balinanje —- Na turnirju v počastitev Dneva železničarjev je zmagala Lokomotiva pred Krilatim kolesom, reprezentanco Novega mesta in železničarjem. Nogomet — Nogometaši Karlovca so v prijateljskem srečanju premagali reprezentanco Dolenjske s 3:0 (0:0). LJUBU ANA (PD) Rokomet — Na igrišču Slovana je bilo občinsko pionirsko prvenstvo v malem rokometu, zmagala Občina Center in sta se tako obe moštvi kvalificirali za nastop na republiškem prvenstvu. MURSKA SOBOTA (MF) Atletika: Na srednješol- skem prvenstvu Pomurja v atletiki, kjer so razen Srednje tehnične šole Lendava nastopile vse šole, so bili doseženi nekateri zelo dobri rezultati: 100 m: štumpf (SKS) 11,8, 1000 m Težak 2:47,6, daljina: Tinev (ESŠ) 5,62, višina: Glažar (SŠTV) 165, krogla: Gjerfi (Gimn) 15,44 Mladinke: 60 m: Gomboc (Učit) 8,6, 400 m: Baler (SKS) 1:09,4, daljina: Gomboc (Učit) 4,55, višina: Kovačič (SŠTV) 140, krogla: Husar (SŠTV) 8,55. Na piondrskem atletskem prvenstvu osnovnih šol občine Murska Sobota so bili doseženi naslednji Pionirke: 60 m: Ferenčič M. 9,0, 400 m: Zelko 1:10,7, daljina: Pfeifer 421, višina: Pfeifer 135, krogla: Špilak 9,03. Pionirji: 60 m: Ferenčič J. 8,1, 1000 m: Legen 3:15,6, daljina: Kar-doš 4.56, višina: Ferenčič J. 150, krogla: Pozvek 11,85. Nogomet: V 15. kolu pomurske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Bakovci : Veržej 8:1, Brazda : Puconci 6:3, Radgona : Turnišče 1:3, Pušča : Gradbenik 4:3, Bogojina : Beltin- ci 3:1. Na tabeli vodijo Bakovci s 23 točkami pred Gradbenikom 18, Veržejem in Puconci po 15, Beltinci in Radgono po 14, Brazdo, Turniščem in Bogojino po 12, Šalo vci 7 ter Puščo 6 točk. V 10. kolu pomurske mladinske nogometne lige so bili doseženi tile rezultati: Bakovci : Veržej 3:2, Brazda : Nafta 1:1. Vodijo Bakovci z 12 točkami pred Muro B 11, Nafto 10 točk itd. V 11. kolu občinske pionirske nogometne lige so bili doseženi takile rezultati: Bakovci : Mura A 0:2, Grafičar : Beltinci 2:4, Mura B : Tišina 2:1, Puconci : Vrelec 3:0. Na tabeli vodi Mura A s 16 točkami pred Bakovci 13, Grafi- čarjem in Tišino 10 točk itd. Rokomet: V 13. kolu vzhodne okrajne rokometne lige so dose- ženi tile rezultati: Radenci : ESŠ 14:29, Mladinec : Radgona 24:26 in Lendava : Velika Nedelja 18:17. Tekma med Ljutomerom in Krogom je bila preložena. Na tabeli vodi ESŠ s 23 točkami pred Veliko Nedeljo 21, Lendavo 20 točk itd. V 12. kolu občinske rokometne lige M. Sobota za moške je Agro-servis premagal Beltince B z 18:13, Enotnost A pa Enotnost B 31:21. Na tabeli vodijo Beltinci B s 16 točkami pred Enotnostjo A 14, Agroservisem 10 itd. V 12 kolu občinske rokometne lige za ženske so doseženi rezultati: Enotnost B : ESŠ 2:18, Mura : Enotnost A 0:5, Krog : Beltinci 12:4. Vodi ESŠ z 22 točkami pred Krogom 20, Enotnostjo A 16 itd. CELJE (KJ) Nogomet: V 11. kolu okrajne lige so bili doseženi naslednji rezultati: I. razred — Senovo : Nazarje 3:0 p. f., Steklar : Vojnik 5:1 (4:1), Brežice : Šoštanj 2:1 (1:0), Šmartno Žalec 2:3 (1:2). V vodstvu je Steklar pred Šoštanjem in Žalcem. II. skupina — Krško : štore 3:1 (2:1), Šentjur : Gotovlje 0:3 (0:1), Ponikva : Rogatec 1:7 (0:5), Zreče : Polzela 4:0 (1:0) in šalek : Vransko 0:2 (0:0). V vodstvu je Zreče pred Rogatcem. Trenerji Celja so premagali stanovske tovariše iz Maribora z 1:0 (1:0). Strelec gola je .bil Dobrajc Radko. Kladivar je na domačih tleh igral samo neodločeno z ljubljansko Svobodo 2:2 (2:0). Strelci: za Kladivar — Hribernik in Pri-ganica, za Svobodo — Potočnik in Hribar. Celjani so pokazali zelo slabo igro. Deloma jih opravičuje le dejstvo, da v moštvu ni nastopilo kar 5 standardnih igralcev. Ljubljančani bi si po igri v II. polčasu zaslužili zmago. Rokomet: Občinska prvenstva Celja so zaključena. Rezultati: mladinke -- 1. gimnazija, 2. ESŠ, 3. učiteljišče, 4. administrativna šola. Pionirji — 1. II. osnovna šola, 2. III. osn., 3. osn. š. Fr. Vrunča, 4. I. osn. š. in 5. IV. osn. š. Pionirke — 1. III. osn. š., 2. I. osn. š. in 3. IV. osn. š. ObZTK je skupno z ObSS Ce: Ije organizirala rokometno prvenstvo sindikalnih podružnic. Nastopilo je 12 ekip. Zmagovalci v posameznih skupinah: I. — družbene organizacije, II. — KLIMA, III. — IFA in IV. — zavod za napredek gospodarstva. Atletika: V Celju je obiskal AD Kladivar generalni sekretar AZJ tov. Pera Vukovič, ki se je zanimal za delo v društvu in po-razgovoril o meddržavnih atletskih prireditvah v Celju. Kladivar bo organizator meddržavnega dvoboja v mnogobojih z Zahodno Nemčijo in SFRJ (peteroboj in deseteroboj) ter ženskega troboja Švedska : DDR : SFRJ. Giussepe Gordoni, olimpijski in evropski zmagovalec v hoji na 50 km ter prvi italijanski trener za hojo, je 3 dni v Celju treniral Kladivarjeve atlete za hojo. Domačini so pridobili veliko novih izkušenj. KOČEVJE (DT) Kegljanje — V prijateljskem srečanju 8 x 200 lučajev je moštvo Kočevja premagalo Litostroj iz Ljubljane s 6365:6199 podrtimi keglji. Najboljša posameznika sta bila Heningman (K) z 837 in Žirovnik (L) z 834 podrtimi keglji. Namizni tenis — Po daljšem premoru so s« gledalcem zopet predstavili tekmovalci domačega TVD Partizan. V prijateljskem srečanju so se namreč pionirke in pionirji domačega TVD Partizan pomerili z Odredom iz Ljubljane. V obeh srečanjih so zmagali gostje in sicer pionirke z 7:2, pionirji pa z 9:0. Kaže, da bo namizni tenis v Kočevju zopet zaživel, saj je bilo za ta prvi nastop precejšnje zanimanje LJUBLJANA (SŠ) Atletika — Atleti Kladi: varja in Ljubljane so nastopili na prvem mitingu AK Mladost v Zagrebu, ki jih ta klub prireja v okviru 20-letnice ustanovitve. Rezultati: moški — 100 m: Miku-lec (M) 10.9, 110 m ovire — Polutnik (KI) 15.9; 400 m — Bosnar (Ml) 51.2; 1000 m — Filipovič (Tr) 2:31.3, 3000 m — Špan (Lj) 8:27.4. 4 x 200 m — Mladost 1:32.8; palica — Šuljič (Ml) 380, krogla — Pikula (KI) 16.11, disk — šebalj (D) 48.83; ženske — 80 m ovire — Lubej (KI) 11,4, 100 m — Lubej (KI) 12,0, 400 m — Salaj (Ml) 60.6, 4 x 100 m — Mladost 50.7, višina — Peče (Lj) 156, disk — Capek (Ml) 38.56 PTUJ (AG) Atletika — Na teku po poteh osvoboditve Ptuja je sodelovalo 250 tekmovalcev in tekmovalk. Pri pionirjih je zmagal Žnidarič, pri pionirkah moštvo Markovcev, pri mladinkah Trgovska šola, pri mladincih TVD Partizan Gorišnica, pri članih ekipa Lenarta, pri članicah pa Markovci RAVNE (EW) SMUČANJE — Smučarski klub Fužinar je priredil v počastitev Toneta Hribernika slalom z Uršlje gore. Proga je bila dolga 300 m, imela pa je višinsko razliko 130 m in 35 vratnic. Kljub pozni pomladi je tako Fu-žinarju uspelo prav presenetljivo organizirati smučarsko tekmovanje, ki je sicer potekalo na mokrem snegu, vendar so ljubitelji smučanja kljub temu prišli na svoj račun. REZULTATI: člani — Škrinjar 1:22.9, članice — Vida Tevž 1:30.4, mladinci — Florjančič 1:39.2, pionirji — Piser 2:18.5, pionirke — Matvoz 2:11.2. ŠPORTNE IGRE — Včeraj so bile tu zaključene I. športne igre delavcev komunalnih zavodov socialnega zavarovanja Slovenije, na katerih je nastopilo 170 tekmovalcev iz 9 komunalnih zavodov in republiškega zavoda iz Ljubljane. Tekmovali so v kegljanju, šahu, streljanju z zračno puško in namiznem tenisu. V kegljanju je zmagala ekipa N. Gorice (med posamezniki Ozmet-Ravne), v šahu RZ Ljubljana, v streljanju N. mente-NG) inv namiznem tenisu Celje. V skupnem plasmaju je zmagala ekipa KZ N. Gorice pred KZ Ptuj, KZ Ljubljana .itd. RADOVLJICA (P) Rokomet — V Radovljici je je bilo v nedeljo gorenjsko rokometno prvenstvo za mladince. Rezultati: Radovljica : Kranjska gora 13:4 (6:13), Storžič : Radovljica 3:13 (1:5), Kranjska gora : Storžič : Radovljica 3:13 (1:5), Kranjska gora : Storžič 10:4 (2:1). Vrstni red — 1. Radovljica, 2. Kranjska gora, 3. Storžič. LJUBLJANA (P) ŠPORTNE IGRE — Občinska zveza za telesno kulturo Ljubljana Vič-Rudnik je priredila danes v Podpeči športni dan, ki se ga je udeležilo 350 tekmovalcev — članov društev Partizan in športnih društev. Na sporedu so bila tekmovanja v streljanju, kegljanju namiznem tenisu, odbojki, krosu in telovadbi. Na j več jo pozornost so vzbudile tekme ka-jakašev na Ljubljanici. Ob tej. priložnosti je Kanu klub poklonil Partizanu Podpeč dvosežni kanu. , . REZULTATI: streljanje — ekipno — člani Podpeč, mladinci R. Škapin, mladinke — Partizan Brezovica, pionirji R. Škapin, namizni tenis: mladinke — Partizan Podbrdo, kros — pionirji — Rebolj (Part. Podpeč), mladinci — Založnik (Part. Podpeč), člani — Trkal j (Lj.), pionirke — Rebolj (Part. Podpeč), mladinke —- Mravlje (Part. Brezovica). grišče v Murski Soboti Strelci SNL 23 golov: Krnjič (Al) 20 golov: Maučec (Mu) 15 golov: Oblak (Sl), Prič (Lj), Pajer (Ru) 12 golov: Adžič (Hr) 11 golov: Mikic (Al), Muhič (Že) 10 golov: Potočnik Kneževič (Al) (Sv), Lestvica SNL Aluminij 22 14 3 5 56:36 31 Slovan 22 11 7 4 50:27 29 Železničar 22 12 5 5 47:30 29 Ljubljana 21 10 6 5 47:33 26 Branik 22 12 2 8 36:25 26 Triglav 22 10 5 7 40:34 25 N. Gorica 22 8 7 7 42:39 23 Rudar 22 7 6 9 37:39 20 Svoboda 22 8 3 11 53:49 19 Mura 21 6 7 8 46:43 IS Ilirija 22 6 7 9 28:38 19 Celje 22 8 3 11 43:55 19 Hrastnik 22 6 4 12 39:61 16 Delamaris 22 1 3 18 18:71 5 V naslednjem kolu bodo igrali Železničar : Celje, Branik : Nova Gorica, Triglav : Mura, Ljubljana : Hrastnik, Slovan : Svoboda, Delamaris : Ilirija, Rudar . Aluminij. SNL - mladinci Celje : Aluminij 1:0 (1:0) Olimpija : Rudar 4:0 (3:0) Svoboda : Delamaris 7:0 (4:0) Maribor : Slovan 2:3 Muda : Ljubljana — preloženo Nova Gorica Triglav 5:1 Železničar : Kladivar 4:0 (2:0) Olimpija 22 22 0 0 102:10 44 Rudar 22 15 5 2 68:17 35 Maribor 22 10 4 8 48:32 34 Železničar 22 11 4 7 45:34 26 Triglav 22 11 4 7 41:48 26 Mura 21 9 5 7 50:47 23 Slovan 22 9 4 9 49:55 22 Svoboda 22 9 2 11 50:60 20 Celje 22 7 4 11 36:40 18 Kladivar 22 6 6 10 37:48 18 Nova G. 21 6 4 11 30:56 16 Delamaris 22 5 3 14 30:46 13 Ljubljana 20 3 4 13 19:52 10 Aluminij 22 2 5 15 25:83 5 SCNL - vzhod OLIMP : RUDAR (B) 2:2 KONJICE : MARIBOR B 1:0 (0:0) SCNL - zahod PRIMORJE : ŠKOFJA LOKA 0:5 KOPER : SAVA 2:0 (1:0) Kvalifikacijska nogometna tekma za svetovno prvenstvo GRČIJA 3:1 (1:0) SOVJETSKA ZVEZA : DR NEMČIJA : MADŽARSKA 1:1 (1:1) Tretje mesto za lana TJENTIŠTE, 23, maja — Danes je bila končana letošnja zvezdna avtomobilska vožnja »Bratstvo - edinstvo«, kjer je sodelovalo nad 400 tekmovalcev iz vse države. V generalnem plasmaju je osvojil prvo mesto Mučnjak (Hrvatska) na Zastavi 750 s 33.4 kazenskih točk. Sledijo: Saleto (Hrv) na Zastavi 750 s 36.0 kazenskih točk 3. je bil Jan (Sl) na Zastavi 600 s 38.4 kazenskih took. V posameznih disciplinah so postali zmagovalci do 850 kubikov Mučnjak (Hrv), do 1300 Ro-glič (Hrv) na Zastavi 1300 in nad 1300 kubikov Gligorov-ski (Mak), na Oplu s 53.8 kazenskih točk Neva Gorica : Triglav 2:3 (1:0) NOVA GORICA, 23. maja. Na rzamočehem in za igro zelo težkem terenu je Triglav iz Kranja premagal pred 800 gledalci domačo Novo gorico Začetek tekme je bil zelo hiter. Obe moštvi sta kamlu uredili svoje vrste in oba vratarja sta imela že v začetku polno dela. Domači so že v 10. minuti nevarno napadli po desnem krilu in Pejovič je lepo podano žogo spremenil v gol. V 15. minuti igre je vratar domačih s padcem pod noge rešil svoja vrata. Po 20 minutah igre pa je začel padati dež, ki se je spremenil v hud naliv. Na razmočenem igrišču so se bolje znašli gostje, ki so igrali enostavneje in učinkoviteje. Do odmora so imeli gostje več izrednih priložnosti za zadetek, vendar niso izkoristili nobene. Tudi začetek drugega polčasa je pripadel gostom in zelo dobri-vratar domačih Leban je moral pokazati vse svoje sposobnosti. V 58. minuti pa je nezanesljiv sodnik dosodil enajstmetrovko (prestrogo), ki 'O ie Brezar r melapan __ ■ ■ zanesljivo realiziral. Ta zadetek je za trenutek povsem zmedel domače igralce. To so izkoristili gostje ter že v naslednji minuti dosegli preko Janša še drugi gol — 1:2. V 65. minuti je Januš dosegel še tretji zadetek za goste. Nato so domačini zaigrali boljše in samo minuto kasneje jim je po lepi solo akciji Juga in ob »pomoči« Brezarja uspelo zmanjšati na 2:3. NOVA GORICA: Leban, Trpin, Ušaj, Mozetič, Fon, Vra-nješ, Jug, Uršič, Pejovič, Križaj, Ristič. TRIGLAV: Zorman, Brezar, Verbič, Šimunac, Perkovič, Koban II, Ugrica, Kožar, Januš, Koban I, Bajželj. STRELCI: Pejovič v 10. in Brezar v 66. minuti (avtogol) za Novo Gorico ter Januš v 59. in 65. minuti in Brezar v 58. minuti za Triglav. SODNIK: Ajnšpiler iz Ljubljane je sodil z napakami. Železničar : Branik 2:3 (1:2) MARIBOR, 23. maja. — To 'je bil pravi nogometni derby, ki je razvnel okrog 1000 ljubiteljev nogometa. Vremenski pogoji niso bili naklonjeni temu za železničarja odločilnemu srečanju, kajti igrišče je bilo dobesedno poplavljeno z mlakužami in blatom. Tempo igre je bil ves čas izreden. Sele v drugem polčasu pa je srečanje dobilo svojo pravo podobo. . Igralci obeh moštev so se izredno borbeno borili ža vsako žogo, čeprav jo je bilo zelo težko nadzorovati. Pri črno-belih sta še odlikovali obe krili križanec in Košak, pri železničarju pa sta igrala dobro Lipoglavšek in Brez nik. Za Degana zapišemo, da je prav on pokopal upe Železničarja za II. zvezno ligo. V 64. minuti je namreč pri stanju 2:2 zgrešil žogo na robu kazenskega postora, do žoge je prišel Košak in jo samo usmeril v mrežo. Lahko rečemo, da železničar ni zaslužil poraza, vsaj po igri, ki jo je prikazal v prvem polčasu, ko je imel priložnosti za zadetek na pretek. 9 železničar: Šoštarič, Per-šek, Degen, Zemunik Podbr-ščak. Cobec. Lipoglavšek, Ela. kut, Muhič, Breznik, Polner. # Branik: Bračič, Kresnik, Gazvoda. Rajner, Donko. Do. linšek Košak, Novkovič, Ramenski (Kološa), B'>gflan. Križanec. 9» Strelci: Križanec v 33., Kološa v 44. in Košak v 74 minuti za Branik, Muhič v 20. in Po'ner v 68. minuti za Železničar A Sodnik: More iz Ljub-'iane. JAUK Celje : Aluminij 1:2 (k:l) CELJE, 23 maja. Pred komaj 200 gledalci je včeraj na prenovljenem igrišču Skalna klet Alumi ni j z nai več j o težavo premagal NK Celje. Tekma ni bila lepa, saj so neprestani nalivi onemogočili vsakršne kombinacije. Gostje so bili boljši, fizično močnejši in so zasluženo osvojili 2 točki. Celjani so sicer imeli nekaj več zrelih priložnosti za zadetek, vendar pri zaključnih strelih so bili nekoliko netočni. Enkrat pa je Žavski zadel tudi vratnico. V vodstvo so prišli domačini že v 3. minuti po lepi kombinaciji celotnega napada, ki jo je zaključil Artelk z neubranljivim strelom s 14 m v levi zgornji kot. Izenačil je Kneževič v 35. minuti, ko je špehonja z levega krila ostro streljal na vrata Celja, Kneževič pa je iz neposredne bližine zadel mrežo. V drugem delu so gostje dosegli 2 dragoceni točki z zmagovitim golom v 66. minuti. Aluminij je streljal kot in odlični naoadalec Krnjič je v gneči iz 8 m razdalje z močnim strelom zadel mrežo. Le 7 minut pred koncem tekme se je pripetil neljub incident, žavski je nepravilno zaustavil Lobodo, oba sta se povaljala po travi in Loboda ga je v tem položaju z nogo močno brcnil v glavo. Tekma je bila prekinjena za več minut, večje število celjskih igralcev pa je lovilo po igrišču surovega Lobodo, da bi se mu maščevalo. Po prekinitvi je sodnik izključil Lobodo in Celjana Reberščaka I. Sodnik Janežič je kljub nevarnemu ozračju tekmo srečno pripeljal do konca CELJE: Brežnik, Mihelin, Re- berščak I. Letner, Reberščak II, Marcius, Golob, (Regner), Žavski, ArteJj, Unovič, Kuder. ALUMINIJ: Božank, Gerečnik, Mesarič, Loboda, Muršec, Markovič, Bodošek, Kneževič, Krnič, Mikic, špehonja. STRELCI: V 3. Ar tel j za Celje in za Aluminij v 35. minuti Kneževič in v 66. Krnič. SODNIK Janežič iz Ljubljane, gledalcev 200 tzcutja isKovnj jvei JOLET