Za poduk in kratek čas. Novi lovec. Profeaor Mayer je bil mož, ki je mialil, da je za vsako reč aposobeu, zato je hotel biti tudi lovec. Kupil si je puško in lovsko obleko in ko ae je v svoji novi lovaki obleki v zrcalu ogledoval, smejal ae je zadovoljno sam aebi in z nekim poaebnim ponoaom je vrgel avojo riaanko na ramo. daairavno še kaplje krvi ni bil ž njo prelil. Odkar se je namreč v avojili proatih urah bavil z lovom, imel ae je le dvakrat priliko vatreliti, pa obakrat je zadel pred seboj stoječe drevo, me8to med drevjem bežečega zajca. Med tem je napovedal bližnji grajščak velik lov v avojih. šumah, kder so ae tudi jeleni gojili, ter je tudi profeaorja Mayerja povabil. Na ta veliki lov se je goapod profesor poaebno lepo opravil upajoč, da morebiti celo jelena zadene. Ko bi obleka delala lovca, bil bi gotovo g. Mayer prvi lovec, kar se jib. je pri grajščaku zbralo. Logar, ki je odkazoval lovcem ataliača, je a poaebnim veaeljem opazoval novega lovca. nAli bote mi odkazali ugoden kraj ?" vpraša gospod profesor logarja, ko mu namigne, naj gre ž njim. ,,Najboljšega", odgovori logar misleč ai: rkder nam ne boš nobene škode delal". Logar je postavil profeaorja na kraj šume, ki ae drži občinskega paanika, in ta kraj je profesorju bil prav všeč; na eni atrani je bil majhen potok, na drugi strani majhno grmovje, zadi gosta auma in apredi lep travnik. Preden logar profesorja zapuati, reče še mu: nSemkaj prihaja često posebno velik jelen pit in na travnik se past." Dobre pol ure je že profesor čakal, puško a roki držeč in k potoku gledajoč, kamor bo gotovo skoro prišel veliki jelen pit. Naenkrat zašumi nekaj zadi za profesorjem v grmovji, zato se on urno tje obrne. Grmovje se giblje, veje praačijo in med vejami se prikažeta dva rogova in med njima debela glava — gotovo tisti veliki jelen. «Puf, puf!« Sosedni lovec se oglasi vprašajoč: ,,Hal6! je zadet?" ,,Zadet, — velik jelen!" veselo odgovori g. profeaor. Logar urno prihiti z nekaterimi lovci uatreljene živali gledat, tako da je bil poprej na meatu, kakor g. profeaor, ki aamega veselja ni zaal, kaj bi pocel. Še le robata kletvica logarjeva iu navzočih lovcev gromoviti ameh ao ga vzdramili. Logar ves razburjen atopi pred profe8orja rekoč: ,,Cestitam, g. profeaor!" ,,Ni vredno", reče profeaor; »ali je dobro zadet?" Logar: ,,Dobro, aamo da ne jelen, ampak obČinaki bik". Drugi teden ao prinesle novine oznanilo: nNova riaanka je na prodaj. Več povž iz prijaznoati g. profesor Mayer". J. S—a. Smešnica 42. ,,Žena", vpraša aodnik oatro kmetico, ,,žena, po kaj pa ate prišli dnea tožit moža, ne pa včeraj, ko je bil den za take tožbe ?" nOj žlahni goapod", odvrne kmetica, ,,aaj bi bila rada, ali mož me je pretepel ae le duea v jutro."