Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. B e n k o v i č. 23 On ji je hotel odgovoriti, ta hip pa ga je nekdo udaril po rami. Ozrl se je in videl pred sabo porogljivo režeči se obraz Magve. Prvi hip je hotel planiti na Huronca in ga prisiliti k boju na življenje in smrt. Ker pa ni imel orožja in so morda še drugi sovražniki prežali v ozadju, ni smel Elize izročiti nevarnosti, da izgubi svojega zašoitnika. Magva je bil vstopil skozi drug vhod in tako ušel Sokolovi pozornosti. Zdaj je najprej mislil na to, da si zavaruje novega ujetnika, zato je hitro zapahnil vrata, skozi katera je bil prišel, potem pa se je približal Heywardu in rekel: »Belokožci love zvite bobre v pasti, rdečkarji pa znajo loviti vas.« »Stori, kar hoceš, Huron!« je besno vzkliknil Heyward. »Zaničujem vas in vaše inaščevanje!« »Ali bo beli mož te besede ponovil tudi ob kolu?« je vprašal Magva in se porogljivo smejal. »Tam vašemu rodu, tu pa tebi samemu!« je ponosno in odločno odgovoril Hejrvvard. »Zviti lisjak je velik poglavar«, je nadaljeval Indijanec. »Po svoje mlade vojščake pojde, da bodo videli, kako ee zna belec rogati njih mučenju.« S temi besedami se je obrnil in je hotel oditi tam, kjer je bil vstopil Dunkan. Predno pa je stopil čez prag, je obstal, kajti medved, godrnjaje zibajoč se sem ter tja, mu je zaprl izhod. Magva ga je pazljivo pogledal, ko pa je opazil znano našemljenje glumača, je hotel hladnokrvno mimo njega. Ustavilo pa g« je glasneje, še bolj grozeče renčanje. Medved se je postavil na zadnje noge in s sprednjimi mahal po zraku. »S pati, norec!« je jezno zaklical Magva. »Ženskam in otrokom uganjaj neumnosti, mož pa ne moti pri njih delu!« Zopet je hotel naprej, to pot pa je medved iztegnil sprednje šape, oklenil z njimi Magvo in ga trdno stisnil k sebi. Heyward je pozorno opazoval vse kretnje Sokolove. Videc, kako je Sokol oklepal sovražnika, da so mu roke visele ob životu, je hitro pograbil na tleh ležeč jermen in hipoma povezal Magvi ude. Ko je bil Huronec povezan, ga je lovec izpustil in ga na hrbet položil po tleh. Doslej Magva ni zinil, čeprav se je na vso moč napenjal, da bi se rešil iz železnega objetja. Ko pa je sedaj Sokol medvedovo glavo potisnil nazaj in pokazal svoj obraz, je preslepljeni Indijanec čudec se kriknil svoj »huk!« »Zdaj se ti je vendar razvezal jezik«, je mirao rekel Sokol. »Da pa ga ne boš obračal nam v pogubo, ti bom zamašil usta«, in mu je zapah porinil med zobe. »Sedaj pa le hitro, major! Zavijte deklico v te indijanske preproge, a pazite, da bo dobro zakrita. Male nožice bi nas lahko izdale. Potem jo nesite iz votline, kakor bi bila bolna žena in povejte zunaj praznovernim capinom, da Jo moramo zaradi zdravljenja nesti v gozd.« Medved je renče stopal naprej, Heyward pa je šel za njim in mrmral carovne besede. Kmalu jih je obkolila tolpa divjakov, ki jih je nestrpljivo cakala. Stari poglavar in mlad vojščak, ki je bil bolnice mož, sta stopila naprej in vprašala: »Ali je nas brat izgnal hudega duha? Kaj nosi tu na rokah?« »Ženo, M je bila bolna«, je resno odgovoril Dunkan. »Izgoal sem ji hudega duha in ga zaprl v jamo. Sedaj ne- sem ženo v gozd, da si opomore in da jo čuvam predjaovimi napadi. Ko se vrne solnce, bo v koci mladega moža.« Poglavar je raztolmačil, kar je bil Heyward povedal po francosko. Tiho mrmranje je kazalo, da so vsi zadovoljni. Poglavar pa je rekel: »Dobro, pojdi v gozd. Jaz sem mož dn vojščak. V jamo pojdem in se lotim hudega duha.« Heywarda pa so prestrašile te besede. »Kaj pravi moj brat?« je rekel. »Ali je znorel? Ali hoče noter, da hudi duh šine vanj? Ne — moji bratje morajo čakati pred vrati, in ako bo hotel ven, ga ubijte _ gorjačami. Zvit je in bo rajši ostal v votlini, ko bo videl, koliko rok ga čaka.« To svarilo je zaleglo. Možje so pripravili nože in tomahavke ter stražili pred vrati hudega duha. Otroci so bili že davno odšli spat, vojšcaki pa so še hodili sem ter tja med kočami. Zato je napravil Heyward 'velik ovinek okrog vasi in hitel proti gozdu s sladkLm plenom v naročju. Eliza se je bila zdramila iz omedlevice, se kljub Heywardovemu ugovarjanju izvila iz njegovih rok ter ob njegovi strani pogumno sledila Sokolu v medvedji koži. Ta je bil krenil na stran&ko stezo in se čez nekaj časa ustavil ob potoku. »Zdaj pa le naprej vedno ob potoku«, je rekel, »dokler ne pridete do slapa. Tam pojdite v hrib na desni strani, od tam pa ugledate taborišče drugega rodu, pri kaferem morate prositi varstva. Ako so pravi Delavari, kar mislim, da so, potem ste rešeni. Da bi napravili dolgo pot z nežno deklico, je nemogoče. Huronci bi nam sledili in nam vzell skalpe, predno bi mi prehodili deset milj. Pojdite torej im Bog a vami!« -..-___ ^-..-_,; »Saj nas vendar ne boste zapustili?« je čudeč se vprašal Heyward. »Huronci imajo ujetega ponos Delavarov, sadnjega potomca plemenitih Mohikancev«, je resno odgovoril lovec. »Poizkusil bom, da kaj storim za njega. Unkas ne sme umreti, dokler živi Sokol, da to prepreči!« Še enkrat jima je Sokol stisnil roke, potem pa je odločno krenil nazaj proti huronski naselbini. Še dolgo sta t skrbeh gledala za njim Heyward i> Eliza, potem pa sta se tudi onadva obrnila proti delavtrgki vasi. XV. Zrijača. Zanašajoč se na trdni vozel, s katerim je bil povezal Magvo, je stopal Sokol naravnost proti kočam. Ko je prišel v njih bližino, se je pazno oziral na vse strani in nazadnje krenil proti bolj na samem stoječl koči, iz katere je prodirala slaba svetloba. Zdaj je v hoji in vedenju zopet pricel posnemati medveda, se splazil do stene in se skozi razpoko ozrl v notranjost. Začudil se je, ko je notri opazil Davida, zatopljenega v resno premišljevanje. Ko se je bil Sokol prepričal, da je pevec sam v koci, je tiho vstopil skozi nizka vrata in sedel nasproti prestraeenemu Davidu, ki je takoj zgrabil svojo pišcalko in vzkliknil: »Ti črna, skrivnostna zverina! Sicer ne vem, kdo in kaj gi, 5e pa imaš slabe namene, poslušaj prej vzvišene besede kralja izraelskega in opusti svoje nakane!« Medved pa je izpregovoril: »Le pustife neumnasti. Pet angleških be«ed je »daj več vredoih kot vse raše petje.« »Kdo pa si?« je rekel David, ki se še vedno ni prav aavedel. Sokol je medvedjo glavo potisnil nazaj, pokazal evoj obraz in rekel: »Človek kot ste vi in vaš prijatelj, ki bi rad govoril e vami pametno besedo.« »Najprej mi povejte, kje je deklica in mladi mož, ki je šel z njo.« >Srečno sta rešena tomahavkov tistih divjakov. Zdaj pa mi brez zamude pokažite, kje pridem k Unkasu.« Ni trajalo dolgo, da sta zapustila kočo in se podala na pot. Koca, kjer je bil Urikas ujet, je stala sredi vasi, tako da jima ni bilo mogočč priti vanj, da bi ju Huronci ne videli. Sokol pa se je zanašal na svojo vnanjost in na pozno uro, ko je bilo že skoro vse šlo počlvat. Samo nekaj vojščakov je še stražilo pred kočo. Ko se je približal David s priljubljenim glumačem, so ju radovedno obstopili. Pevec, katerega je bil Sokol prej podučil, je ogovoril enega izmed divjakov, ki je nekoliko razumel angleški. »Delavari so babe in strahopetnega srca«, je rekel. »Ali bi moj brat rad videl Hitrega jelena, kako bo jokal pred vsemi Huronci, ko bo privezan na mučilni kol?« »Huk!« se je zadovoljno oglasil vojšcak. »Umaknite se torej«, je nadaljeval David. »Potem bo uSeni mož pihnil v tistega psa. Povej to bratom!« Huronec je to raztolmačil tovarišem, ki so bili očividno zelo zadovoljni s tem ter se takoj umaknili, da bi čarovnik mogel v kočo. Medved pa se ni zganil in je pričel renčati. »Učeni mož se boji, da bi sapa ne radela tudi njegovih bratov in jim vzela pogum«, je rekel David. »Še dalje •e morajo umakniti, da bodo varni!« To je pomagalo. Umaknili so se precej daleč od kode, a tako, da so njen vbod še vedno imeli pred očmi. Pomirjen se je medved počasi zvalil v kočo. Tu je bilo vse tiho in mračno; razsvetljeval jo je samo ugašujoč ogenj, nad katerim so si bili stražniki pripravili večerjo. Unkas je v steno uprt sedel v temnem kotu. Roke in noge je imel trdno zvezane. Ko je opazil medveda, je mislil, da so ga spustili noter sovražniki, da preizkusijo njegov pogum. Zato se niti ozrl ni na žival. Med tem je stal David pred vrati, da bi videl, če so Huronci res dovolj oddaljeni. Ko se je bil prepričal o tem, je vstopil tudi on. Zdaj je Sokol siknil kot kača. Unkas je dvignil glavo In se zvedavo oziral. Sikanje se je ponovilo. Še enkrat se je ozrl Unkas na vse strani in nazadnje uprl oči v medveda. Tiho je zamrmral: »Sokoll« >Prerežite mu spone!« je ukazal lovec Davidu. Takoj nato je bil Unkas razvezan. Tudi Sokol se je izmotal iz medvedje kože in se v naravni obliki pokazal mlademu Mohikancu, ki je takoj izpregledal zvijačo, a ni zinil nato niti besedice. Nato mu je dal lovec dolg nož. Obenem je položil roko na enako orožje za pasom, katero je bil prejšnji večer vzel ubitemu Huroncu, ter je rekel: »Sovražniki preže zunaj. Pripravimo ee.« »Kam?€ »K »želvam«. Otroci so mojih dedov.« »To je res, a samo z zvijaco moremo mimo Huroncev pred kočo«, je zamišljen odgovoril Sokol. Cei nekaj časa pa je pristavil: »Unkas, obleci se v medvedovo kožo. Vi, prijatelj David, pa zamenjajte svojo obleko z mojo. Dajte mi tudi očala, tisto knjižico in pjščalko. Ko se aopet snidemo, Tam T«e povrnem.« <Dal}e prihodnjič.)