OKTOBER 1963 CENA 20 DIN Uspehi našega gospodarstva v prvem polletju KONEC AVGUSTA SO NA Slili OBClNSKE SKUPSClNE KAMNIK RAZPRAVLJALI O IZPOLNITVI DRUZBENE- GA PLANA NAŠE KOMUNE V PRVEM POLLET.ItJ. IZ OBSEZNEGA GRADIVA, Kl SO GA ODBORNIKI DOBILI ZA SEJO, POVZEMAMO NEKAJ NAJZNAClLNEjSlH PO- DATKOV. čaj, maslo, soi in kavine nađo- mesit'ke. Se občutineje pa so se po- dražile usluge v krojaišfci, šivilj- ski in č-evil'jarsiki stroki, saj so panekod za već kakor 50 % draž- je kalkor lami. Splošni uspehi v gospodarstvu in doseganje planiranih obvez- nosti pa nas ne srne zavesti, da ne bi skušadi urediti tistih več- jlh aflli mainjšdh probleimov, ki če. stokrlat zeto sllaibo vplivajo na podjatja ali posameznilka. O teh profolemih so se tuđi pogovoriii na Skupni seji Ofočiinsikega kami- teja ZK in Občiniskega sindikai- nega sveta. V diružbanem gospodarstvu je bila realizacija dokaj boljša ka- koir v protektam letu, saj je po faikturi presežena za 0,3 %, čeprav je bila po planu veo ja za 10 % kaikor ilaind. Plaćana readizaciiija, je bila po pilanu već ja za. 21,2 % in je bila praktično tuđi dosežena. Fizični oibseg proizvodnje je bil aa 8,9 % višje planiran, kaikoir je zmašad lunsiko prvo podlotje, pre- sežan pa, je bil za 2,8 %. Produk- tivnost se je seveda morala gle- de na to občutno povećati, če- prav ne dosega planaraine stopinje. Izvoz je dolai našim podijotjem v piretekiosti većkirat težave. No, tuđi leto® so i metla mnogo pod- jetja težave, saj je zdaj primam j- kovalo surovim, zdaj žalezniških SKUPNA SEJA OBCINSKEGA KOMITEJA ZKS IN OBCIN- SKEGA SINDIKALNEGA SVETA Samozadovoljstvo ne vodi nikamor Občinski sindikalni svet in občinski komite ZK sta na sku- pni seji raspravljala o n«ka- terih aktualnih gospodarskih vprašanjih v komuni. Vsi člani obeh forumov so prejeli obširno poručilo o iz- polnitvi družbenega plana v I. polletju. To poročilo so pred tem obravnavali na seji ob- činskc skupščine. Prav zaradi tega sta oba politična foruma posvetila več pozornosti neka- terim vprašanjctn, ki so tesao povezana z uspešnim bodočim delom obiinske .skupšćinc. Zclo obrobna razprava na seji občinskc skupščine je namreč spet opozorila na slabost, ki jo bo tfeba že v začetku od- praviti. Većina ođbornikov je govorila le o drobnih proble- mih, o katerih naj bi razprav- Ijali sveti in drugi organi pri občinski skupščini. Zato se je razprava oddaijiia od bistve- nlh gospodarskih vprašanj, pomembnih za hitrejšo rast proizvodnje, produktivnosti itd. Po mnenju ObZKS in ObSS se odbornik! v prlhod- njle ne bodo smeli več zadovo- ljevatl le s splošnimi ugotovi- tvami, da je plan dosežen ter podobno, pač pa bodo morali voiziil. Klijub temu je, praktično vzato, ipllan izpolnjen tuđi na tem pod'ročju. Posledlica ugodnega gospodarje- nja je tuđi moćan porasit narod- nega dohodika v diružbanah podje- tjih kamimiške občino, sn.j je po- rastol kar za 36 % v primerjavi z letos 1962. Gibanje osebnih do- hodikov se v glavnem še vedino ni uisilalilo in povsem vskladiilo s spiošnim gibiinjeim gospodairstva. Nasptrolii Jotu 1!>62 so porasli o- sebni dohodki zaposlenih za 15,4 odstott'kov in je povprcćun osob- ni dohodek lotos že 31.630 din. Blagovni promet je porasel za 2,8 %, oene pa so se zllasti v ne- katerih panogah nesorazmierno dvignile; 'tako za mesne izdelke, temeljito analizirati vzroke za zaostajanje proizvodnje v ne- katcriii kolektivih, usmerjati prizadlevanja za hitrejšo mo- dernizacijo proizvodnje itd. Vsekakor se je treba, kljub ugodnim rezultatom pri izpol- nj^vanju plana, zamisliti nad ugouitvijo, da je med nekatc- rimi kamniškimi dlelovniini kolektivi še vedno premalo prizadevanj za Ihitnejšo mo- dernizacijo tehnoloških postop- kov, za uvajanje moderne or- ganizacije dela, za izpolnjeva- nje strokovnih služb itd. Tuđi na području delitve dohodka je še vedno vrsta od- prtih vprašanj, ki terjajo hi- trejše reševanjc. Zlasti je ak- tualno vsklajevanje rasti oseb- nih dohodkov z rasitjo< pro- duktivnosti. V marsikaterem kolektivu so osebni dohodki zaposlenih še vedno prcveč od- visni le od konjunkture na tr- žišču. Občinska politična foru- ma, sta mnenja, naj bi kolek- tivi zaradi ugodne konjunkture pridobljcna sredstva vlagali v razširitcv proizvodnje, ne pa da jih razdelijo za osebne do- hodkc. Udeležcnci plenuma so v razpravi opozorili še na vrsto prohlemov, kot je preskrba, ekonomičnost poslovanja trgo- vin, izvoz itd. Na koncu pa so predlagali, naj bi za uspešnej- še delo občinskc skupščine sklicali klub ođbornikov, na kat'crem bodo odborniki pro- učili gospodarska vprašanja in se seznanili z nekaterimi vpra- sanji komunalnega sistema. F. Svetelj OB VPISOVANJU LJUDSKEGA POSOJILA DOKAZIMO SOLIDARNOST! Ob veliki akciji vpisovanja ljudskoga posojila za obnovo in izgradnjo Skopja, ki je bilo porušeno v katastrolalnem potresu Zii. julija 19(i3 smo prepričani, da bodo naši občani tuđi tokrat potrdili pripravljenost, da skupaj z vsemi dcJov- nimi ijudmi Jugoslavije odpravijo posledice uničenja. Ta soli- darnost, ki je tuđi doslej veckrat prišla moćno do izraza, je osnova za obstoj naše sociaiistićne skupnosti ter pogoj za življenje vseh narodov in delovnih ljudi Jugoslavije. Na spoznanju, da v težkih trenutkih ne borno nikoli sami, sloni naš skupni občutck varnosti in zaupanja v lastne sile in bodočnost. Zato je pomoć Skopju moralna obveznost vseh obćanov, vsakega človeka naše domovine. Odločitev zvezne skupšćine o razpisu posojila 30 milijard dinarjiev je izhajala iz pripravljenomu, ki so jo pokazale de- lovne organizacije in posamezniki, možnosti naše skupnosti in splošnih nalog n^šrga gospotiarikega razvoja. Zakon o posojilu ter vsi ukrepi za obnovo in izgradnjo novega SKopja izhajajo iz medsebojnega zaupanja delovnih ljudi mest in vaši, kakor tuđi njihove solidarnosti do obćanov porušenega mesta. Prepričani smo, da bodo vsi naši občani v tej akciji re- alno ocenili svoje možnosti ter temu primerno, solidarno z delovnimi Ijudmi naše skupnosti pripomogli k obnovi glav- nega mesta Socialistične republike Makedonije. Tuđi v naši občini so bila lakoj po iziđu Zakona o ljud- skom posojilu opravljene vse priprave za začet«k vpisa ljudskoga posojila za Skopje. Občinska skupščina je imenovala Komisijo pod predsed-* stvom Dragana Krstića, direktorja KB. Clani pa so: Jelena Bovha, direktor NB, Mala Drčar, sekretar Ob SZDL, Stelan Praznik, org. sekretar ZK, Ral'ko Rihtarič, tajnik Obč. sindi- kalnega sveta, Srećo Krmavncr, član komiteja ZMS in Ciril Vidmar, zastopnik občinske skupščine. Komisija je sklicala sestanek z zastopniki gospodarskih organizacij, sindikatov in krajevnih organizacij SZDL. Na teh sestankih so bila dolo- čena vpisna mesta, imenovane podkomisije za vpisna mesta in dana vsa navodila v zvezi z vpisom. V naši občini je 77 vpisnih mest, od tega jih je 20 po sedežih krajevnih organi- zacij SZDL. Gospodarske organizacije vpisujcjo posojilo iz svojih skladov v narodni banki. Začetck vpisa ljudskega posojila je bil 25. septembra in bo trajal do vključno 15. oktobra. 2te prvi dan je bilo do dvanajste ure vpisanih 5,328.000 dinarjev posojila. Nekateri so vplačali ves znesek naenkrat, većina vpisnikov pa se bo poslužila obročnega odplačila v šestih mesečnih obrokih. Občinska komisija dnevno spretnija potek vpisovanja po vseh vpisnih mestih v občini. Obiskuje tuđi odročne kraje, pojasnjujc občanom namen in potek vpisa ter ugodnosti po- sojila. Doseđanji vpis dokazuje, da je vpis posojila nasel velik odziv pri občanih, ko s tem pod pira jo akcijo solidar- nosti vs'ega našega ljudstva. Do 5. oktobra je v naši občini vpisalo posojilo 5575 obča- nov v znesku 36,132.000 dinarjev. Vendar pa je vpis Se v teku in borno v končnem stanju poročali v naslednji številki našega časopisa. Pri vpisu so se zlasti izkazali delavci podjetja Kamnik, Alprema, Svita, Zivilske industrijle in drugih. V pođjetju Alprem so nekateri delavci v pisali visoko vsoto, na primer: Anton Brelih je vpisal 60.000 dinarjev, Magyar Silvo 40.000, Tome Anton 30.000, Repanšek Franc 28.000, Kimovec Franc 25.000 itd. Lepo so se izkazali tuđi nekateri obrtnik! z obmoćja Smarce in nekateri kmetje Tuhinjske doline. LETO II. 4 STEVILKA 8-9 ULU I I ■ '"■ " ' ■ ' ' ' ' '■ ' ' ' ' r r '■ " -•-■■-- ------ .........- - - * m , m m m ..»..-- -.-->.^^_-- ^..^r. ---------- - - ~-------------. m--------------------- -- -~~— ----------------^—-— 6LASI L 0 SOCIALISTIČNE ZVEZE ĐE LO VNE G A LJUDSTVA 0 B ČIN E KAMNIK llllDHrall OB PRVEM TURISTIČNEM TEDNU V KAMNIKU Poskus, ki ne srne ostati osamljen ^aMNISKI CBCAN Ob večletnem prizadevamju za poživitev turisitičnega življenja na Kaminiškem, je letos Turistič- nemu društvu v sodielovanju z ostalima družbenimi organizacija- mi le uspelo prebiti led. Od 4. do 11. avgusta 1963 so se v Kaimniku uvrstile prirediitve v okviru prvega turističnoga tedma. Sicer ni bilo vseh, ki so bile v programu, vendar dovolj, da so sredi turistične sezone poživile in razgibale na splošno dokaj šib- Jco kulturno, zabavno in športno življenje v Kaminiku. V prvotnem programu je bil imed drugim predviidien Ipotroš- niški sejem, na katerem naj bi s svojimd izdelki sodelovali karn- niški in morcla nekateri domžal- ski delovni kolektivi. Vendar je žal ta prireditev zaradi premajh- nega zanimanja nekaterih kolek- tivov odpadla. Od nri redi tov sta naj bol j uspeli Fodgorska ohcet in razstava kam- niških slikarjev amaterjev. O tom smo vam pose.bej sporočali. V vrsti športnih prireditev. kot so nogometni brzoturnir, odboj- ka, tekmovanje ladijskih modclov itd. SO' sipet navdušile Steviiime gledalce konjske dirke v Ko- mendi. K poznavanju turističnih lepot naše domovine in tuđi izven nje- nih meja pa je pripomogel večer barvnih turistićnih fitmov na trgu pred samopostrežno trgo- vino. Gotovo ne gre pozabitd ustanov- nega občnega zbora novoga turi- srtičnega društva v Kamniški Bi- strici. To društvo se je že krep- ko lotilo dola pri urcjanju turi- stiičnih objcktov, v prvi vrsti na Vegradu, poskrbolo pa bo tuđi za ureditcv ostalih pogojov za hi- tne jši razvoj turizma na tom pod- ročju občine. Prostor nam ne dopušča po- dlrohnejšega opisovanja še osta- lih prireditev v turističnem tednu, vondar lahko ob zaključku ugo- tovimo, da je letošnji poskus u- spel in bi kazalo izkušnje v čim- večji meri uporabi ti pri organi- ziranju podobnih prireditev vpri- hodnji sezoni. Računajmo s tem, da bo nova žičnica na Veliko pla- nino imela velik vpiliv tuđi na povećanje turističnega prometa v Kammiku. F. S. Komunalna banka in hramlnica Kamnik bo tuđi v letu 1963 proslavila 31. okto'..er — SVETOVNI DAN VARCEVANJA! Vsi vlagatclji, ki bodo v Času od 1. do 31. oktobra 1963 vložili na hranilno knjižico najmanj đin 5000 pridejo v poštev pri nagradnem žrebanju TREH DENARNIH DOBITKOV I. nagrada 30.000 đinarjev II. nagrada 20.000 đinarjev III. nagrada 10.000 dinarjcv Nagradno žrebanje bo (i. novembra 19>3. VLAGATEL.II, kateri vežejo svojo prihrankc najmanj v znesku din 50.000 na odpovcdni rok nad 12 mesecev, jim ban- ka obrestuje vloge po 6 % obrestni meri, hkrati pa so taki vlagatclji zavaravani pri zavarovalnici za nezgodno smrt za 100.000 dinarjev, za nezgodno invalidnost pa do 200.000 din. ODLOCITE SE ZA TO VRSTO VARClOVAN.IA, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! Kako so letos letovali naši otroci Naša skupnost posveča otro- kom veliko pozornosti, saj vemo, da je tretjina letošnjega občin- skega proračuna namonjcina šol- stvu. Zaradi velikoga števila o- trok, v naši obrani je preko 3000 šoloobveznih, je vložila naša sku- pn ■ ..... .....!o v Pulju s svojimi otroki. Vsem tištim otrokom, ki se pa nišo vključili v eno izmed nave- denih letovanj in so ostali v Kaimiraiku, je bila na voljo pla- valna šola na kopoJišču v Kam- niku, ki jo je tuđi lotos organi- ziralo .Društvo prijateljev rnladi- ne skupno s športnim društvom. Obiskovalo jo je do 60 otrok, ki so imeli nadzor, dobili malico itd. Za vpis je vsrtkdo prisipeval 200 diimarjov. V koilikor n,i motilo vrtjme, je tečaj potokal v redu in so toidi zadovoljni ohx>ci in starši. Omenimo naj še letovanje Će- te :bistt.rišk'ih Ramsov - ČBG Kam- nik, ki so taborili v Bohinju ob jezieru. Obisikiaili simo tuđi naše »medvedike« in »čebeiiee« ter vi- deli, dn »c ob vodstvu tabornikov- mJ-adincev prav dobro počutijo. Tutli tabor so si S'kromino, a do- bro u'ivdili. S .sosednjimi tabori iz Domžal in Btx?žic tor Ljubljane so se kosalj v medsebojnih Sport- nih tekimovanjih, izvcdli oritinta- '' djsike t,n, od mnogih oblik pomoći je bila nastanitev evakuiranih otrok ki so čez noč ostali brez strehe. Tako je prišlo tudii. v Kamrtik pekaij čc7- sto atirok od četrtegn do sedeminaj- stega leta starosti. Naselili so se v bivšem interna*u v Mekim jah. Takoj po1 prihrdu so bili vsi zdiravniško pregk■il."inii in oskrb- Ijeni z vsorn poti'.bniim za nor- malno življenje. Ob otvisku pri njih smo opazili, <'.-.i je vpliv stra- hu, kl so ga probali" ob potre- su, mini], in da so se vžiiveli v novo okolje. Ker nišo bili osa- mljeni, arnpak so dobili pomoć od ražinih mladimik/h ak'ivov, jim je čas rtb raznih i-;rah hitro mi- neval. Prihajali so tabornika, ki so med njimi organizirali tabor- niško skupino. Organizirali so ta- borni ogenj :in ob njem pokazali neka.i svojih veščin in igor. Do- bili so razne Sportne rekvizite, po^ sebno za igre z žogo. Ob obislku pri njih se je to varošica Zora, njihova vzgojiteljica, zailvaliJa vsum pedagogom, ki so pomagali prebroditi začetne težave. Prav tako tuđi otočinskeirnu 'mladinsike- mu komi'teju ZMS za pomoć in sodulovanje, saj soi imeli z njim lostnej'še zveze. V nadaljmjcm pr»- govoru nam je povedala, da se tu v Kaiminiku poeuitijo zelo do- bro. Hrano so prilagodili njiho- vi makedonski ■kuhinji, tako da je bilo tiudii s, te strani zelo' dobro poslkirbljono. Organizirali so emo- dinevni izJleit v Kamniško Bistri- co, s pomoćjo mladinsfceffa od- seka PD in občinskega Komiteja ZMS so pa »li na dvodnevni iz- fct na Veliko planino. O'ba izleta sta j'im bila zbio všeč, siaj so spo- znali najllepše dele okolice Kaim- nika. Na vprašanje, koliko časa bodo še v Kaminiku, je tov. Zo- ina odigovorila takole: »Do 20. septembra borno' še v Kaiminiiku, potem pa gncimo v Po- roč, kjar ste bo zaćel redna po- ulk. Ućeinci slrokovnih šal bodo šili v već ja mesita ali pa v Sko- pje,« V razgovoru z otroki smo spo/nali, da jim je v Kamniku zelo všeč. S. Eksotikci jugoslovanske Afrike Ne čudite se na? tovu! Poglejte naše južnojadransl-e male otoke Kolnćcp, Lopud in Si prm tor do-1- gi večnozeleni otok Mljet! Prava kopija so kateregatoodi predela K unije ali Ugande. Tu siicer ne borno srečali levn, antilope ali leoparda in smo brez sikrbi za osiebno varnosit. Ko pa se bo vro- čc sonce tam za olokom Pclješ- cem pogroznilo v modri Jadran, nas bo tolpa šakalov na većer- nem roparskem pohodu opozori- la na pravo ekaotiko otoka. Ne- niavadno zavijanje, tuljenje in bavkanje te tolpe bn opravieil na- slov tega prispevka. Šakali (Tho- hih živali? Iz enostavnega raz- loga, kor je dalmatinski šakal do- .segei do sedaj največjo razvojno stopmjo v svetu zemeljske favne. Fotokopija nam prikazuje, kako se je šakal sam fotografira!, ko je jzjkopal na najlon vrvico pri- vozana goveja pljuča. Sknti foto- aparat z bliskovno napravo in signalno žairimico 'je piripomogiel do nanavnega posnetkia te pirc- vidhe dolgoulje zveri! /nrndi f.o-zd'nnga požara na oto- ku Pelješcu v krtu 1901! so bili šakaJi prisiljena preplavaitii mor- ske ožine med Pelješcern, Olnpo in Jaki jamom ter so se naselili MLADA ŠAKALICA Z OTOKA SIPAN (Foto: Pavšek) os-Aurous) so eksoitične zveri, prav tako kot iz Indije v leiu 1911 uvoženi Mungi na otoku Mljetu. Priznam, da se nisetn imcil piri- Htee sircčati s Šakali niti v Alži- ru, Siriji in Libanonu in ne v Egiptu, tu na našem otoku Sipa- nu, ki je o«ita,l že pet sto let siko- raj ncspremcnj'on, se zabavam z njiirna že šesto leto! Pi-av visoka sitopnja razumskoga razvoja teh /veri, ki jih ohranjuje pred iztre- bljenjem, me privlači k Studiju njiiiH-JVcga življenja. Tatiči, ropa,r- ji in sajnitarna ekipa za odsitra- njevanje mrhovinc so! Predvsetn me je do njih pripoljala potreba, da prcd'Bkusim .saimositojno zgrajc- no napravo za avtomafeke po- snetke. Znka^j ravno na šakalih, paj je ludi v Sloveniji dovolj pla- na Sipanu, ki jim nudi vse poino sikalnatih rovov in dupMn v vi- sini ISO do 240 rraetrov nad mor- jbno se- znanili z vsemi napravama žić- race. Podjetje »Elektrosignal«, kđ bo montiraJo električno opremo, 'je Itudji že pričelo z mointaiži. Glavne stikalme plošče so že pri- peiljal'i na Veliko planino. Na kmneu je treba omtiniti še to, da bo kmalu prišel] čas1, ko bo potovanje iz Ljubljane na Veli- ko pilanliTio trajalo le okoti 50 minut. Smučarji naj za letošnjo zimo le priprava jo srnuči, žičnica jih !bo varno pripcljala na Ve- li'lco planino, J. R. Neurje nad motniško dolino V zRod.njih popoldanskih urah je biilo 23. avgusta v motniški do- lini hudoi neurje, ki je povzročilo zelo veliko škodo. Nad Sipkom se je utirfia] oblak in so ogrom- ne količine vode. ki so pridrle z okoiliških hribov, nenadonia pre- stopille bregove Motnišnice. Voda je vdirla v bližnje hiše in gospo- darska poslopja ter je odmašala vse, kar je bilo premakljivo. Po^ nokod je bila voda v stamovanjih do en meter visoko in so Ijudje iz već hiš odnesi i le golo življe- nje. Uspelo jim je reSiitd vso go- vejo žiivino in prašiče, pač pa je voda odnesil a nekaj drobnice. Prebivalci Motnika, Bele in Spi- talića, katarih poslopja so bližje Motinišnici, so utrpeli največjo šlkodo r>ncxlvsem na inventarju in posllopjilh, saij je mnogom odneslo vse oiKKl'je, drva, poškodovalo po- hiišitvo tor zaloge h(raine. Velika je bi'la tudli škoda na komunalnih abjektih. Voda je od- nesia već javnih, še več pa pri- vatnih rnostov in brvl Dele mo- stov je voda odnesLa in jih na- pilavila tuđi po štiri kilometre da- leč na njlvah in tiraivnikih. Moč- no je bila tuđi poiškodovana ce- sta Kamniik—Celje, saj je voda odnesla skoraj v celoti gornji si!oj ceste, porušenih je biilo več obre- žmih botonskih nasipov, pomekod pa je naneslo z bližnjih hribov na oaslto ogromno blata in ka- menja. Zaradi tega je bila cesta nekaj dni neprevozna, kljub temu, da je uprava za ceste takoj pri- čala z urejan-jem cestišća. Samo na cesti je bilo na razmerorrn kratkem odseku za nad 20,000.000 škode. Popolnoma je uničena gozdina pmt, ki vodi iz SpitaMća v Sip- kove gozdove in je s tem odre- zanih več hribovslkih kmetij od ostalega svelta. To cesto bo treba v celoti obnoviti, ker bo sicer ne- mogoće spravilo velikih kolićin lesa iz Sipkovih gozdov. Obč'insika komisija je oceniiila škodo na pridelkih, vso^ povzroče- no škodo pa je težko oceniti, ki znaša najrnanj 35,000.000 din. P. KAM NISKI OBCAN 3 KAMNIŠKI OBCAN S POTI PO ITALIJI + S POTI PO ITALIJI + S POTI PO ITAL Kamničani v Monzi Na znani tckmovalni stezi v Monzi blizu Milana je bilo 22. septembra svetovno motociklistićno prvenstvo. Kamniško AVTO-MOTO društvo se je odločilo za organizacijo ogleda te edinstvene prircditv'e. Najhitrejši na svetu v Monzi Z avtobusom »Izletnika« simo že v petek odritniUd na pot. Carin- slke formalnosti na goiriškeim mej- nem prehodu so bile hitro oprav- Ijene in že smo brzeli po gladki asfailitmi cesti protii Milanu. Noč se je že nagibala proti jutru, ko smo pustili za seboj Vcrono irn se končno ustav iili v Pescieiri ob Gardsikem jezeru. Klijub nasitopa- joči jeseni je bilo na obalah jeze- ra še prečoj kopalcev. Lepo so- batno popoldnie smo izkorisitili za kratelk izlet ob jezeru in za ogled , znamenitosti Verone. Zlaista nas je i'mpresioniinaila valičaistoa ve- ronska arena. Seveda nismo po- zabili tuđi na Julijiin dam — na Naloga ljudske tehnike Občinski odbor Ljudske tehnike je v zadnjem času pričel z široko akcijo, da razširi tehniško kulturo zlasti med šolsko mladino, ki ji je zelo potrebna. Posebno jim je potrebna kot pripomoćck po izbiranju pokliča, isiočasno pa kot podloga pri nadaljnjem studiju. To bo zelo koristno za družbo, kot za posameznika, ka.jti dobro vemo, da v naši komuni pri- manjkuje dobrega tehničnega kadra. V ta namen smo razposlali na vsa večja podijetja v naši občini razpis, naj nam. pomagajo z raz- nim miaiterialom in odpisanimi Stroj'i, ker edino na tak način si lahko preskrbimo sredstva za us- pešno detovanje vseh društev na področju ljudske tehnike. Pouda- riti moramo, da so pri tem pod- jeltju pokazala razumevainje in pirispevala več kot simo pričako- vali. Velike težave simo imeli s prostori. Do nedavnega smo bili praktično brez njih, z izjemo AMD, ki je đelno sam, rešil ta problem. Z dodelitvijo prostarov v emem traktu Doma v Mekinjah, ki jih je nam dala občina v upo- rabo, smo taikoj pričeii z initen- zivnim ctelom. Soveda pa ti prostori lc deino zadositujejo vsem našim potre- baim. Naša želja je, da bi sd ust- varili »DOM LJUDSKE TEHNI- KE«, ki bi zadositoval vsam našim, pdtrobaim in da bi si zagotovili Eksotika jugoslovanske Afrike (Nadaljevanje s 3. strani) Šakali, naseljeni v prostrani Dalmaciji vse do Zadra, se hitro množijo in škođujejo ovčarstvu in vinogradništvu. Sami lovci na pogonih in v zaisedah mimajo ve- li'kega uspeha. Največ jih pospra- vijo psi terierji in istarski gonjači. Od desetih razli crnih pasti in na- prav sern našel zanko, sestavlje- no iz pobakrene jeklene vrvice z vrtljivimi obročki, to je še naj- bolj odgovarjala svojemu na- menu. O življenju teh efcsotikov na Sipanu prihodnjič kaj več, danes pa napravimo še kratak izlet na večtnazeleni otok in narodmi park Mljet. Z ladjo Hercegnovi smo v štirih uraih prispeli v malo pri- sitanišče Polače, znano po rim- skih razvalinah, skozi katere nas popelje avtobus po lepi aslaltini cesiti do prvega mljetsikega jezera. Slikovito staro naselje Gow- djari smo pustili za seboj, mi pa se ob prelepem slanern jezeru, ki je daines pravi akvarij, ne inore- mo dovolj načuditi naravni lepo- ti okolice! Svetlozelena barva malega jezera in njegova tišina nas v tem eksotičnem svetu eu- kaliptov, cipres, pinij in platan moćno prevzame. Nad jezerom nas sprejme lepo urejeno, od ze- ■kT,:i-~a gorskega venca o'bdano po- Ijt in bogat vinograd! Pozdravi- jo nas prave planinske kočice iz kamenja. Ko se približaimo, vidi- mo, da so to ovčje staje. Mimo^ gredle prestrašimo žejnesa miunga, ki je pri&efl malo prej h kamni- temiu koritu, da se odžeja. Pravijo, da je bilo pred uvo- zom: mungov Iz Indije v letu 1911 mnogo sitruponih kać na otoiku. Od devetih mungov jih je danes že na tisoče. Pasikokov ni več, po- spravil so jih spretni mungi, ki jiim danes za to koristno delo do- maćini nišo dovolj hvaležni. Mun- gi so lačni, kač ni. Napadajo ko- koši, piščance, jajca, smokve, groizdje v septembru, kradejo ri- be ribičem ter pospravijo vse ma- li ce vino gr adn ikom, će jih ne o- bcsiijo' na žico. Da, za njih je da- nes na Mljetu boj za obstanek mnogo težavnejši, kakor v džun- gli Indije, kjer je Mdeset vrst strupenjač! Na otoka Pelješac in Mljet preneseni mungi se nišo razminoževaii tako kot na Mljetu. Morda so temu vzrdk številni ša- kali. Staupanjače - posikoki pa so še danes tam strah prdbivalcev. Eksotiko teh otokov sem dclo- ma poanel v amaterskom kodor- filimu, ki ga bom prikaza! okto- bra v dvorani Delavsike univerze v Kamniku. Lovskemu diruštvu »Fazan« na otoku Sipan in vsem otočanfim se ilepo zahvaljujem za pomoć pri studiju šakalov in mungov na Mljetu. Stane PavSck tuđi persipeklnvni razvoj. Ideailni pofioji zarto so prostor v Domu v Mokinjah kot celota, kjer bi si uredili vse potrebno za nadaljinjl razvoj vseh drušfev LT z vsemi odgovarjajočimii službami fln pro- gramom, ki bi ga izdolaja poseb- na komisija obč. odbora LT s so- delovanjeim ostialih forumov. V pro'greTimu bi bila zajeta de- javnost LT, ki bi obsogala delo vsiakoga posiameiznega društva (AMD, foto-Jkino klub, radio-ama- tersko diruštvo, modclarslko-bro- dlarsiko dtruStvo', đruMvo iwnaijrskegra sveta in da z voljo in užitkom hodi vanj — 1c izkušeni pla- ninci jo morajo voditi in vzgajati. Najlepši uspeh so pri delu z mladino dosegli spomladi, ki so kair dvajscit mladlih sipreijeli v članstvo gorske straže, prav to- liko pa jih je naredilo tuđi izpiit 7>a mladliinske planiins:ke vodnike. Kasmejc so organizirali še pohod iz kokrškega sedla na Kamniško seddo, pohod na Grintovec, ude- lažnM pa so se tudli velikega sipo- minskega pohoda na Suitjesko in Zolengore do Mratinja). Da bi postali mladi planinski vodniki še bolj izkušeni, je nji- hov vodja, alpinist Jože Repnč, organizirali pohod s Kokrškega sedla preko Kočnc na Češko ko- čo, Savinjskio sc?dlo, Okreselj, KamnJško sedlo in v Kamiriško Bistrico. Pr>!;r,d, ki ga povpirečen planinec prehodi v potnajstih urah, so opravili s počitki vred kair v desetah urah. Kljub utru- jenosti so biJ;i vsi udeležonci — dlvai;nd,vajsiet po številu — izredno zadovoljni. Bilo pa je še več organiziranih pohodov in izletov: Heđena Lužair je vodila skupini mladih planin- cev na Jalovec ter preko Kriške stane na Skrlatico; devet mladlin- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Mladi planinci so se nadivse iz- kazali .pri delu za planinsko dru- štvo, saj so večkrat čistili ob žič- nici na Kokrško sedlo, nosili dr- va ter čistili pota na Velikih po- dih, Mlinarskem sedlu, Skuti in drugje. Nekateri izkušenejši so se izkaizali že tuđi v alpinizmu, saj so preplezali več smeri v doma- ćih Ailpah. Se bi lahko naštevali uspehe mladinskega odiseka, vend:ar naj bo dovolj, če dodamo, da imajo miladli prav zdaj tečaj gorske OBCINSKI ODBOR SZDL RAZPISUJE DELOVNO MESTO TAJNIKA Sveta Svobod in prosvetnih društev obeine Kamnik. Kandidat mora imeti sposobnost in veselje do drla v kulturno prosvetni dejavnosti in vsaj srcdnješolsko izobrazbo. Delovno mesto zahteva predvseni organizaci,fsko sposobnega človcka. Ponudbe pošljite na Občinski odbor SZDL Kamnik. MLADI GORSKI VODNIKI PO IZPITU NA VELIKI PLANINI (Foio: Repič) *W T T T ^ ^ ^ -^ ^ ^^ skih vodnikov je vodilo enaimtri- desiet skopskih pionirjev, ki so bivali v Kamniku, na Veliko pla- nino; tri je mladinski vodniki so se udeležili zveznoga tečaja v Goa"skem kotarju itd, straže in mladinsikih vodnikov. Z veliko prizadevnostjo si tudd ure- jajo kluibsitoe prostore v doslej kar malo izkoriščeni pisarni planin- skega društva. Pf C. 55 < m o S5 < KAMNISKI OBCAN Podgoroi so pokazali ohcet pradedov Konfno se je le uresničila že večletna zamisel, da bi stare svat bene običaje na našem podeželju prikazali šir- šemu krogu občinstva, zlasti pa mladini, ki danes teh šeg in navad ne pozna već. Podgorski amater ji so se I etos dogovo- rili, da bodo poskusili obnoviti nekaterc najznačilnejše obi- čaje iz časov, ko so se ženili naši pradedje. Zanimiva zamisel se je kmalu uresničila v okviru programa tu- rističnegan tedna v Kamniku. Od- več bi bilo morda naštevati, ko- liko truda in prizadevanj je bilo treba, koliko žrtvovanih večerov v dveh mesecih trd.cga dela, da je bil pripravljen dvoumi pro- gram, ki ga je v nedeljo 4. avgu- sta na športnem stadionu v Me- kinjah gledalo okrog pet tisoč ljudi. Res lep je bil pogled na pet- najst parov iskri h konj zapreže- nih v kočije in težke vozove »taj- selne«. Preko osemdeset vaščanov je sodelovalo v tej prireditvi. Res, dosilej še nobana priredi tev Pro- svetnega društva, ki obstoja že trideset let, ni toliko razgibala mladih in starih Podgorcev, kot ravno podgorsika ohcet. Na čelu sprevoda so fantje na dveH težkih vozovih peljali ►►ba- lo«. Za njimi so se zvrstllii godci, v kočijah teta in starešina, ženin in nevesta, drug in družica ter ostali svatje. Preden se je vesela svatovska druščina odpeljala k poroka, so jo ustavili fantje »prežovci«. Baran- tanja mi bilo prej kraja, dokler ženin ni plačal za nevesto ter po- vrhu dal še štetan vina in ceikar flancatov. Potem se je na ženinovem do- mu razvila vesela svaltlba, kjer ni manjkalo starih plesov, kot kmeč- ki valeek, »štajeriš«, stara polka itd. Vmes so se vrstile duhovite šale. Zlasti mnogo odobravanja je požol Poklukarjev Cencelj, ki je zadnji prišel na ohcet. Seveda ni prišel brez daril za novoporočein- ca. Ženinu je prinese! meh pod- goirske lece, neveslti pa krepkega petalina. \ \ Ohcet ni minila tuđi brez obi- čajnega prodajanja kamele, ki so jo pripeijali fantje iz vasii, da bo- do spet lahko poplakndli suha grla. Veselo ra janje podgorskih sva- tov je zaiključil ples z metlo. O'b- isikovailci prireditve pa so se po- tem ob veselih napevih podgo-r- sikih fanitov zavrteli še pozno v noc. -lj Na čelu svatbenega sprevoda so podgorski fantje urezali marsikatero poskočno (Foto: Svetelj) Prijetno razpoloženje na Podgorski ohceti... (Foto: Svetelj Najpomembnejši so statuti Pred dnevi je bilo ožje posvetovanje o družbeno politič- nem delu prosvetnih delavcev. Ugotovili so, da bo v letoš- njem šolskem letu najpomembnejše družbeno politićnem delu prosvetnih delavcev. Ugotovili so, da bo v letošnjem Rolskem letu najpomembnejše družbeno politično delo izde- lava statutov na&ih šolskih in prosvetnih ustanov. Ker je v družbenem upravljanju in samoupravljanju tovrstnih usta- nov še nekaj ne povsem urejenih problemov (naloge in odgovornost kolektivov, delo in odgovornost svetov uprav- nih odborov, sodelovanje med temi organi), so sklenili, da bodo organizirali nekaj predavani oziroma razprav, ki bodo skušala razjasniti sedanje probleme. Še posebej se bodo pogovarjali tuđi o konkretni izdelavi statutov posameznih ustanov in zavodov. Razprave, ki bodo na Delavski univerzi, bodo vodili priznani strokovnjaki in dru&beno politični de- lavci iz Ljubljane. D. C. Zaključni Izpiti na gimnaziji V jesenslkem roku je opravilo zaključni izpit na kaimniiiški gim- nazijii devet kandidatov. Iz slo- venskoga jezika so pisali nasiled- nje teme: Skopje — prci7JkušnJH bratstva in eno'mositi juffoslovan- skih nairodov, Dosežki dafnašn'j'e- ga razvoja tehnike m znanosti, Mesito mladine v kulturno pro- svetnem življenju domiačega kra- ja. Vsi kandlidaiti so zaključni iz- pit opravili in si cer: pet z dobrim im štirje z zadostnim uspehom. Novi absoilventi enajste mature na kamniišiki giminaziijii so Marija Berganit, Anamarija Ivančič, Ma- Kamniški ljubitelji palete so se nam predstavili V prositorih nad kavarno je Mu- zej Kammdk, v sklopu turističnega tedma skupaj s Turističnim dru- štvom, Kamnik, organiziral raz- stevo del kamniških slikarjev- amaitetrjev. Razsitavo v imenu vseh obisiko- vialcev toplo pozdravljam. Pripo- ročil bi še več podobnih razstav, s kaiterimi bi občane seznanjali z vserni umetniškimi in proizvodno- umetiniškimi dejavnostmi v naiši občimi. S tem bi vsekakor dvignili zainteresiranost občana za kul- turno življenje v občini in bi ne- hate vzgajali njegov estetski okus ter odnos do objektivnega sveta. Siliikarji, ki razstavljajo, so sa- mouiki z majhno slikarsko sred- nješoilsko predizobrazbo. Vsa na- daljnja slikarska dognan ja so našli samii. Narava s svojiim spek- tralndim koloritom jim je bila nema, a odlična učiteljica, pri- znami kamniški slikarski kolegi pa svetovald in kritiki. Razstava je v občinskean meni 1 u vsekakor uspela in biila dobro obi šikana. Spominska knjiga go^ vori o obisikovalcih, ki čestitajo razsitaivljajočim in o -njiihovih že- ljah, da naj bi postale take raz- stave v Kamniku bolj pogoste in tradicionalne. NajstarejSi razsitavljalec Anton Roje, po poiklicu rezbar, Kamni- čanom, ni neznan To pot se nam je predstavll s sedmim! olji. Zelo rad upodablja svoje oibfrutke ob zahajajočem soncu. Seveda olja tehnično nišo popolna. Takoj se vidii, da se slikar ni niikoli dodo- bra sipoznal s študiijem risbe, por- treta, predvsem pa študiijem des- kriptive, to je padanja siveUobe in povzročenih senc. Vendar pa slike izžarevajo toliko slikarjeve ijUbezni do krajine, njegove po- trpežljivos*i ob nastajanju, da so ravno zaradi tega lepe. Večkrat pri njem naivno poudiarjeni in iz- risani detajli sliko bolj motijo in jo razibijajo, kakor pa /jdiružujcjo v mliselno celoto. Tehniično naj- boiljiši njegovi siiki naj bi bdll »Topoli« in »Pri mostu«. Tehnično najboljša so olja dr. Iva Kordaša. Razstavil je pet olj, tkl se odiiku.je.jo z odlično impresivno pomorsko barvno pa- leto. Tehnično pa za njo ziaosta- jajo, kajti res dobra tehnika kele je zelo' težka. Poleg olj smo vi- deli še dve njegovi riisbi (floma- ster teHnikia), ki sita dobri. In še dve njegovi najboljši olji: »Piran-« in »Pako'štani-«. Bogo Klobučar, najmlajSi med razstavljalci, po pokliču namešče- nec, je prijetno presenetil. Nje- gova paleta ljudi zelenomodre odtenke, ki s podobo zadihajo v otožnem zamaknenju. Res je, nje- govega vzornika je moč takoj od- kriti (L. P.). Malo moti nenaštu- diranosit risbe. Uporablja tehniko kele, ki pa je ena izmed najbolj rija Jagodiic, -To'že Kosmiač. Rudi Ocepek, Stanka Trdin, Matjaž Verbrtle, Ana Vidiic in Marija Zeindiar. dolik-atnih in zahteva popolno ob- vladanjp vsirh ostalih siliknfsikih tiobnik in dobro poznavanje za- konov siveitilobc in perspektive. RazBtavljal jn sedem olj. ZlaStS je uspo'1 s podobo »Pred nevihto« in ■/. »Gladiolami«. Vili Kordež, nameSčenoc se je prodistavil s š'tirimi akvareli. Nje- gova barvna lestvica je dokaj do- bra, toda .nkvarel je nehomogen in pref.rd. Najbolj je uspel s po~ dobo »Ob potoku«, ki kvalifipino pn^knša osilala tri njegova diela. Bogdan Potnlk, namoiščrnrc, je ra^sitavU tri akvnrok1. Najbolj je pritosnil s svojim akvarelom »Bohinjsiko1 jezerv>«. kjer se nrfni? zolone niansf nrknko iaira.io na pilađini fihcf.R rfo^-ske^a je^em. Ta akvarel je hoTno^n i(n detnili ne i^stopajo kot je in®7.W pri osta- lih dveh njegovih dHih. kii »ta prevoC ricV.ounoTr-ni in .siladki. Bojan šle«rel so je predsitaoril z izscki iz svoje faintazijsko-utorji- stirne risnnke ki io ripe za T.imb- lianski dnevnik in s tremi ris- bamri v nonrinstrr-tehiniki. rnpjsia- žcm 7/aiprinc in dvpu^a karikatu- rama. Vsefcakot- većino pohvale odnesejo njegova risanka in pa karikature, ki so zolo dobre. To naj bi bili portreti petih s)Ti- kair:jev-samoukov, ki so se te dni predstavili kamniški publiki. Por- treti so isfkronini; o njih finmih veliko več povedo njihova dteila. In še pod crto: Osveti java raz- stavne dvorane je bila zelo /elo slaba. Parat ApaniiU 6 Kamničani veliko vtomo o ra- znih uspehih posamcsnih šport- nih društcv In klubov. malokdo pa vc kaj već o življenju in delu lovske družine. O dolu te družine bi lahko napisali dole članek z mnogimi podatkl in štcvilkami, toda za zdaj na.f bo dovol.} skrom- na slika Iz življenja lovPcv. Začenjajo se .jesenski skupni lovi — brakadc. V tem rasu se lovi skoraj vse, zato je tuđi na zbornem mestu vselej /.cio živo. Tu se zberejo skoraj vsi, ki v po- povom pričnejo svojo lovsko res- nico. Pogovor zvenl: •»TI, Franoe, 6e mi verjameš ali pa ne, letos sem ustrelil srnjaka, ki bo gotovo republički prvak!« »SHšal sem že, pa boš nemara tuđi ti prvak, sa} si za pokonča- nje živalec porabil kar pet nabo- jev«, doda Tone. Mediem se oglasi šc drugi: »Kaj se bo5 bahal! Misliš, da smo mi dniRi spali!« 1LOVSKA ^1E2OWA »Vidiš, da si spal, saj je puška rjava, kot da si jo dobil na od- padu«, ga zavrne nekdo. Starejši doda: »Kaj se prepirate, raje se pomenimo kako borno danes lo- vili.« Jaz moram podreti zajca. Jaz lisico. jaz oboje, se oglašajo vsi hkrati. Vse kaže, da bodo veliko ustre- lili, da ga skoraj ne bo brez plena. Lov se prifenja. lovci se raz- pored*- na stojišča in tedaj zatro- bi Iovski rog. Ze se slišijir glasovi psov, ki gonijo divjad. Poka. da se ne da šteti in imaš občutek, da danes res ne bo nihfe brez plena. Ko se poroti konca, se lovei zbero. Plen ni tako bogat, kot so mislili in opravičevanja ni konca ne kraja: »Na. doma imam pa ("isto novo municijo«, drugi: »Bil je hribček pa mi ga je za- kril«. Izgovor za izgovorom, samo lovce ni kriv. Končno ugotovijo kaj so ustrelili oziroma kdo se .fe dal ustrellti: le štirje zajcl in cna lisica. Eni veseli, drugi jezni se od- pravijo na zadnji pogon k »Mar- janci«, kjer dodobra pregledajo svoje uspvhe in neuspehe. Tim je minil lovfcv dan. za marsikate- rega pa tuđi noć. Preboleli so vse Dclavska univerza v Kamniku je priredila šestega septembra v dvorani nad kavarno uspel soli- s tičem koncert samospevov in opernih arij. Nastopild so Vanda Gerlovič — soprain. Samo Vremšak — bari- ton, pri Mavirju p«i Hubert Ber- gant ter dozi veli pri občinstvu 1opel sprejem in priznanje. Vanda Gerlovic. sopranistka in prvakinja ljubljanske opore, se je predstavila v prvem delu konceir- \a s samospevi M. Lipovška, A. Grečaninova, S. Rahmananova, v dragan delu pa z ari jami \v. oper P. Mascapnija, A. Ponchiellija ter G. Pucoinija. Baritonist Samo Vremšak, vod- ja AfcndemskcKa okteta, je pel napake in se domenili za prihod- njo nedel.fo. Lepo jim je, le za nas je ne- rodno, ker nikoli ne vem© kdaj govorijo resnico. A. V. samospeve A. Caldare, W. A. Mo- zarta, R. Schumanna, J. Pavčića, M. Bravničarja in pesem J. Mur- na Aleksandrova, ki jo je sam uRlasbdl. Po pavzi je nadaljeval z arijaimi iz oper R. Wagnerja, G. VerdSja in R. Leoncavalla. Hubert Bergant, korepetitor pri ljubljanski operi in orgelsiki kon- certant, ki je oba pevca sprem- ljaJ pri klavirju, je tuđi samo- stojno nastopdl s tremi deOi F. Cfnpdna: z ballado v As-duru, etudo v c-molu in polomaiso v As-duru. Koncert je bil prijetno doživet- je za kamniške ljubitelje resne glaste in so ga toplo pozdravili. B. A. Dimnikarska tarifa Drugega julija 1963 je pričel veljati nov odlok o na.j- višjih tarifah za dimnikarske storitve na obmo^.ju občine Kamnik. Po tem odloku smejo dimnikarski obrati zaračuna- vati svoje storitve: din 1. ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča brez dim- nika 100 1 a) ometanje odprtega kuhinjskega ognjišča z dim- > nikom (crna kuhinja) 150 • 2. ometanje kuhinjskega ognjišča z dvojnim stropom brez dimnika 150 a) ometanje kuhinjskoga ognjišča z dvojnim stro- pom in dlmnikom 200 3. ometanje plezalnih dimnikov za vsako tuljavo: a) za pritlične in visoko pritlične hiše s podstreš- jem in kletjo 100 b) za vsako nadaljnie nadstropje 50 c) za centralne kurilne naprave in pekovske pef.i, za pritlične in visoko pritlične hiše s podstrešjem in kletjo 200 č) za vsako nadaljnje nadstropje 50 4. angleški dimniki in dimniki krušnih peči za vsako tuljavo: a) za ■Dritlične in visoko pritlične hiše s podstrešjem in kletio 100 b) za vsako nadaljnie nadstropje 50 c) za centralne kurilne naprave in pekovske peči. za pritlične in visoko pritlične hiše s podstreš- jem in kletjo 150 č) za vsako nadaljnie nadstropje 50 5. zbirni (šund) dimniki: a) zbiralna tuljava 1 tekoči meter 20 b) za priključne tul.lave 1 kom. 40 6. ozki in valiasti dimniki za vsako tuliavo: a) za pritlične in visoko pritlične hiše s podstrešjem in kletio 60 b) za vsako nadaljnje nadstropje 20 7. dimne cevi (zidane, cementne ali železne): a) do 2m 40 b) vsak nadaljnji tekoči meter 20 c) zidane cevi — vsak tekoči meter 30 8. štedilniki: a) želnzni ali vzidanl z eno pečico brez kotliča in priklopni brez pečice 60 b) želozni ali vzidani z eno pečico in kotličem ter prenosni kombinirani 80 c) želnzni ali vzidani z dvema pečicama in kotličem. in kombinirani 100 č> železni ali vzidani večii z vgrajenimi grelci vode za bojlerie (do 4 ploščnih odprtin) 200 d) železni ali vzidani, veliki z vgralenimi grelci vode za bojlerie (nad 4 plošč. odprtin) 300 9. pralni kotli in brzoparilniki: a) za zasebna cospodinjst.va 4fl b) za ostale uporabnike 60 10. navadne železne peči za ogrevanje 5° 11. peči sistema »Lutz«: a) brez pečice 70 b) z 1 pečico 100 KAMNIŠKI OBCAN c) z 2 ali več pečicami 130 12. vodoravni kanali za centralne, pekovske in druge ogrevalne naprave: a) plezalni za 1 tekoči meter 100 b) neplezalni za 1 tekoči meter 50 13. parne pekovske, kmečke in slaščičarske peči: a) navadne kmečke peči 100 b) pekovske z eno etažo 300 c) pekovske z dvema etažama 500 č) slaščičarske do 6 pečic 200 d) slaščičarske nad 6 pečic 300 14. peči za centralno ogrevanje: a) do 8 členov 250 b) od 8 do 14 členov 450 cl od 14 do 20 členov 600 č) nad 20 členov 700 d) etažno ogrevanje 150 15. struganje novih dimnih tul.iav z opravljenim pregle- dom v novih ali adaptiranih zgradbah se zaračuna po dvojni ceni tarife. 16. izžiganje dimnikov se zaračunava po zamuđi časa na uro in porabi materiala. potrebnega za izžiganje: a) mojstri, ura za porabljeni čas 300 b) pomočniki, ura za porabljeni čas 250 c) vajenci, ura za porablieni čas (samo pod nađzor- stvom mojstra ali pomočnika) 100 Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevar- nim, vročim delom ali na posebno zahtevo strank. ie dovo- Ijeno zaračunati največ 50 >•;, pribitka h gornji tarifi. Prav tako zaračunavajo dela, ki jih opravijo na nedelio, ob državnih praznikih ali v nočnem času, ki traja od 22. do 6. ure. Za kontrolne preglede kurilnih naprav in dimnih odvo- dov, ki iih je dol*an ooraviti dimnikar ne glede ha to. ali jih uporabilajo ali ne, je dimnikar upravičen zahtevati 20% gornje tarife. V primeru, da dimnikar naiđe ob kontrolnem pregledu kurilne naprave v takšnem stanju, da bi utegnile povzročiti požar, srne kontrolno ometanje zaračunati dvakratno po gornii tarifi. Pavšalno zaračunavanje dimnikarskih storitev je prepo- vedano. Za dimnikarska dela, ki zgoraj nišo našteta, n. rjr. za snaženje tovarniških dimnikov, parnih kotlov. velikih kanalov in podobno, je potrebno določiti odškodnino po medsebojnem sporazumu, pogodbeno ali na osnovi porab- Ijenega časa za opravljeno delo. Lastniki oziroma nporabniki kurilnih naprav in dimnih odvođov so dolžni dopustiti ometanje v času in v rokih. ki jih določa 3. člen odredbe o obveznem ometanju kurilnih naprav (Uradni list LRS št. 11-85/48). Dimnikar le dolžan ob vsakem plačilu izstaviti stranki notrdilo o plačilu za dimnikarske storitve z navedbo del, ki iih je opravil, ter tarifno postavko, po kateri jih je zara- čunal. Neoraravljenih del dimnikar ne srne zaračunati in spre- jeti nikakih pristojbin. Z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev se kaznuje uporab- nik kurilnih naprav in dimnih odvodov ali dimnikar, ki krši določbe tega odloka. Ce dimnikar krši določbe t^?a odloka iz materialnib koristi, se kaznuje po določbah Zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list FLRJ št. 30-402/62). 7 KAMNISKI OBCAN Odbojkarski komentar Kamničanke premagale Kranj Tud'i karrmiški od'bojkarjj so sredi naj'hujiših borb jesenskega (zaključnega) dela prvenstva za lelto 1963. Olani prvoga moštva, kii tek- rmujejo v zahodni skupini II. re- publišike lige so dosedaj nasitopili v jesenskem delu petkrat. Tri- kra:t so bili poraženi, dvakrat pa so zmagaii. Septembra so prema- gali Postojmo s 3:1 iin Bresitanico s 3:0. Posebno, na zadlnji tekmi je bilo števiilno abčinstvo z igro domaćih zeta zadovoljno, saj so prikazali tako igro, kot že leta ne. V vršiti zapet nastopa odlični ULČAR Jože iz Jarš, kl se je vrnii iz voj- sfe. Na zadinjih tekmah sita se tuđi zelo izkazala ing. Igor JA- NE'ZlC in SKERLEC Voj'ko. škoda, da so napravili zopet staro napako in pričeli pred je- sensko sezono prepozno trenirati in tako prihajajo v formo takrat, ko se tekmovsnje že skoraj bliža kraju. Ker je Trnovo iz Ljubljane od- stopilo od nadaljnega tekmova- nja, so bile vse tekme z njim ve- rificirane s 3:0 p. f. v korist na- spro>tinikov. To je zlasti koristilo tištim ekipam (Triglavu, Kočevju, Kropi in Po'Sfoj'ni), ki so spomiladi s Trnovim izgubile. Dobile so si namireč tako prednost, da verjet- no našim kljub možni zmagi nad Kropo 6. oktobra in jesensko zmago nad Trnovim 3:0 p. £., ne bo mogoče kaj več doseći, kot peto mesto. Preostane nam edino upanje na P'rihodnje Ic'to, saj je ©kipa moć- no pomlajcina in že kar vigrana. S prir odom Koncilije in Skor- jamca prihodtnje loto (od vojakov) pa bo še izdiatoio okrepiljena. Tuđi na bližnjih tekmah za pokal SFRJ bodo imeli priložnostii za uvoljavi'tev dmvalj. Lesltvica po nepopolnom 5 kolu jesenskega dela: Zirovndca 12 12 0 36: 7 24 Triglav 11 8 3 31:14 19 Kočcvje 11 7 4 29:20 18 Kropa 11 7 4 23:21 18 Kamrnik 12 5 7 26:22 17 Brcstamica 12 4 8 16:26 16 Postojna 11 3 8 20:20 14 Trnovo 14 0 14 0:42 0 Odibojkarice SSD Kaimmjka, ki nastopajo v prvi repu bliski ligi, so že zaključile leto&nje prven- stvo. V jesenkskeim dlalu so sikrb- neje tireniraJe in zabeiežiile snicdi Kranja izreden 'uspeh. P'rcmafl.a.le so iglralke Triglava s 3:2. Tako so skupoj s pridobljenJ ma tekmama 7. Ljubljano, ki se ni pojavila na ig'rišču in z Jeseni čami, kii so od- stopile od niad'aljnjega te'kimova- nja, zlbrale piresieneitljivo sarnin 1 točiko od Novega mestia. Res maj- hen. toda razveseljiv žarek v naši žjnski odibojiki. Novomu trener ju tov. Debeljaku želimo siročno ro- ko pri nadaljinjem delu. M. V. 20-letnica ustanovitve Šlandrove brigade Osrednja proslava 20-letnice ustanovitve Slandrove bri- gade je bila 1. septembra na Brdu pri Lukovici. Nekaj tisoć preživelih borcev, aktivistov in domačinov je poslušalo go- vor prvega politkomisarja Šlandrove brigade Mit je Ribićiča, ki je obudil spomine na ustanovitev brigade na Sipku nad Tuhinjsko dolino. Kot uvod v to osrednjo proslavo je bila 18. avgusta na Šipku komemoracija. Člani Zveze borcev so položili pred spomenik na šipku venec, pri Petržilcu pod šipkom pa je bil miting, ki se ga je kljub slabemu vremenu-udeležilo okrog tristo ljudi. Slavnostni govor je imel tov. Zdravko Hribovšek iz Špitaliča, recitiral pa je ućenec osmega raz- reda Stavko Novak. Ta dan je bil v špitaliću krajevni praz- nik, ki ga slavijo v spomin na ustanovitev Šlandrove bri- gade. Z. Prvenstvene odbojkarske tekme na lepih igriščih pri kopališču privabljajo vedno već vnetih navijačev Nogomet v naši občini Nogometaši NK »SVOBODA« z Duplicc so v jesenskem delu pr- venstva odlično startali. Bilanca prvih petih tekem je pet nespor- nih zmag in gol diferenca 14:1 v njeno korist. S temi /.maRami je Duplica čvrsto na prvem mestu. Ta uspeh nikogar ne preseneća, kajti igralci iz Duplice so v do- sedanjih tekmah pokazali borbe- nost, požrtvovalnost in elan. Kljub temu, da se klub bori s finančnimi težavami — od občin- ske zveze za telesno vzgojo Kam- nik ni prejcl nobtanih sredstev, eeprav so mu bila obljubljena — dostojno reprezentira nogomet občinc Kamnik. IN NK KAMNTK Izgledi na igrišču v Kamniku se nadaljujejo. Po fizičnem obra- čunavanju z igralci NK Rudar, je sledil izpad na tekmi z NK »SVOBODA« Duplica. Pri rezul- tatu 3:0 v korist Duplice, je sod- nik v 59 minuti moral tekmo za- ključiti zaradi grobosti Kamniča- nov in tuđi kamniških gledalcev, ki so pričeli z metan.jem kamenja na igrišče. Igralei Kamnika tokrat nišo znali prenesti poraza. Epilog teh izpadov je, da je igrišče v Kamniku zaprto in da je igralec tov. Rutar kazno van s prepovedjo igranja na 3 tekmah. Upravičeno se sprašujemo, kaj dela Občinska zveza za telesno vzgojo Kamnik in kaj dela Svet za telesno vzgojo, da tolerirata NK Kamnik s takšnimi ncSport- nimi izpadi? ć2&>nst&tr Cčsrv£eJL-+ m LESTVICA PODZVEZNE IJGE P<> V. KOLU 1. Svoboda Duplica 5 5 0 0 14: 1 10 2. IJtija 5 4 10 18: 9 9 3. Bratstvo Hrastnik5 3 11 l(i:10 7 4. Kamnik 5 3 1 1 12: 9 1 5. Ilirija hjublj. 5 2 a 1 22:10 (i 6. Rudar Hrastnik5 3 0 2 14: 7 6 7. DomžaleS 2 1 2 10:13 5 8. Svoboda Kisovee 5 2 0 3 13:12 4 !). Proletarec Zagorje 5 2 0 3 15:18 4 10. Kočev.fe 5 2 0 3 10:14 4 11. Sava Taeen 5 113 7:13 3 12. Slavija Vevče 5 0 2 3 8:16 2, 13. Bela Krajina 5 10 4 7:16 2 14. Mengcš 5 0 1 4 8:24 1 S. F. Novice z Menine Tragična usoda je dfiiloteila taj- niilka Flaninskega društva Gornji Grad, solslkefia upravitelja Mari- jana Drčarja. Ko se je nikrog 18. ure peiljal z mopedom v Mo6iirje na predaivanje za pri'padiniilke prcdvojašlkie vzigoje, je v Nazarjiih med vožnjo udarila v;unj sttxjla in ga na mesitu ubila. Kot tajnik sosedlnjbRa plan.iinskcfta. društva, se je pokojnik zelo trudil za razvoj pllaranaratva na Meinini. POzimii je tam organiziiral prvi itriteden- ski tečaj za mlad inče. Malo pred traffićno ,simi.itjo pa je šoilska mla- diina iz Gornjega Orada pod: nje- govim vodstvom usiposobiila za piromtvt z unimogom cesto od Bi- be do novega planiiinslkefin doima pod Vi vodni kom. Plaininisiki dom se zdiaj oskirbuje z /ivili in dru- gim.i potrebščinamii od kaimnoške sitrani. Izietniikii n,a Monimo se pritožu- jcjo zaradi pomanjkijivih marfca- cij iz tuhdnjsike stranj. Ker so v zadnjem letu posefcali precej ditievja, na katorem so bile mar- kactje, t»i jih morali pač O'bnoviti. Pričaikujomo, da bo PD Kamnik še pred' zimo oskrbelo nove oizna- ke na vseh poteh, ki vodijo na Mcaiino. Dt'DI-TI )£ 8 Brzojavka »Stolu« iz Londona Ob veliki nesreći, ki je zadela Skopje, je bilo mnogo dokazov iskrenega sočutja in pripravljenosti za hitro in izdatno pomoć. Pregovor, da prijatelja spoznah v nesreći, je tu našcl nove in nove potrditve. Tako je tuđi tovarna Stol prejela od svojega poslovnega partnerja iz Londona g. W. C. Chapmana naslednjo brzojavko: »Kot izraz našega sočulja po tragediji, ki je zadela Skopje in v želji, da prispevamo k olajšanju trpljenja, smo preko vašega velrposlaništva v Londonu nakazali 250 funtov šterlingov. Bcsede ne morejo izraziti našega iskrenega so- čustvovanja ob tej veliki nesreći, ki je zadela vaše narode.« G. Chapman od tvrdke Benchairs je tuđi predsednik londonske trgovinske zbornice — oddelka za Jugoslavija. Z. S PORED ZA MESEC OKTOBKR KINO »DOM« KAMNIK: 1.—3. aingleški CS-barvni film OBTO- 2ENI STE OSKAR W.; 5,-7. francoski č/b W film PLOČNIK PARIZA; 8.—.10. mohiški film (drama) NAZARIN; 12.—14. ame- ri&ki CS-barvni film NA NISA- NU; 15.—17. poljski č/b film. (satira) SKILASTA SREĆA; 20. do 21. ameriški W film (kome- dija) NAJLJUBSI UCENEC; 22. do 24. ameriški W film barvni DREVO ZA OBESANJE; 26.-28. domaći film CS-barvni OBRA- ČUN (Kapetan besi); 29.-30. nemski č7b film MRŽNJA BREZ MILOSTI. KINO KOMENDA: 5.-6. francc- sk;i barvni CS film BABET GRE NA VOJNO, aimoriški bnrvnj film POJMO V DEŽJU; 12.—13. ame- riški barvni CS film OBRAČUN PRI OK KORALU; 19.—20. amo- riškđ barvni CS film V 3.10 ZA JUMO; 26.-27. jugoslov. barvni CS film LJUBEZEN IN MODA. KINO DUPLICA: 5.-6. ameriški film TE VRSTE ŽENA; 9.—10. španski film VIRID1ANA; 12. do 13. ameriški barvni CS film ZA- KONSKI VRTI bJ AK; 13. mla- đinslka predstava ob lt). uri sov- jetski film KATUZOV; 16.—17. anđeški CS film KROG VARA- NJA; 19.—20. francoski barvni CS film SALAMBO; 23.-24. sov- jetski film IVANOVA OTROSKA iinmničiiA lUHIIIIIIOHH ZA MESEC JULU 1963 # RO.TSTVA: Jože Dacar iz Zg. Tuhinja; Alojiz Štebe iz SuhadoJ n. h. # POROKE: Martin Droilc, tovarnišfci dela- viec iz Gradišća, star 23 let in Frančiška Erzar, tovarniška de- lavka, stara 21 let iz Srednje vaši; Hoćevar Jože, avtoimehanik, star 26 let iz Mekinj in Koštomaj Justina, usilužtoenka, stara 21 let iz Kosiš; Juvan Franc, miiearsfci mojster, star 27 let iz Duplice in Marija Valentinčič, vzgojiteljica, ' stara 21 let iz Vač pri Litiji; Ko- ri tnik Anton, star 53 let po po- kliču mizar, stamujoe Zg. Stranje št. 3 in Marija Lap, stara 32 let, uskižbenka iz Zgornjih Stranj št. 3; Koželj Andrej, ključavničarsiki mojster, star 26 let iz Smarce in Grinta! Marija, uslužbanika, stara 21 let iz Križa; Lombergar Stain- ko, kmet, »tar 31 let iz Kamnika in Frsnčiika Zebaljec, kimečka delavka, stara 33 let iz Podh.ru- ške; Pančuir Jože, elektroiinštala- tor, star 33 lot iz Mekinj in Ana Hurnar, uslužbenka, stara 26 let iiz God'iča; Rcp'ič budvik, delavec, star 36 let iz Crne in Marija Suš- mi'k, delavka, stara 46 let iz Crne; S'kolaris Valtor, student agrono- mije, star 24 let iz Fojaine in bičem Helena, usiiužbemka, stara 21 let iz Olševka; Skorjanc Jože, elektromehanik, star 26 let iz Kamnika — Tunjiška cajta in Spremo Ma ija, uslužbenka, stara 23 let iz Sante; Ulaga Firanc, de- lavec ,ster 24 let iz Kaimni'ka in Galin Mihaiela, dlelavka, stara 33 let iz Kamnika; Uršič Filip, de- lavec, star 23 let iz Volčjega po- toka in Ivana Stcbe, dola.ka, Stara 32 let iz G ma junice. # SMRTI: Babnik Terezi ja, upokojeintoa, staira 76 let iz Brega pri Koimicn- di št. 13; Flare Ana, zasebmica, stara 71 let iz Kaminika; Jerman Franc, kmet, star 69 let iz Ko- mandsikc Dobrave 12; Koželj Al- bina, diružinsika upokojemka, stara ®8 let iz Kamnika; Lopaitec Apo- ilonija, 'gosipodinja, stara 54 let iz Smarce; Skerbanc Franc, osebni upokojenec, star 75 let iz Godđča; Suštar Katarina, prcužitikarica iz Potoka 5, stara 88 let; U ran Aloj- LETA; 26.-27. ameriški bairvni CS film SAbAMON IN KRA- LJICA SABA; 27. mladinska predstava ob 10. uri, sovjetski film OPERACIJA MIRAZ; 30. do 31. sovjetski barvni CS film VRSTN1CE. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Glasilo »KAMNISKI OBCAN« — Izdaja Občinski odbor S/DL Kamnik. — Urcjujc uredniški odbor. — Glavni ured- nik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfc Ccbulj, teh- nični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Suštar. — Iz- haja enkrat mesečno. — Uredništvo in uprava na Dclavski univerzi Kamnik, .Tapljleva 2. — Tiska tiskarna CZP »Kočev- ski tisk« v Kočcvju. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ zija, preužit'karica, stara 84 let iz Motmilka 53; Vezmar Djorde, ose' - ni upokojenec, star 80 let iz Bei«- grada; Vidimar Marija, gospodi- nja, sitara 79 let iz Suhadol St. 37; Zerovndik Ivana, gospodin ja, stara 59 let iz Kamnika-Bakov- nik. MESEC AVGUST 1963 # ROJSTVA: Modrijan Rajko iz Steibljevka &t. 3. # POROKE: Božič Anton, kovač, star 23 ict iz Kamnika in Rihter Antanija, dciavka, stara 22 let iz Tiroseka; H'riibar Franc, delavec, star 32 let, zaposlen v Nemčiji in Marija Drolc, steira 24 let, kmečka delav- ka, Galice 2; Hribeirnuk Jakob, šofer, star 27 let iz Ljuibljane — Ulica Majke Jugović 8 in Berlec Matilda, kmečka delavka, stara 24 lot, Zg. Tuhinj 4; Kleimenc bovrenc, dtlavec, ster 33 let iz Kamnika in Vider bjudmila, ku- harica, stara 22 let iz Zupanjih njiv; Kioirbar Boštjan, femet, star 28 let iz Klanca 32 in Simenc Ivana, goepodiinja, stara 24 let iz Bukovice št. 24; bipovšek Janeiz, dicilavec, star 26 let iz Gorenje in Trebuščak Jožefa, delavka, stara 23 let iz Kamnika; bončar Ja- nez, delavec, star 20 let iz Zaloga št. 35 in Julijana Juhlant^ delav- ka, sitara 20 let iz Podboršta 20; Ogirin Stanko, delavec, star 32 let iz Kosiš in Klemenc Stefanija, dielavka, stara 27 let iz HriH; Pavrič Alojz, mizar, star 19 let I/. Most in Zamljen Miroslava, tka* ka, stara 19 tat iz Smarce; SinxC- kovič Ferdinand, kovač, st:*r 23 let iz Ptuja in Klemen Magda- lena, uslužbenka, stara 22 let iz Kamnika; Stupar France, star 34 let, tesar, iz Komendske Dobrave št. 10 in Magda Zebovec, pletilja, stara 23 let iz Most št. 26/a; Su- štar Venceslav, kmet, star 28 let iz Vel. basne 16 in Hočevar Fran- čiška, kmečka delavka, stara 28 let iz Hruševke 4; Tomat Viljem, os. upokojenec, star 56 let iz Kaminika in Golič Klara, gospo- din ja, stara 49 let iz Preserij; Trivič Bogdan, delavec, star 27 let, stanujoč Jošavka št. 42 in Biretnšak Cecilija, delavka, stara 26 let iz Mlake št. 32; Vidimar Ivan, mizar, star 34 let iz Gmaj- nice št. 4/a in Korbar Ana, go- spodinjslka pomoćnica, stara 27 let iz Klanca št. 32; Vran Vin- oanc, rudar, star 26 let iz Ržić in Droilc Jožefa, trg. pomoćnica, sta- ra 22 let iz Mekinj. # SMRTI: Bervair Marija, osebna upoko- jenfca, staira 83 let iz Motnika št. 6; Cesen Janez, osebni upokoje- nec, star 75 leit iz Kamnika; Hu- rnar Katarina, gospodinja, star-a 86 let iz Nevelj; Moćnik Ignac, kmet, star 73 let iz Zduše; Po- točnik Valentin, preužitkar, star 79 let iz Zduše; Sinkovec Petar, deđavec, star 30 let iz Kamnika; Sušnik bovrenc, preužitkar, star 82 let iz Gozda; Vomtoergar Jo^že, zidar, star 23 let iz Tunjic; Zor- man Franc, osebni upokojenec, star 67 let iz Suhadol št. 4. KAM NISKI OBCAN KRONIKA 9 CLANE ZDRUŽENI A SOFFk.cV IM AVTOMfH. DA ftć fRCSLAVA 43.1UU7A OB Mk NA STAREM qRAt>0. Ot>BOH. AMD Kamnik je priredilo »lov na lisico« Kamniško Avto-moto društvo je Lctos priredilo že tretjo pri- reditev. Poleg avtomoto skiiiringa in cesta o hitrostnega prvenstva SRS so požrtvovalni člani AMD sredi septembra pripravili sedaj že skoraj tradicionalno priredi- tev — lov na lisico. Kljub temu, da je moćan na- Rv precej motil potek tekmova- nja, se je vendar okrog petnajst avtomobilistov in motoristov od- ločilo za sodelovanje. Od pol e- najstih pa do pol cnc so s svojimi vozili vztrajno iskali »lisico«, ki je bila skrita nekje ob cesti med Kamnikom preko Radomelj do Kolovca. Podolgem in počez so preiskali kolovške gozdovte, ven- dar »lisice« nišo našli. Treba je še povedati, da je bila za ulov »lisice« razpisana lepa nagrada v ohliki košare, napolnjene / do- brotami kamniške Delikatese. Kcr do določenega časa nihće ni na- šel »lisice«, si je morala »lisica« sama pokazati. Skrita je bila mnogo bliže, kot so vsi pričako- vali, namrcć v gozdićku pri no- gometnem igrišću NK Duplica. Seveda je nagrada pripadla »li- sici«. Po končanem tekmovanju je spet posijalo sonce in pripomoglo k prijetnejšemu vzdušju na pik- niku tekmovalcev na jaši sredi kolovških gozdov. • F. 8. Bogata sezona gob Letošnja sezona gob je bila naj- bogatejša v povojnih l'etih ne sa- mo v našem okolišu, ampak po vsem Slovenskem. Prvi alarm je prišel s Crnivca, k,jer so na pii- sojnih gozdovih proti Kašncmu vrhu zadnje dni avgusta gobarji nabrali toliko gob, da so jih ko- ma.j sproti ođnašali in spravljali v denar. Z motorni mi vozili so prihajali nabiralci od vseh stra- ni. Tuđi nedel,jski izletniki so pri- šli na svoj račun. Sredi septem- bra je bilo dovolj gob tuđi po drugih gozdovih. Pri nabiranju so gobarji naleteli tuđi na izređno lepe, ćelo nad 1 kg težke jurčke, ali pa na ćele družine jurčkov, ki so zrasle iz en'ega korena. Tako Popravni izpiti na gimnaziji Na gimnaziji so bilii od 26. do 28. avgusta popravni izpiti. Od 26 kandidatov jih je 21 uspešno o- pravilo izpilt. Tako je v šolskem letu 1962—1963 od 175 učencev izdelallo 157 ali 90 %, padllo pa jih je 18, od teh 12 v obeh prvih, raz- red'ih. Pouk so na gimnaziji za- čeJi še v starih prostorih 2. sep- tembra. V prvi razred se jevpi- salo 70 učencev. je n. pr. Miha Pire v gozdu pod Starim gradom na.šcl jurćka, na klobuku pa je rascl šc eden, le nekoliko manjši. Tak primerek je pač rcdkost in ga gobarji ocenju- jejo kot znak izredne gobarske sreče. Kljub bogati sezoni pa so bile gobe razmeroma drage. V Kam- niku so bile po 500 din, v Ljub- ljani pa celo po 800 din. Z Našli so okvaro Od maja naprej je po3 cesto pred šolskim poslopjem vrela iz zemlje voda in zamakala prostor med obema stopniščema. Tuđi v najvecji suši je bilo za ped vi- soko vode. Vlaga je že prodirala v zidove in poslopje. Oćividno je bilo, da je vzrok okvara na vodo- vodni napeljavi, vendar je vodo- vodno instalatersko podjetje sele v začetku sepitembra razkopalo- ce- sto. Našli so okvaro pri spojki vodovodnih cevi v sevemd konici cvetliičnega trikotnika in jo po- pravili. °« 4 Z7OTRA7 A/4 u SUPEK " KUKICU . Brez besed .. flN ZAKAJ STE KBDNI LSTO- -VISCAK V , I KAMNIKU'-i /"■ KGR 3C TO £t>eN\ f KtOKIH KftAJtV, A , •••Nlđ ZABAV"-- 1 V ...AJtJt r^rUL/tfTđAJT... / rtifr^ /HHK-- TIŠTI. /Kl PSS— HHtr- 1RINCJO COg' ••• I uhu--- so f* *n \.NeUMMI—MHK^ IH 11 KAMNISKI OBCAN 10