Uredništvo:
ScMUeijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri * dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravnlfitvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28—1 za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se
plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.	i
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 239.
Telefonska Številka 65.
Celje, v torek, dne 19. oktobra 1909.
Čekovni račun 48.81?..
Leto I.
Bivši minister dr. Fiedler o političnem položaju.
Na shodn v Karlinu pri Pragi, katerega je priredil tamošnji „Občansky klub" je izjavil bivši trgovinski minister ekscelenca dr. Fiedler o bodočem zasedanju državnega zbora sledeče: Dogodki v češkem deželnem zboru gotovo ne bodo ostali brez posledic na potek bodočega parlamentovega zasedanja. Kdor pazljivo zasleduje naš boj z Nemci, ni prezrl, da se je težišče teea boja vsled upeljave splošne in enake volilne pravice želo premaknilo. Nemci, ki so imeli enkrat dolgo časa odločilno besedo v parlamentu in državni upravi, so vsled demokratizacije parlamenta izgubili vnjem svoje gospodujoče stališče. Le vsled zveze s Poljaki še tvorijo danes večino. Toda ravno vsled zveze s slovansko stranko ne morejo pri parlamentaričnih akcijah uveljaviti več prosto svojega nemškega naziranja in svojih nemških čustev. Demokratični državni zbor ni več orodje nemške hegemonije v Avstriji in ne bode to nikoli več. Nemci sami ne upajo več na svoje prvenstvo in vedo čisto dobro, da je delazmožna večina mogoča vbodoče v državnem zboru samo vsled sodelovanja slovanskega elementa.
Temu nasproti pa se nahaja danes cela državna uprava v nemških rokah. Pri osrednjih uradih na Dunaju, odkoder se določa pravec celi upravi, imajo Nemci odločujočo besedo. Ker so zgubili hegemonijo vparla-mentu, branijo sedaj z vso tr-dovratnostjo hegemonijo v u-pravi. Po mojem mnenju je danes vodilna misel nemške politike ta, da si ohranijo Nemci v polnem obsegu svoje posestno stanje v
drž. upravi. Tej vodilni misli podrejajo vse drugo. Vsled tega so razumljivi strastni napadi na češke parlamentarne ministre^ ki so imeli v časih koalicije važne upravne resorje. Vzrok tem napadom, ki se še vedno ponavljajo, leži v tem, da so pomagali češki ministri v avstrijski upravi pravičnosti (kolikor toliko) do zmage in s tem dokazali, da se to more mirno storiti ne da bi le malo trpelo točno uradovanje in pa koristi prebivalstva. Zategadelj upi-jejo Nemci tako zelo kakor hitro se le začne govoriti o ponovitvi koalicijskega režima in zategadelj napadajo ta režim tako zelo in trde, da je to „slovanska" vlada,
Zategadelj tako čuječe in bojazljivo stražijo Bienerhov kabinet, ker predstavlja ta utelešenje nemške hegeno-mije v državni upravi. Zategadelj se vržejo tudi kulturni principi v vodo, kakor dokazujeta slučaja Wahrmund in pa zatvorenje učnega zavoda Svobodne šole na Dunajn, samo da se varuje in utrjuje nemški značaj državne ekseku-tive. S svojo mogočno veljavo in vplivom na ves kulturni in gospodarski razvoj narodov, ki se poveča, čim manje delaven je parlament, upliva državna uprava ovira-jočeinzadušljivo narazvoj češkega naroda (in vseh drugih). Nemščina se umetno zdržuje v uradih in med tem ko se tlači in ponižuje češkega uradnika, se protežira in privilegira nemškega. V nemško-čeških spornih vprašanjih je danes vlada izvrševalni organ nemških strank. Vladne predloge v češkem deželnem zboru stoje popolnoma na nemškem stališču; češkega se je prezrlo. Češko šolstvo na Nižjem Avstrijskem čuti tudi železno pest vlade, ki se ravna čisto po zapovedih nemškonacijonalnih hujskačev, ki
mislijo, da lahko s kričem in razsaja-njem ovirajo naravni razvoj. In pri tem pretiravajo Nemci svoje hinavstvo tako daleč, da pošiljajo celo v taka ministerstva, katere vodijo odločni njihovi pristaši, odposlanstva, ki se pritožujejo o krivicah nemškemu narodu.
*Proti temu duhu egoističnega nemštva, ki vlada v osrednjih organih naše državne eksekutive, se mi borimo. Nemška politična javnost se ne sramuje nobenega sredstva, da ta naš boj poniža in sramoti, in sicer za to, ker smo se drznili zahtevati svoje pravice tudi tam, kjer leži ključ in skrivnost sedanje nemške hegenomije v Avstriji. Mi se pa ne damo vstrašiti. Borimo se za veliko, pravično idejo in zategadelj bodemo zmagali. S parolo demokratizma se je strio hegemenijo jednega naroda v parlamentu za zmiraj. Tudi na polju državne uprave bode zmagalo načelo, da mora prodreti v celi upravni aparat načelo narodne enakopravnosti.
Seveda ne more nikdo vnaprej določiti poti, po katerih bodemo hodili do tega velikega in težko dosegljivega cilja. To je odvisno od razmer, v katerih se bodemo imeli boriti in pa od naših političnih zaveznikov. Posebno važna je zadnja okolščina. Tudi v bodočem zasedanju bode naš glavni cilj ohranitev in če možno, še razširjenje zveze z našimi slovanskimi zavezniki. Za naše postopanje pa se bode morala najti taka taktična oblika, ki ne bode slabila naših obrambnih in napadalnih sil. S primernimi taktičnimi potezami se mora zabraniti, da bi Nemci kovali politični kapital iz ozkega zavezništva naše države z Nemčijo in se mora nadalje pomagati načelu spi. in enake vol. pravice
na Ogrskem do zmage. Posebno pozorni pa moramo biti na brutalne čine nemške nasilnosti na Nižjem Avstrijskem. Največja nevarnost za nas tiči v tem, da porablja vlada svoje odredbe proti češkemu šolstvu na Nižjem Avstrijskem kot sredstvo za poravnavo razporov med nemškimi naprednjaki in krščanskimi socijalci. Da si vlada ohrani naklonjenost slednjih, je storila znane korake proti Wahrmundu in Svobodni šoli, naprednjake pa tolaži s preganjanjem češkega šolstva na Nižjem Avstrijskem. In kdo ve, če še se ne odloči vlada za sankcijo kake „popravljene" lex Axmann in nemških jezikovnih predlog! Naša naloga bode, da bomo vladi in Nemcem takoj jasno povedali, da bi tak vladin korak pomenil za nas boj na nož, pri katerem bi se z nami borili vsi slovanski narodi na Avstrijskem, kajti celo previdni Poljaki bi se težko izognili te borbe, ki bi se razvila vsled akta nasilnosti ne le napram Čehom temveč proti vsem slovanskim narodom.
Naša bodoča taktika je zelo pri-prosta: borili se bodemo proti vladi, ki se ne trudi po načelih postav in pravice ublažiti narodnih nasprotstev temveč se postavlja v službo nemški vla-doželjnosti. O obliki tega boja pa se bodemo že medsebojno in v Slov. jednoti sporazumeli.
Politična hroniha.
o Odločilni dan. Jutri bode važen odločilni dan ne le za našo državno polovico temveč tudi za ogrsko. Jutri se snide avstrijski drž. zbor — a objednem se vrši na Dunaju pod cesarjevim predsedstvom ogrski ministerski svet, da bode cesar slišal mnenje sedanjih ogrskih ministrov o političnem položaju. Ta min. svet bode odločeval
LISTEK.
V stepi.
Ruski spisal Maksim Gorki. — Preložil Fedor Gradišnik.	Dalje.
Tudi jaz sem nosil nekakšno obleko in bil sem bos.
Hodili smo naprei, in okroginokrog nas se je raztezala mogočna stepa: obsijana od žareče kupole brezoblač-nega poletnega neba, je ležala pred nami, kakor orjaška, okrogla, črna skleda. Siva, prašna cesta je šla preko nje kakor širok trak, in nas žgala pod podplati. Tuintam so se videla poko-šena polja, ki so bila čudno podobna že dolgo neobritemu obrazu orjaka.
Vojak je hodil v marštempu in pel s hripavim basom: „Tebe, vstajenje sveto, hvalimo .. /
Za časa svoje vojaške službe je opravljal posel cerkvenega strežaja v polkovni cerkvi in poznal je neizmerno množino vseh mogočih cerkvenih pesmi, kar je tudi vedno izrabljal, če je naša zabava iz tega ali onega vzroka nehala.
Pred nami so se svetlikale na horizontu meglene oblike v mehkih ob-
risih in prijetnih lila in nežnih roza barvah.
„Očividno je to krimsko gorovje," je dejal dijak s suhim glasom.
„Pogorje?" je vsklikuil vojak, „to še ne pride tako kmalu. To so oblaki, jednostavno oblaki. Le poglej, kako izgledajo — kot malinovec v mleku!"
Jaz sem menil, da bi bilo prijetno, ko bi bili oblaki v resnici iz malinovca z mlekom. To je vzbudilo namah naš glad — usoda naše eksistence.
„Za vraga!" je klel vojak in izpljunil — „ko bi nam prišla vendar kakšna človeška duša v roke! Nikogar ni videti . . . kakor medvedi pozimi, moramo tudi mi lizati svoje lastne tace . . ."
„Saj sem f rekel, da bi se bili morali obrniti proti obljudenejšim krajem!'1 je dejal „dijak" poučljivo.
„Ti si rekel!" je vskliknil vojak jezno. „Zato si pa učenjak, da govoriš! Kje pa so tukaj obljudeni kraji ? Vrag vedi, kje so!"
„Dijak" se je ugriznil v ustnice in molčal. Solnce je tonilo in oblaki na nebu so bliščali v najrazličnejših
nepopisljivih barvah. Dišalo je po zemlji in soli.
In vsled tega suhega in neprijetnega vzduha smo postali še bolj lačni.
Želodec je krulil. To je bilo čudno in neprijetno čustvo: bilo je, kot da se izgubljajo sokovi iz telesnih mišic neznano kam, kot da izpuhtevajo, s čemur gine mišicam njih prožnost, V ustih in v grlu je bilo suho, glava težka in pred očmi so plavale neprestano temne sence. Večkrat so bile podobne kadečim se kosom mesa ali hlebom kruha, spomini so pridjali tem „nemim obrazom preteklosti" še primerni vonj, in potem je bilo, kot da se suče nož po želodcu.
Vklju temu pa smo šli moško dalje, pripovedujoči drng drugemu svoje občutke, in ostro zroči na vse strani — če ni morda kje kakšna čreda ovac in poslušavši če se sliši morda ostro drdranje tartarskega voza, ki vozi sadje na armenski bazar.
Toda stepa je ostala samotna in tiha...
Prejšnji večer smo zavžili vsi trije štiri funte rženega kruha in približno pet melon, potem smo zopet kakih štirideset kilometrov hodili — to ni ni-
kako razmerje med prejemki in izdatki — na perekopškem trgu smo zaspali in se od lakote zopet zbudili.
„Študent" je iz dobrega namena svetoval, naj ne zaspimo, ampak da si izberimo za noč kakšen posel, ki — toda v dostojni družbi se ne spodobi glasno govoriti o projektih pregrehe nad lastninsko pravico, in zato molčim. Samo resnicoljuben hočem biti, pri tem pa zame ni koristno, če postanem surov. Saj vem, da postajajo ljudje vedno mehkejši v naših visokokultivi-ranih časih in celo če primejo svojega bližnjega za goltanec, s trdnim namenom, zadaviti ga — se trudijo, da store to kolikor mogoče ljubeznjivo, skrbno pazeč na vse estetske zakcne, ki so običajni v takih slučajih. Izkušnje, ki jih je prestal moj lastni goltanec, me silijo, da konstatiram ta napredek običajev in s prijetnim čustvom prepričanja trdim, da se na tem svetu vse razvija in popolnuje. Prav posebno se opazi ta velikanski napredek v vsakoletnem pomnoževanju ječ, gostilen in gotovih drugih hiš.
Dalje prihodnjič.
o ogrski krizi: ali bode Wekerle in njegovo ministerstvo še prevzelo vodstvo ogrske države, da izvede volilno reformo, ali pa bode krona poskusila z izvenparlamentarnim ministerstvom boj na Ogrskem.
o Enotna klerikalna stranka za vse slovenske dežele je sedaj tudi formalno ustanovljena. Včerajšnji „Slovenec" je priobčil bombastično poročilo, ki je tako očividno pretirano, da ga bode pač le malokdo verjel. Ustanovitev, četudi samo formalna, velike vseslovenske politične stranke bi se pač po naših mislih morala izvršiti treznejše in resnejše kakor se je to v nedeljo godilo v Ljubljani. Izrabljalo se je slovensko in slovansko čustvo množice na shodu — kričalo se je, pelo, godio, trosilo cvetlice prav kakor na ljudski slavnosti in ne na političnem shodu. Resnega ni bilo — še po „Slov." poročilu — slišati prav ničesar; dr. Krek je govoril prav tako prazne čefrto-šolske fraze kakor dr. Korošec, Demšar in Grafenauer. Shoda sta se udeležila v imenu čeških agrarcev posi. Kotläf (ki je pa že bil na Slovenskem in sicer takrat v Celju gost naprednjakov) in v imenu hrvatske ljudske stranke Stipa Radič. Kotläf je govoril nekaj pozdravnih besed, iz katerih pa ni donelo preveč navdušenja za — slovenske klerikalce. Slavile so se seveda „zmage" ne morda nad Nemci temveč nad drugimi slovenskimi političnimi strankami. Kaj bi bilo potem, če bi teh „zmag" zmanjkalo? Koncem se je poslalo brzojavno udanostno izjavo cesarju. Shod sta pozdravila goriški in sarajevski škof; g. dr. Napotnik je na pozdrav pozabil. Za načelnika nove klerikalne stranke je izvoljen dr. Šusteršič; vodstvo obstoji iz centralnega in izvrševalnega odbora. V izvrševal-nem odboru ima Kranjska 5, Štajerska 4, Goriška 3, Koroška 2 in Trst z Istro 1 zastopnika; štaj. zastopniki so Roškar, dr. Benkovič, dr. Korošec in Hohnjec. — Predsednik izvrš. odbora je dr. Šusteršič, 1 podpredsednik dr. Brejc in 2. dr. Gregorčič.
Drobne politične novice.
—Reforma davka na poslopja. — Fin. min. Bilinjski bode takoj v eni prvih sej drž. zbora predložil poslovni načrt za reformo davka na poslopja.
Dalmatinski deželni zbor je sklenil v soboto postavo o pogozdovanju dalmatinskega krasa.
—	Profesor Wanrmund je pričel včeraj v Pragi zopet predavati. Imel je 200 poslušalcev. V uvodu je med drugim rekel, da znanstvenik ne sme pred dogmami obstati temveč jih mora znanstveno preiskovati tudi tedaj, če bi se pokazalo, da ne prenesejo takega preiskovanja; kajti zadnji cilj znanosti je resnica.
V Španiji so na kraljev ukaz zaprli vse neklerikalne ljudske šole. — Govori se, da je nastal med kraljem in min. pred. Maurom hud razpor, ker Maura kralja ni točno poučil o razpoloženju v Evropi glede Ferrerjeve zadeve in mu tudi ni pustil časa, da bi Ferrerjeve akte preštudiral (?). Opozicija proti vladi narašča in liberalci upajo, da jo bodo kmalu vrgli.
—	Nemiri v bolgarski armadi? Iz Sofije poročajo, da se širi med častniki strastna agitacija proti vojnemu ministru Nikolajeva. Bati se je, da nastanejo enake razmere ko na Grškem. Potrjenje tek vesti še manjka.
Za delazmožnost parlamenta so se vršili včeraj v vseh 21. okrajih na Dunaju krščansko-socijalni shodi. Koliko resnosti je pripisovati tej klerikalni prireditvi, kaže 2. sprejeta rezolucija proti češkim (!) napadom na Dunaju in za obrambne (!)
nemške jezikovne zakone. Ali mislijo nemški klerikalci, da je v takih okoliščinah zmožno delo v parlamentu?
Dr. Žačkova intervencija „Lidova noviny" v Brnu poročajo, da je skušal dr. Žaček doseči dogovore med bar. Bienerthom in vodji čeških strank. Ti so pa te dogovore odklonili.
O položaju so se posvetovali včeraj češki poslanci na Dunaju in sicer najprej agrarci zase, pozneje pa parlamentarna komisija češk. poslan, kluba. — Posvetovanje se je sukalo o vprašanju, ali bi se naj v sredo začelo z obstrukcijo ali pa bi se naj delalo vladi z glasovanji težave. Danes se posvetovanje nadaljuje in se bodo storili potrebni sklepi v sporazumu s „Slovansko jednoto".
Dnevna kronik
o Škot marijavitski. Marija^itsko gibanje v ruski Poljski se še vedno razširja. Te dni so marijaviti dobili svojega škofa v osebi rimokatoliškega svečenika Ivana Kowalskega, ki je izobčen iz cerkve. Dne 4. t. m. je jan-zenistiški nadškof v Utrehtu v navzočnosti še dveh janzenistiških škofov in duhovščine v Holandiji, starokatoli-škega škofa iz Bonna in dveh staro-katoliških škofov iz Angleške posvetil tega novega škofa. Obred je opravil v latinskem jeziku, čeprav se janzenisti poslužujejo pri službi božji holandskega jezika.
o Božja pot na Brezje, ki so jo
napravili letošnje počitnice „Slom-škarji", je imela slab uspeh. Glavni referent o preosnovi šolskih postav, nadučitelj Bregar je zahteval v svojem poročilu odpravo krajnih šolskih nadzornikov, češ, da je to unikum na svetu. Referat se je z navdušenjem in ploskanjem sprejel, in sicer soglasno. No, glasovanje v deželni zbornici povodom šolskih postav je pa pokazalo možatost predsednika „Slomškove zveze" Jakliča kakor tudi odbornikov Jarca in Ravniharja, da so glasovsdi proti predlogu poslanca Gangla, ki je zahteval edinole to glede krajnih šolskih nadzornikov, kar so sklenili „Slom-škarji" na Brezjah.
o „Prodana nevesta" v Avstraliji. V zadnjih dneb je bil v Pragi katoliški župnik St. Collius iz Melbourna v Avstraliji. Videl je tudi v Narodnem giedališču „Prodano nevesto", ki mu je jako ugajala; izjavil je, da bo deloval na to, da se uvede na sceno opere v Malbournu. V ta namen je vzel seboj v Avstralijo klavirni izvleček „Prodane neveste.
o O vatikanskem jetniku. Letni dohodki papeževi znašajo na leto skoro 25 miljonov frankov. In sicer mu nesejo posestva 885.000 fr.. obresti vrednostnih papirjev 6,000.000 fr., darovi 5,500,000 fr., in Petrov novčič 12 mil. frankov. Od tega izda papež za svoj dvor, knjižnico, zbirke itd. 5,500.000 frankov, ubogemu vatikanskemu jetniku ostane torej na leto skoro 20 miljonov frankov.
o Ljudsko šolstvo na Češkem stane na leto 51,726.209 K, učiteljstvo dobi plače 46,445.344 K. Od šolskih stroškov odpade na glavo K 7*12. Na Češkem deluje 23.500 učiteljev, na 278 prebivalcev odpade 1 učitelj.
o Turško-bolgarska konzulska konvencija. Neko poročilo, ki izhaja od turške vlade, veli, da je bolgarska vlada prejela od Turške predložen načrt o preosnovanju konzularne konvencije.
o Najvišji polet z balonom je dosegel belgijski meteorologiški institut v Uccie, kjer se mu je posrečilo priti 29.040 metrov visoko. Živemu bitju seveda ni mogoče šiniti v tako višino, berolinska profesorja Berson in Siiring sta se dvignila samo za 10.800 m, a pri velikem balonu je bil pritrjen manjši, ki je z instrumenti natančno označil višino. Če pride veliki balon že previsoko, se radi slabega zračnega tlaka razleti in mali pade s svojimi instrumenti na zemljo. Zanimivo je, da je v zračni višini 12.000 met. —67° mraza, pri 29.040 m pa —63'4°. To potrjuje podmeno aerologov, da gotovi solnčni žarki ne pridejo do zemske vr-šine, dampak, da jih zračne plasti prej absorbirajo.
jO Björnson v Bolgariji. Norveški pisatelj Björnstjerne Björnson, ki je bil namenjen, potovati po Balkanu in se ustaviti za 10 dni v Bolgariji, je preložil svoje potovanje na mesec sušeč.
d Dalmatinski deželni zbor je
sklenil v svoji petkovi seji adreso na cesarja, kateri se pripisuje splošno kot politični enuncijaciji velika politična važnost. Zahteva se v adresi zedinjenje Dalmacije s Hrvatsko in Slavonijo; zahteva se, da se z narodom v Bosni in Hercegovini ne postopa kakor doslej brez njegovega sodelovanja, ampak sporazumno z narodom, Hrvatske in Slavonije ter Dalmacije, ker je to eden narod hrvatskega in srbskega imena; zahteva se končno še večje pospeševanje rešitve gospodarskega in železniških vprašanj v Dalmaciji.
d Dalmatinski deželni zbor ni potrdil izvolitve dr. Vukoviča dež. poslancem, ker ni impl niti aktivne niti pasivne volilne pravice.
d Še jeden „veleizdajnik". K tej notici v sobotnem „N. D." imamo še pridodati: zaradi „veleizdaje" na 2 mesca ječe obsojeni Paič je odsedel 10 mescev v preiskovalnem zaporu. Dr. Hinkovič je pred 4 mesci vložil prošnjo za zaslišanje neke priče v tej zadevi; na dan razprave še prošnja ni bila rešena in senat niti ni vedel, kje je prošnja. Štiri mesce je ležala prošnja pri sodniku Weinertu, slaboznanem že iz procesa samega.
d „Hrvatsko Stražo", klerikalno „filozovsko" revijo à la slovenski „Čas" (prej „Obzornik" in še prej „Rimski katolik") prične v najkrajšem času izdajati „Leonovo društvo". List bo izhajal v Senju.
d Rauchov organ „Ustavnost" de-mentira vest, da bi hrvatska vlada nameravala izdati naredbo, s katero bi se prepovedala raba srbske zastave na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Zagrebški „Srbobran" pa je obelodanil naredbo okrajne oblasti v Glini z dne 10. t. m., s katero se prepoveduje raba srbske zastave celo v — svatih. Seveda ni treba izdati take naredbe deželni vladi, če so jo izdale okrajne — oblasti. Res lepe razmere!
Taft in Diaz v nevarnosti. V El Paso mrgoli tajnih policistov: prišli so namreč na sled zaroti, ki hoče umoriti oba predsednika, severoameriškega Tafta in mehikanskega Porfiria Diaz, ki bi se bila imela sestati. Glavno ognjišče zarote je pa Chicago.
d Kongres proti ponarejanju živil je otvoril včeraj poljedelski minister Ruau v Parizu.
d Zakonski parček Adam, ki je v spiritistovskih krogih dunajskih dobro znan, je pri svojih sejah izvrševal razna sleparstva. Žena Adamova je bila poznan medij. Sedaj sta oba zaprta.
Ponarejeni Böcklini. Umetni slikar Eduard Rudisült, ki je bil zaprt radi krivih Böckli novih slik, katere je ponarejal, je bil sedaj od višjega sodišča oproščen.
d Smrt na prižnici. Občespoštovani starec don Marko Glunčič v Liscu blizu Dubrovnika se je po štiridesetletnem službovanju poslavljal od svojih faranov, da gre v pokoj. Farani so prosili, naj jih ne zapusti, a stari župnik ni čutil več moči za službo. V nedeljo se je hotel s pridigo posloviti od vernikov. Ko je videl stari duhovnik jokajočo množico pod seboj, je postal globoko ginjen. Govoriti ni mogel, blagoslavljal jih je samo, med tem se pa zgrudil in umrl. Zadela ga je srčna kap. — Zapustil jih je, a vendar je ostal med njimi. To je duhovnikova smrt.
d Cook & Peary. Afera teh dveh „odkriteljev" se pozablja. Ne more pa preboleti Cook, da ga Peary dolži, da ni bil nikoli na tečaju, zato pravi Cook, da bo šel še enkrat na Mac-Kinleyev hrib, kjer je bil pustil vse dokaze za svojo trditev. To pa so res čudni potovalci. Najprej si da Cook potrditi od dveh Eskimov (avtoritete!), da je res bil na tečaju, sedaj pa, ko onima nevednima revežema nikdo ae verjame, bo šel po (važne!) dokaze na Mac-Kinle^evo goro, kjer jih je brezbrižno pustil.
Nakana proti carju? V San Remu na Italjanskem so zasledili včeraj tri mlade Ruse, ki so najbrže čakali na carja. Trgovski potnik Coppen, pri katerem so stanovali, je pobegnil.
d Cenzura v Španiji. Od 10. oktobra že zapadajo cenzuri vsi listi predno gredo v stroj.
v Revolucija v Nicaragui. Vjužno-in srednjeamerikanskih državah imajo vsak mesec kako revolucijo. Sedaj je vrsta na Nicaragui. Prevrat se širi z neverjetno brzino. Čaje se, da Guatemala podpira skrivoma ustaše.
v Na pljučnem kataru je obolel v zagrebški ječi „veleizdajnik" Stanko Rebrača. Prepeljali so ga v bolnišnieo.
v Armenskega patriarha carigraj-skega je nekdo napadel v trenutku, ko je v Skutariju hotel vstopiti v cerkev. Stari škof Mattheos Inčejan je še imel toliko moči, da je zločincu izbil orožje iz rok. Med ljudstvom, ki se je bilo zbralo k večernicam, je nastala taka zmešnjava, da je napadalec lahko ušel.
v Nov orkan je v soboto divjal v Tenessee in Oklahani v Ameriki. Ker je telegrafna žica prekinjena, še podrobnosti niso znane.
v Pater Auracher je torej vendar takorekoč pobegnil od kapucinov; ker se je bil proti redovnim pravilom pregrešil, bi ga bili kaznovali, a Auracher je rekel, da ne more živeti in pokoren biti takim ljudem. Slovitega pridigarja torej božja milost zapušča. Kaj. če ne bomo slišali še bolj zanimivih reči?
v Knez Wrede je umrl včeraj v Monakovem na srčni kapi 71 let star. Pokojnik je služil svoj čas v avstrijski mornarici, se je bojeval pri Visu in je bil med zadnjimi preživelimi, ki so se bili udeležili novarske ekspedicije.
v Policijsko-detektivsko šolo so v Zagrebu ustanovili. Njen namen je sistematična strokovna in splošna izobrazba detektivov — (ter lov na dobre Srbe in Hrvate).
v Zagrebški aviatik Beševic je dal svoj izum patentirati in je že stopil v dogovor z vojnim ministrstvom radi nakupa njegovega letalnega stroja. Zlasti se zanj zanimajo zagrebški vojaški krogi ki nameravajo Beševiča povabiti, da v vojaškem kasinu predava o svojem izumu.
Štajerske novice.
z Telefonske sveže na Spodnjem Štajerskem. Naši javnosti bode znano, da smo se že v „Narodnem Dnevniku" mnogokrat pritoževali o docela pomanjkljivih telefoničpih zvezah na Sp. Štajerskem. Svoje pritožbe smo ponovili, ko se je spomladi določilo za zboljšanje telefonskih zvez Dunaja s Češko in Nemčijo več miljonov kron. Včeraj pa poročajo z Dunaja, da je naznanil sekcijski svetnik Wagner pl. Jauregg posi. Markhlu, da misli poštna uprava zgraditi zveze Konjice-Poljčane in zvezo s Slatino. To je seveda premalo. Prosimo in opozarjamo še enkrat naše poslance, da je nujno potrebna telefonična zveza Celje (oziroma Maribor) Savinska - Šaleška - Mislinjska dolina in pa zveza Pragersko - Ptuj-Ormož - Ljutomer. Tudi bi se naj zvezalo Zidani most - Sevnico - Brežice - Zagreb, kajti sedaj se mora n. pr. iz Celja v Zagreb telefonirati ali čez Reko ali pa čez Gradec, Sombotelj in Veliko Kanižo! Razvoj trgovine, obrti in industrije je na Sp. Štajerskem že toliko napredoval, da bi se lahko spopolnile telefonične zveze. Pravi se, da se je posi. Marckhl zavzel za telefonsko zvezo s Konjicami in Slatino; čudimo se, zakaj tega tudi ni storil za ostale svoje volilne kraje!
z Odbor „Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem" v Celju je imel minulo soboto dne 16. oktobra sejo, katere so se udeležili celjski in izvenceljski odborniki. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je podučni tečaj „Z. N. D." za učiteljstvo in dijaštvo od 8,—12. septembra krasno uspel. V celem se je vršilo 12 predavanj, 2 zleta, 1 gledališka predstava in velika vzorna narodna veselica, katera je vrgla 657 kron čistega dobička. Enoglasno se sklene, da se izreče gospej dr. Kalanovi, ki je imela mnogo tednov skrb in trud
* prireditvami, za njeno požrtvovalnost pismena zahvala. Sklenilo se je nadalje prirediti letošnjo zimo več manjših podnčnih tečajev po deželi. Prireditev velikega kmetijskega podučnega tečaja v Celju se je začasno odložila. Obravnavalo se je več manjših društvenih zadev.
z Konzorcij hotela „Stadt Wien" v Celju je imel lani 66.000 K izgube. Jednajst žirantov mora plačati to svoto. Nemštvo v Celju je zares precej draga stvar! Koliko pa še le požre „Nemški dom" ?
z Iz poštne službe. Aspiiantinja Lujza Rauch je imenovana za ofici-jantinjo prvega razreda v Ivnici in aspirantinja Ema Perschke za ofici-jantinjo drugega razreda v Slovenski Bistrici. — Zna poslednja slovenski? Stranke prepričajte se!
z Iz Ljubnega se nam piše: Veteransko društvo si pusti 24. t. m. blagosloviti svojo zastavo. Povabilo je razne zastope, zavode in društva, da zabijejo ob tej priliki spominske žreblje. Z ozirom na to, da ima društvo nemško, komando in nemške znake in se ne ve kakšni bodo napisi na zastavi, sta občina in posojilnica v Ljubnem izjavili, da zabijeta žreblje le, če bo imela cela prireditev skozinskoz slovenski značaj, torej samoobsebi umevno mora biti tudi komando slovensko. V enakem smislu so se izrazila tudi že druga društva v okraju in opozarjamo na to dejstvo in na posledice ona društva, ki se doslej še niso odločila. Brez izjeme slovensko prebivalstvo gornje-grajskega okraja mora biti najodloč-nejše proti vsakemu društvu v okraju, ki nima slovensko-narodnega značaja.
z Iz Podsrede. Potovaje po južni Štajerski sem prišel tudi v Podsredo, o kateri sem slišal, da je edini narodno-napredni trg v kozjanskem okraju. Kraj ima precej prijazno lego ob čisti Bistrici na Vznožju starega „Srenjskega gradu". Prebivalstvo je pa videti tudi narodno; saj najdeš samo lepe slovenske napise. Opazil sem pa neki ne-dostatek, ki me je tako dirnil, da me je kar pri srcu zazeblo. Kakih 20 gosi in 10 rac je kričalo in se drlo sredi trga, da me je kurja polt obletavala. Mislil sem si, da sem v kaki zakotni vasi na Hrvaškem. In še nekaj. Po sredi trga se preliva od gosi in rac razteptana luža. Kakšno barje more to biti v času daljšega deževja? Povedalo se mi je, da je ta gosja armada last tamkajšnjega gospoda župnika in nekega trškega brezpomembnega zve-zarja. Čudil sem se, da tržani omenjeno mlakužo na ljubo g. župnika in njegovim gosem trpe, in da jim ne preseda to brezkončno huronsko gosje vpitje in kričanje. Ali v celi tržki okolici ni primernsjšega prostora za .gosi in race, nego sredina trga? Napredni in občinski odbor, kje si? ! Popotnik.
a Iz Maribora. Inomoško deželno sodišče je zasledovalo 21 letnega trgovskega pomočn. Friderika Wiedemanna iz Požuna radi tatvine. Včeraj ga je tukaj našel stražnik Florijan Raab v posesti kolesa Neger 524, ki je gotovo tudi ukradeno.
z Iz Maribora. Ker šteje tretji razred 2748 volilcev za občinski svet se je posvetoval mestni svet, da se dovoli več volilnih komisij, da bi se volitev mirneje in hitreje vršila. Vsled tega je župan dr. Schmiderer govoril z deželnim namestnikom, ki je pa na podlagi zakona mogel dovoliti le več ur za volitve. 17. novembra voli tretji razred v telovadnici dekliške meščanske šole, 23. novembra drugi razred v ro-tovški dvorani in 26. novembra prvi razred na rotovžu.
z Iz Maribora. Včeraj je graška policija javila v Maribor, da mora ta
nekega Petra Hernikerja iz beljaške okolice, ki se vozi na Koroško, radi tatvine prijeti. Še isti dan je stražnik prestregel Hernikerja na glavnem kolodvoru. Jetnik je pripoznal, da je pri posestniku Herzigu v Obermiihlstadtu našel listnico z nekoliko sto kronami, tajil je pa, da bi jih bil ukradel. Her-niker si je bil nakupil nove obleke, prstan in uro, da bo šel prazniško napravljen v ječo.
z Pri shodu nemških zdravnikov v Mariboru je predlagal neki doktor Gspandl, naj vsaka skupina, gornje-, srednje- in spodnještajerska obljubi jeden kamen za Roseggerjev fond. Na onem mestu so na poziv zdravniki zbrali 460 kron.
z Iz Maribora. Včeraj so spravili v Gradec nadomestnega rezervnika Ipavica iz Goriškega, ker so se pojavili na njem znaki blaznosti.
z Iz Maribora. V neki gostilni pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju je sedel v nedeljo popoldan tudi posestnik Jož. Lešnik od Miklavža in 26 letni ueoženjeni Franc Auguštin, kurjač na koroškem kolodvoru v Mariboru. Pri pijači sta se skregala in Lešnik je vrgel kupico za Auguštiuom. Ta je potem kmalu šel iz gostilne in je pričakoval Lešnika v zasedi. Ko je prišel nekako ob 9. uri zvečer Lešnik domu, ga je napadel pri vratih Anguštin in ga je udaril s kamenom tako silno po glavi, da je takoj umrl. Morilec stanuje na Tezni in je prišel včeraj v Maribor, kjer je na enem sedežu po-užil tri gulaže, pravil kako imenitno je pogodil Lešnika in zatrjeval, da se gre sedaj naravnost na sodišče javit. To je tudi pokvarjena surovina res storil.
z Sprejem v višji artilerijski tečaj. V prvi letnik višjega artilerijskega tečaja za naraščaj artilerijskega štaba je bilo letos sprejetih samo 11 oficirjev, med temi poročnik Ernest Walter od 3. polka v Mariboru.
z Odkritje Hackherjevega spomenika v Gradcu. Predvčeraj so odkrili v Gradcu na Schlossbergu spomenik na hrabro hranitev Schlossberga po majorju Hackherju in mali njegovi četi proti Francozom. Lep lev, ki sedi na praporu, z kodrasto grivo in škri-pajočimi zobmi, kot da še vidi sovražnika pred seboj, je spomenik hrabremu boritelju. Bolj bi se še smisel vsekakor uveljavil, ko bi lev ne ležal na zidani podlagi, ampak na skali. Slavnost odkritja se je vršila v prvi vrsti, da je bil vsak, ki ni nosil uniforme, izključen in tak si je mogel milost prisostvovanja kupiti le s primernim patriotizmom in 1 krono. Slavje je naznanilo 24 strelov iz topa.
z Iz Gradca. V bližini Wildona je v nedeljo popoldan nekdo streljal na tržaški brzovlak. Kroglja je zdrobila eno steklo na kupéju, v katerem so sedeli štirje gospodi, med njimi g, dr. Bela Stuhec iz Ptuja. Na vso srečo ni bil nikdo ranjen.
z 19 kamenov za Roseggerjev fond je prinesel 19. oktober. Slovenci, idite in storite isto!
Kranjske novice.
a Službo voditelja na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske razpisuje družbeni glavni odbor v Ljubljani, kamor je do 20. novembra t. 1 poslati prošnje, opremljene s spričali. Reflektira se le na diplomiranega ži-vinozdravnika, ki je popolnoma vešč slovenskega jezika. Letna plača in drugi prejemki se urede po dogovoru.
a Vzorno klerikalno gospodarstvo. „Slov. Nar." poroča, da je kranj ski deželni odbor, namesto da bi bil poravnal svoje dolgove, posodil klerikalni „Zadružni zvezi" 300.000 K de-
želnega denarja, dasi je ta „Z. z." tako bankerotna, da ji še klerikalna „Ljudska posojilnica,, ne kreditira več!
a Klerikalna nar. obrambna ( ! ) enketa se je vršila 16. t. m. v Ljubljani. Izvolil se je pripravljalni odbor, ki ima izdelati pravila in skrbeti za ustanovitev klerikalnega nar.-obramb-nega društva.
a Nedeljski politični shodi na-rodnonapredne stranke na Kranjskem na Bledu, v Mokronogu in .Logatcu so se prav lepo obnesli. Povsod se je sklenilo ustanoviti okrajne gospodarsko-politične organizacije stranke.
a Ljubljanski škof Jeglič, ki — siromak — ima na leto komaj kakih 50.000 K dohodkov, je zopet spustil na svoje verne ovčice prošnjo za milodare, češ da rabi silno, silno mnogo denarja! Revež!
a Najdeno truplo. Iz Ljubljanice so v soboto potegnili ključavničarja Frana Klinarja, ki je bil minuli teden padel pri pleskanju železno - cestnega mosta z odra in utonil. Voda ga je bila zanesla samo do kraja mesta.
Primorske novice.
d Slovenska gimnazija v Gorici.
Goriški Slovenci zahtevajo po vsej pravici slovensko gimnazijo v Gorici. Če pomislimo razmerje slovenskega, italijanskega in nemškega prebivalstva, nam je pač očita strašna krivica, da imajo Nemci, ki jih ni, vse, prvi dvojni pa nič.
Zobna železnica na Učko goro.
Železniško ministerstvo je gradni tvrdki Union na Dunaju dovolilo, da počne z tehničnimi pripravami za zobno železnico na Učko goro iz Lovrana.
d Nemško društvo „Deutsches Haus" v Trstu je izdalo delnice, da ho moglo zbrati kapital, s katerim bi kupovalo primerna stavišča. Tako se taislijo Nemci dobro ugnezditi, kar se Jim sedaj brez denarja ni dalo.
d Izkopine v Ogleju. Že dolgo je, kar so bili pričeli izkapati starine v oglejski baziliki in delavci odkrivajo dan za dnevom nove reči, ki vzbujajo veliko iznenadenje. Ravno te dni so odkrili veliko ploščo, katere napis bo brezdvomno velikega pomena za spo-znavo zgodovine častite gradnje. Do sedaj so dognali, da je bila prva bazilika izgotovljena leta 347. p. Kr. in po takem je njen ustanovitelj škof Fortunacij. Zdi se pa, da je bila škofija že prej v Ogleju in da je imel ta škof celo vrsto prednikov.
d Proti oderuhom obeh spolov postopajo zelo strogo v Pulju. Neka ženska, ki je odirala uradnike, oficirje in sploh vse, ki so rabili denar, je že več mesecev v preiskovalnem zaporu. V preiskavi je pa tudi cela vrsta teh pijavk.
Društvene vesti.
d Kmetijsko bralno društvo v Ro-goznici pri Ptuju ima v nedeljo dne 24. t. m. ob 3. uri pop. v gostilni Fr. Bračič 3. redni občni zbor z običajnim vsporedom. Vse ude in prijatelje društva vljudno vabi odbor.
d Akad. agron. društvo Kras na Dunaju. Naznanjamo, da se vrši I. redni občni zbor akad. društva slov. agronomov „Krasa" na Dunaju dne 23. t. m. ob .8. uri zvečer pri Franku, XVIII. Cottagegasse z sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo predsednika, 3. poročilo odbora, 4. Sprejemanje novih članov, 5. Volitev novega odbora, 6. Slučajnosti. Prijatelji društva dobrodošli!
Akad. društvo slov. agronomov ,Kras' na Dunaju, d Klub slov. tehnikov v Pragi ima
svoj prvi redni občni zbor v četrtek, dne 21. vinotoka v Narodnem domu na Kràl. Vinohradyh.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Brez češkega deželnega zbora ne sme biti državnega!
v Praga, 19. okt. Včeraj so imeli češki narodni socijalisti velik shod v Žižkovu, na katerem je govorilo več poslancev. Izjavili so enoglasno, da zastopajo narodni socijalisti stališče: brez češkega deželnega zbora ne sme biti državnega! Stranka ne bode pod nobenim pogojem zapustila tega svojega stališča. — Istočasno so zborovali v Žižkovem socijalisti, ki so sklenili ostro resolucijo proti vsaki obstrukciji, ker spravlja ta v nevarnost edino, kar so si delavci doslej priborili, namreč ljudski parlament.
Namesto obstrukcije opozicijo !
v Brno, 19. okt. Dr. Žačkovo glasilo, „Moravska Orlice", svari češke poslance pred obstrukcijo in pravi, naj raje dokažejo, da ima opozicija v zbornici večino. — Samo tem potem se da doseči sprememba sistema in samo na ta način se mora vzeti v varstvo državne zakone. Na delaven parlament čakajo miljoni ljudstva.
Iz Turčije v Carigrad, 19. okt. Listi zaznamujejo ponovno vest, da misli veliki vezir Hilmi paša zaradi slabega zdravja odstopiti in da bode njegov naslednik poslanik v Rimu Hakki-bej.
o Carigrad, 19. okt. Včeraj zvečer se je odpeljalo k poučnemu potovanju na Dunaj 87 oseb. Na svečano okrašenem kolodvoru se je izreklo več govorov o pomenu potovanja.
Ogrska kriza.
o Budimpešta, 19. okt. Stojimo neprestano pred rešitvijo min. krize. Pri jutrišnjem kronskem svetu bodo prišle v pretres sledeče možnosti: 1. Ohranitev koalicije. 2. Neodvisna stranka sama na vladi. 3. Združitev 67aških strank za prevzem vlade. 4. Izvenpar-lamentarično menisterstvo. — Cesar zastopa stališče, da bi ostala koalicija na vladi, da izvede volilno reformo.
o Budimpešta, 19. okt. Danes zboruje zopet ogrski državni zbor. Misli se, da se bode do petka odgodil.
Različne vesti, o Dunaj, 19. okt. Danes je divjal v diplomatičnem delu mesta velik požar, ki je uničil podstrešje neke hiše poleg angleškega poslaništva. Požarni brambi se je posrečilo ogenj omejiti.
o Berlin, 19. okt. „B. Tagblatt" pravi, da ima carjev obisk v Italiji le pomen čina uljudnosti, ki bode zveze med obema državama utrdil, a ni naperjena proti nikomur.
o Varšava, 19. okt. — Zapiranje sumljivih oseb po vseh mestih, mimo katerih se bode vozil car, se nadaljuje. V Lodzu so jih zaprli več stotin, istotako v Odesi. Tam tudi preiskujejo vse hiše ob železnici in hočejo na ulicah, koder se bode car! vozil, nastaviti v špalir otroke, da bi anarhiste odvrnili od atentata.
Iz sodne dvorane.
o Oechs pred celjskim okrajnim sodiščem. Danes dopoldne se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem zanimiva obravnava zaradi razžaljenja časti. Sodnik je bil dr. Stepischnegg, tožitelj znani celjski mestni matador Oechs, obtoženec pa mestni blagajnik Lang, ker je enkrat očital Oechsu, da je denuncijant. Lang je nastopil dokaz resnice in slišali smo marsikatero fletno zgodbico iz burnega Oechsovega življenja in iz celjske nemške kronike. Prve priče so govorile o Oechsovih aferah v kavarni Hausbaum. Klepar Obad je izpovedal, da je Oechs nekoč v tej kavarni dal g. K. zaušnico; zakaj in kako se je ta stvar poravnala, priča ne ve. Kavarnar Hausbaum je rekel, da je slišal v mestu splošno govoriti,
w
vv
Cena predalu za enkratno objavo 60 vinarjev.
m
Kreditno in stavbeno zadrugo
,Lastni dom' v Celju,
Rotovške ulice štev. 12 priporočamo obrtnikom in trgovcem za nalaganje denarja, za mkaso, za denarna n&kaalla in razne kreditne posle.
Najboljše pecivo in različne kandite se dobe v novi slaščičarni
E. Ilicha Y Mariboru
Gornja Gosposka ul. št. 38.
Lastna zaloga Največja zaloga
šolskih zvezkov in tiskovin za pri-risank	vatnike in urade
Zvezna trgovina, Celje, Rot. ul.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju
Najboljši časopis za inseriranje je
„Narodni Dnevnik"
ZVezna trgovina
v Celju
sprejema naroČila na tiskarska dela
katera se izvršujejo v lastni
ZVezni tisKarni
Najboljše in najcenejše se kupi steklena in porclanasta posoda v narodni trgovini
Fr. Strupi, Celje.
Najboljše orožje
v političnem boju Narodni List"
8ta	in
„Nar. Dnevnik"
Novosti v pisalnih in risalnih potrebščinah
po zmernih cenah se dobijo vedno v
Zvezni trgovini
v Celju
En še dobro ohranjen
štedilnik
primeren za kako veliko gostilno ali restavracijo je po ceni naprodaj. Isti stoji sedaj v porabi do 24. t. m. ter se ga lahko ogleda. Pojasnila daje Iv. Rebek, Celje.
Modni salon za gospode
otvori 1. novembra Celie	v novi posojllniem
'	mu na Rlngn —
= Maks Zabukošek
Ha dober razVoj
Vašega podjetja
polagamo največjo vrednost kajti Vaš pro-speh je tudi paš prospeh !
K temu bi Vam naj služil ta reklamni stolp z najgotovejšim uspehom !
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
da je Oechs denuncijant. Bil je pri njem redni gost in je imel to slabo navado, da je goste zbadal in hralil. Uradnemu vodji mestne hranilnice Jaklu je očital, da spi v pisarni in kavarni; Jaki je bil razžaljen in ko se je Hausbaumu pritožil, je ta Oeclisa prijel. Oechs mu je zabrusil v obraz, da je „šuft", na kar mu H. ni ostal odgovora dolžan. Kasneje sta se poravnala pod pogojem, da Oechs ne pride več v kavarno. — Priča je bil mnenja, da mora biti človek napram Oechsu previden. — Marija Wesiak, gostilničarka pri „Hubertusu" je slišala nekoč pred 25 leti govoriti, da je Oechs naznanil hiš. pos. Kummerja, ker je ta naznanil premalo dohodkov davčni oblasti. Maks Sima, lastnik gostilne pri zelenem travniku, je povedal, da je posodil Oechsu 1. 1896 600 kron na 14 dni; termin pa je Oechs raztegnil do danes in Sima ni več videl svojega denarja. Tožit ga pa ni šel.
Uradni sluga Lanjšič pozna Oechsa že štiridčset let; pripoveduje, kako je Oechs došel za pisarja k mestnemu uradu in imel v rokah pole za vpisovanje hišnih dohodkov; vsled tega je ljudem zelo „imponiral". Spominja se, da mu je pripovedoval neki Stadler slučaj glede Kammererja; on sam je videl Oechsa okrog hiše hoditi, menda je lazil za K. soprogo. (Živahna vese-lost). Spominja se tudi, da se je pritoževal čez Oechsa uradnik bolniške blagajne Sartory, ki je bil tam odpuščen. (Oechs: zaradi poneverjenja!) Vpokojeni mestni uradni sluga T o p o-lovšek pravi, da je slišal od kancli-sta Ferka, ki je bil svoj čas pri mestnem uradu, da je Oechs naznanil prejšnjega hotelirja pri „belem volu" gosp. Kožo zaradi prikratbe davkov. Lang, toženec je na to s povzdignjenim glasom povedal, da je dobil Oechs za enaka naznanila 22. okt. 1885 pri davčnem uradu v Celju nagrado 210 K. Lang pravi, da je to denuncijantski denar. (Oechs je prav na široko sedel pri svoji mizi in pri tej izjavi posebno krvavo gledal). K. Schmidt, trg. uslužbenec pri firmi Makesch v Celju, je povedal, kako ga je Oechs nekoč nahrnlil, ker je sedel s hrvaškim magistrom To-mičem v kavarni „Central" in kričal; „Hinaus mit die Windischen", Naznanil ga je na to pri gospodarju in zahteval njegov odpust. Konečno je še povedal Lang mesto priče Fürstbauerja, da so Oechsa leta 1899 ob priliki izleta Cehov v Celje zaprli, češ, da je metal gnjila jajca. V ječi je Oechs rekel, da ni metal jajc on temveč neki D u 11 e r, katerega so potem zaprli, a se je ska-zalo, da je nedolžen. Poravnati se z Oechsom noče, razprava se je preložila, da se še zasliši hotelir Terschek na Dunaju in Fürstbauer v Gradcu. Oechs se na tistih 210 K ni več spominjal, kakor je rekel. Poslušalcev je bilo malo; došel pa je zgodovino svojega dragega tovariša Oechsa poslušat mestni uradni vodja dr. Ambrožič. Saj se res splača slišati, kaki junaki reprezen-tirajo celjsko nemštvo!
d Četrto porotno zasedanje v Celju. — Prvi dan. — Kakor smo poročali v včerajšnjem „N. D.", vršila se je včeraj 18. t. mes. popoldne druga porotna obravnava in sicer zoper Janeza Zupane iz Debra pri Laškem trgu zaradi zločina tatvine. Tudi to obravnavo vodi deželno-sodni svetnik Kotzian, obtožbo zastopa prvi državni pravdnik dr. Bayer, zagovarja dr. Anton Božič.
Janez Zupane je obtožen, da je ukradel svoji krušni materi Urši Že-leznik posojilno knjižico Posojilnice Celjske, na katero je bilo naloženih nad 600 K, potem knjižico poštne hranilnice z naloženimi 60 K ter nekaj gotovega denarja. — Urša Železnik trpi škode 714 K 06 v. — Prav za prav trpita glavno škodo pastorka Urše Železnik, Jernej in Martin Oj-steršek, ki sta si kot delavca in hlapca denar težko prislužila. Janez Zupane jg ukraden denar v nekaj tednih zapil iu zajedel. — Zupane svoje dejanje odkrito priznava. — Nekoliko je sicer omejen, po mnenju zdravnikov pa vendar razsoden. — Porotniki so spoznali Zupanca krivim, na kar ga je obsodil sodni dvor na 15 mescev s postom poostrene težke ječe. Ubogi Urši Železnik in usmiljenja vrednima Jerneju in Martinu Ojsteršek s tem seveda ni pomagano — denar ostane izgubljen.
Tržne cene.
18. oktobra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke. '
Tendenca je danes trdneja. Kon-snma ni bilo in tržilo se ni. Cene so bile neizpremenjene.
Sladkor. Trst, 18. oktobra: Centrifughi Pilés prompt K 32'3/s do K 3'23/4 do K 321/2- Tendenca brez veselja.
Sladkor. Praga: 18. okt. sur sladkor prompt K 25'35, nova kampanja K 25 .40 Tendenca medla. — Vreme: kalno.
Budimpešta, 18. okt.S v i n j ad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 147 do 149 vin., mlade, srednje 149—150 v, mlade, lahke 146—150 v. zaloga 26.056 komadov. Prignano 292 komadov, odgnauo 388. Ostalo torej 26 010 komadov. Tendenca trdna.
B u d i m p e š t a, 18. okt. Pšenica za oktober K 14.64, pšenica za april K 144:0, rž za oktober K 9'91, rž za april K 10'30, oves za oktober K 7'70, oves za aprjl K 7*79, koruza za maj K 6'93.
Pšeničiiih ponudb zmerno, veselje kupiti tudi malo, tendenca prijetnejša. Prometa 20.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica se drži, drugo mirno. Vreme: lepo.
Fo svetu.
a Poskus strašnega samomora.
Pekovski pomočnik Barkovič se je hotel ubiti v bolnišnici usmiljenih bratov v Zagrebu. V to svrho si je na-rezal žile na levi roki, potem je vzel nož v levico in si je porezal žile na oni roki. Ko še vkljub tema ni postal nezavesten si je z nožem v desni roki hotel razparati trebuh, a ravno v tem trenutku so ga zapazili in mu nakano preprečili.
Jurist
s prvim izpitom išče službe kot Stenograf (slovensko in nemško). Naslov pri uprav-ništvu tega lista.&oi 3-1
v Španski junaki. Kakor poročajo-iz Tetuana, ste dve španski ladji, ki std križali po obrežju marokanskem, streljali na vsak ribiški čoln, ki jim je prišel pred top, ne glede na to, jSli čoln last prijateljskega ali sovražnega jim roda. Uničenih je štirideset ladjic. Potem se pa Španci ne morejo dovolj zgražati nad marokanskimi grozodejstvi!
Pridna si!
ANTON m
= v Ljubljani =
sv. Petra cesta štev. 8
pri nakupu platna, prtov, pr-tičev itd., bombaževinastega blaga, švicarskih vezil.
Opreme za neveste
perilo za gospe in gospode se
izdeluje doma in po meri. Cene nizke. Blago dobro.
Pralnica in svetlolikalnica v Kolodvorskih ulicah 8.
m
Gospodinjska šola
na Teharji pri Celju.
Prvo šolsko leto se začne 3. novembra 1909 in traja 12 mesecev. Šolo vodijo šolske sestre v Celju. Sprejemajo se dekleta, ki so stara 15 let ali več, so zdrava, lepega obnašanja ter so dovršila ljudsko šolo. Za hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo plačujejo mesečno naprej po 30 K. S seboj morajo prinesti obleko, perilo in posteljnino razven žimnic, katere dobijo v zavodu. Natančni pogoji se naznanijo vsaki prošnjici na dom. Gojenke se bodo učile kuhanja, šivanja, prati, likati, vrtnarstva, perutninarstva, mlekarstva, gospodinjskega dela v hlevu in na polju, računstva, spisja, gospodinjskega knjigovodstva, {reronauka, lepega vedenja, vzgoje otrok, postrežbe bolnikov, snage in varčnosti. Prošnje za sprejem se vložijo osebno ali pismeno na naslov: Zavod šolskih sester v Celju. Priložiti je krstni list in šolsko spričevalo. "^Pl
Zavod šolskih sester v Celju.
Zvezna trgovina v Celju
priporoča sledeče spise: Narodno-gospodarski spisi:
Bele Ivan, Trtna ud in trtoreja . Bele Ivan, Viničarjev kažipot . . Rohrmann T., Kmet. gospodarstvo
Zbirka zakonov:
Dr. Boži« A., Občinski red in občinski olilni red za vojvodino
Štajersko........ .
Dr. Božič A., Lovski zakon za Sta-
jersko •••••••••••
Dr. Filipič L., Civilno-pravdni red
Znanstveni spisi:
Kožnh, prof. Josip, Navodilo h kar-
grafičnim osnovam.....
Romih, Obrtno knjigovodstvo . .
K - 80 » -'60 « 1-60
1*20 5*-
4-— 1*60