LETO V. SOBOTA, 15. NOVEMBER 1975 Št. 11 ß 'ÄÄA - , 1 a etn iti -tCÄKEGA M»i I Tragedija pod Lipanco Pokljuka je med zadnjo vojno s svojimi velikimi gozdnimi površinami nudila dokaj varno zavetje partizanskim enotam, ki so delovale na tem področju. Kljub temu pa so se zgodile, predvsem zaradi izdajstva pa tudi lastne neprevidnosti nekatere tragedije, ki smo jih drago plačali z nenadomestljivimi mladimi življenji naših tovarišev. Ena takih tragedij se je Zgodila 4. julija 1943 pod planino Lipanca. Tega dne Zgodaj zjutraj je bilo napadeno taborišče, v katerem sta bili dve enoti in sicer Bohinjska četa pokljuškega bataljona GO (Gorenjski odred) in Udarna četa GO. Taborišče je bilo izdano. Če boste kdaj hodili po Pokljuki mimo planine Javornik po cesti v smeri Rudnega polja, boste približno 1 kilometer dalje na desni strani naleteli na gozdni presek. Ob vznožju preseka, čisto blizu ceste pa je postavljen skromen spomenik, ki spominja mimoidoče na tragedijo izpred 32 let. Bivše taborišče je komaj dobrih 5 minut oddaljeno od tega mesta v severozapadni smeri. Preživeli borci Udarne čete GO se zadnjo soboto v juniju vsako leto zberemo ob spomeniku, da tam izkažemo zasluženo spoštovanje našim tovarišem, ki so tistega julijskega dne padli v neenakem boju z nacističnimi okupatorji. Dne 4. julija je padlo na tem območju 15 partizanov, 19 je bilo ujetih. Od ujetih so preživeli samo štirje, 15 je bilo kasneje ubitih. Torej 30 mrtvih. Največ izgub je imela Bohinjska četa, katere komandir je bil tov. Skala, ki je kasneje padel. Naša Udarna četa se je prebila z razmeroma majhnimi izgubami. Imeli smo dva mrtva (Torkar Anton z Bleda in Žemva Anton iz Gorij), ter 2 ujeta, od katrih je bil Perc Davorin ranjen in kasneje ustreljen v Begunjah. Lah Janez iz Gorij je ujetništvo preživel in je lani (leta 1974) umrl. Bohinjska četa je tedaj imela, kakor se spominja Arh Janez-Leskovc iz Stare Fužine, 56 borcev, Udarna četa pa po mojem spominu 21 borcev. Skupno je bilo na ta dan v taborišču razen odsotnih po spisku okrog 77 partizanov. To se pravi, da smo od skupnega številčnega stanja izgubili nekaj manj kot polovico moštva. Bohinjska četa pa je bila v tej akciji posebno hudo prizadeta. Nemci, ki so se udeležili te akcije, so šteli okrog 3.000 mož- To so bile dobro opremljene elitne enote SS policije. Razmerje sil je bilo torej približno 1:40 v nemško korist. Poleg tega so imeli Nemci še to prednost, da je bilo taborišče izdano in že ponoči od 3. na 4. julij obkoljeno. Tako kljub katastrofi, ki smo jo doživeli, uspeh Nemcev z ozirom na premoč, ki so jo imeli in na prednost, ki jo daje izdaja, le ni tako bleščeč. Da bi dobili pravo sliko o tem tragičnem dogodku, moramo poseči v dogajanja nekaj dni nazaj. Proti koncu januarja 1943 je bil poslan na Pokljuko kot komandant bataljona tov. Mičo (Žirovnik, živi v okolici Ljubljane). Tedaj so bile na Pokljuki 3 vojaške enote. To so bile že omenjena Udarna četa, ki je spadala direktno pod pristojnost štaba odreda, ter Bohinjska in Jeseniška četa, ki sta bili formacijsko vezani v Pokljuški bataljon. Operativna področja so razvidna že iz samih imen teh enot. Jćseniška četa se je zadrževala na območju Me-žaklje in severnih obronkih Pokljuke (Klek) in je delovala na območju Savske doline, Gorij, Blejske Dobrave, Bohinjska četa pa je imela operativno področje v glavnem v okolici Bohinja. Udarni vod GO, ki je bil kasneje preimenovan v Udarno četo GO, pa je deloval predvsem v okolici Bleda. Te enote so se zadrževale vsaka v svojem taborišču in so bile občasno povezane s (Nadaljevanje na 2. strani) Vsem članom kolektiva čestitamo ob prazniku Dneva republike Uredniški odbor Tragedija pod Lipanco (Nadaljevanje (s '1. strani) kurirji. Jeseniška četa je taborila največkrat na Me-žaklji, Bohinjska pa v območju bohinjskih planin, vendar skoraj vedno visoko na Pokljuki. Udarna četa se je praviloma zadrževala blizu doline. Taborišča smo imeli v Radovni v Gabrju (breg nad HC Radovna na pokljuški strani), na Pogla-jenovem rovtu blizu Zatrni-ka, ki je kakih 15—20 minut oddaljen od ceste na Zatr-niku itd. Pokazalo se je, da je bila naša taktika v pogledu taborišč zelo dobra. Nemci so pri večjih akcijah iskali partizane visoko na Pokljuki v bližini večjih planin. To je razumljivo, saj so pastirji v planinah redno oskrbovali partizane z mlekom, pa tudi z mesom. Pomembna slaba plat Pokljuke pa je voda. Izviri vode so redki in še ti so bili skoraj vsi označeni na zemljevidih. Le redki so izviri vode, ki niso označeni na kartah. To dejstvo je bila pomembna prednost za sovražnika, saj brez vode pač ni mogoče živeti. Približno tako je bilo stanje na Pokljuki pred tistimi usodnimi dogodki v začetku julija 1943. Komandant Mico je v za- ■ četku julija planiral obsežno akcijo, v kateri naj bi sodelovale vse 3 enote, ki so bile na Pokljuki. Predviden je bil vdor in napad na Mojstrano, kombiniran s prehranjevalno akcijo. Zato smo se 1. julija (ali zadnjega junija) Bohinjska četa in Udarni vod zbrali v skupnem novem taborišču pod Lipanco. Tam pred našimi še nihče ni taboril. Jeseniška četa je tedaj taborila pod Klekom nad dolino Ra-dovne. V bližini našega novega taborišča je bil majhen izvir vode z lesenim koritom. Gozdni presek pa je zaradi svoje višine nudil z vrha odličen pregled skoraj do planine Javornik. V zapadni in južni smeri pa so nas varovali obsežni gozdovi. Prav tako tudi proti severovzhodu. V taborišče se je prišlo mimo planine Javornik, tam kjer je sedaj cesta, potem pa je bilo ob vznožju preseka (kjer je sedaj spomenik) treba zaviti v smeri Lipan-ške planine. Mislim, da je prvi dan, ko smo se nastanili v novem taborišču, prišel v partizane Zupan Alojz — Batištov iz Bohinjske Bele. Drugih novincev v tistem času ni bilo. Dne 2. julija je bil odrejen pohod proti Mojstrani. Med potjo se nam je pridružila še Jeseniška četa. Ta četa je imela precej novincev — predvsem Jeseničanov — ki je nekaj dni pred tem izvedla mobilizacijo na področju Jesenic. Kolikor se spomnim, novinci niso bili vsi oboroženi. Tako se je na večer 2. julija bližalo Mojstrani čez 100 partizanov. Akcija obveščevalno očitno ni bila pripravljena. Nekateri so pravili, da je bila celo izdana. Za to trditev bi se težko opredelil, ker bi bile sicer naše izgube v Mojstrani lahko katastrofalne. Vsekakor pa je res, da smo prišli zvečer v Mojstrano brez pravih podatkov o razporeditvi postojank, števila žandarjev in policajev, lokaciji trgovin in drugih objektov. Spomnim se samo tega, da smo v Mojstrano prišli brez posebnih zapetljajev, vsekakor po deveti uri zvečer, ker je bilo popolnoma temno. Spomnim se, da se je cirkus začel, ko je komandant Mičo z baterijo (zatemnitev) iskal trgovino in je obsvetlil hišo, kjer je bila tabla z napisom Gendarmerie. Poleg žandarjev je bilo v Mojstrani takrat tudi precej pripadnikov Greur-schutzpolizei (obmejna policija). Seveda se je pri tem razvnela bitka, ki je potekala v čudnih okoliščinah predvsem zato, ker vsaj mi nismo nič vedeli o Nemcih, pa tudi orientirati se nismo znali. Brez večje škode smo se umaknili. Bohinjska četa in Udarni vod brez izgub. Jeseniška četa jpa je izgubila veliko mobilizirancev, ki so se naj-brže sami predali Nemcem. Edina žrtev Mojstrane je bil Franc Demšar z Jesenic, ki je bil ranjen ujet in kasneje ustreljen v Begunjah. Pa tudi njega je izdal nekdo iz jeseniške grupe mobilizirancev, kot zavednega pristaša NOB. Izdajalec je bil kasneje ubit. Po tem neuspehu smo se vračali skozi Radovno in potem na Klek, kjer je taborila Jeseniška četa. Tu smo nekaj pojedli in potem nadaljevali pot proti našemu taborišču pod Lipanco. Ko smo se proti večeru zbirali, smo ugotovili, da nimamo nobenih izgub. Manjkal je samo Zupan Alojz - Batištov, ki je dva ali tri dni prej prišel v partizane. Bili smo precej utrujeni in ker nihče ni vedel, kaj je z Zupan-nom, je pa obstojala še možnost, da pride kasneje, sta komandirja odredila, da gremo spat. To toliko bolj upravičeno, ker je Zupan veljal za zanesljivega človeka in je po pripovedovanju tistih, ki so ga poznali, že prej sodeloval s partizani. Tako smo po dveh dneh in eni noči marša zaspali. To je bilo 3. julija zvečer. Komandant Mičo je ostal na Kleku pri Jeseniški četi. Mimogrede še to 3. julija smo se na Kleku preimenovali iz Udarnega voda v Udarno četo. Tisto noč sem bil v naši četi odrejen za mlajšega dežurnega, ki je opravljal to dolžnost od polnoči do jutra. Starejši dežurni me je zbudil nekoliko kasneje in tako sem 4. julija okrog 0.30 ure nastopil službo dežurnega v četi. Starejši dežurni me je opozoril na budnost, ker se je iz daljave slišalo brnenje motorjev. Zupan je še vedno manjkal. Ko sem kontroliral straže, so me stražarji opozarjali na bučanje motorjev v daljavi. Med eno in drugo uro ponoči je prišel kurir Blaž (doma iz Gorij, kasneje padel) in mi povedal, da je zvečer prišlo na Mrzli Studenec več deset kamionov policije. Takoj sem zbudil oba komandirja in jima poročal o tej novici. Oba sta odredila vstajanje pred svitom, vendar nobenih dodatnih varnostnih ukrepov (patrole). Nekaj pred tretjo uro zjutraj sta se s planine Javornik vrnila dva kurirja Bohinjske čete in sicer Leskove (Janez Arh, Živi v Stari Fužini v Bohinju) in še nekdo, čigar imena se ne spomnim. Hrup motorjev vso noč ni zamrl. Blaž je potem, ko nas je obvestil o stanju na Mrzlem Studencu, kmalu odšel. Leskove in njegov tovariš sta od planšarjev na Javorniku, kjer sta vasovala, prav tako zvedela za prihod Nemcev na Pokljuko. Takoj po prihodu sta zbudila komandirja Skalo, ki pa tudi na to opozorilo ni reagiral. Jutro pa se je neusmiljeno približevalo, z. njim pa tudi katastrofa. Bučanje motorjev se je proti jutru umirilo. Slučaj je hotel, da je moj tovariš Justin Tina, s katerim sva skupaj spala, 3. julija zvečer odšel nekam proti Bohinju. Navada je bila, da v takih situacijah tisti drugi, ki ostane, pospravi in zloži opremo tovariša. Tako sem tudi jaz še v trdi temi podrl šotor, pospravil odeje in ostalo kramo ter pripravil oba nahrbtnika, še pred svitom sem Tinov nahrbtnik nesel skrit 200—300 m iz taborišča v zapadni smeri, ker je nevarnost takorekoč visela v zraku. Ko sem našel primeren prostor in nahrbtnik zakamufliral, sem slišal pokanje veje. Nekdo je hodil. Ker je bilo v gozdu dokaj temno, sem se prilepil k zemlji in 10—15 m od mene videl 3 policiste, ki so s puškami na ramah šli v smeri Lipanca—Javornik, že po tem, da so šli s puškami na ramah, tako kot sredi mesta sem sklepal, da ta dan ne bo kaj prida zabaven. Bil sem v dilemi: streljati ali zbuditi tovariše. Odločil sem se za drugo in pohitel v taborišče. Začelo se je svitati. Ker so bili vsi utrujeni so spali kot kanoni. Ni mi kazalo drugega, kot da sem podiral šotore in s krepkimi brcami spravljal tovariše pokonci. Komisar Slavko (Bern Ludvik), katerega sem menda prav tako ne preveč nežno zbudil, mi ni verjel. On in Egon sta se brž uredila in šla gledat, če so res Nemci. Kmalu sta se vrnila s sporočilom — Nemci. Borci obeh čet, še utrujeni in neprespani so sicer hitro, vendar godrnjaje pospravljali vsak svojo opremo. Nekateri se prav gotovo še niso zavedali resnosti položaja. Četi sta spali ločeno vsaka v svojem delu taborišča. Dan se je neusmiljeno bližal in vzhod je postal rožnato rdeč. Obetal se je lep poletni dan. Tedaj je priletelo nad taborišče izvidniško letalo, ki smo ga imenovali »Lojzek«. Letalo je dokaj nizko začelo obletavati taborišče. Mislim, da je bilo to še pred pričetkom streljanja. S prihodom letala so tudi največji optimisti vedeli, da dan, ki se je rojeval, ne bo lahak. Zavedli smo se, da smo izdani in obkoljeni. Zajela nas je moreča tesnoba, ki je bila vedno tako značilna za take situacije. Potem je zagrmelo. Krvavi ples se je začel. Nemci so nas z močnim strojničnim ognjem prijeli z vzhodnega roba preseka, iz smeri planine Javornnik in iz zapad-ne strani. Značilno je, da nobeden naših stražarjev kljub poostreni budnosti Nemcev ni opazil. Očitno je da so Nemci točno vedeli za razpored naših stražarskih mest. Na vrhu preseka je bil v trenutku napada na straži Stanko Ambrožič z Bleda, ki je bil ubit s prvimi streli. Nemci so očitno imeli namen, da nas iz globokega in razmeroma varnega gozda potisnejo v goličavje Lipan-ške planine, kjer bi nas lahko pobili kot zajce. Naša četa, ki se je prebijala dovolj organizirano, se je temu obupno upirala in tudi izsilila preboj po gozdnem predelu okrog Kozjega stana. Bohinjska četa pa se je umikala v smeri planine Lipance, kar so Nemci tudi želeli in to je najbrž eden glavnih vzrokov za tako velike izgube te enote. Bitka je z manjšimi presledki in z nezmanjšano srditostjo trajala ves dan vse do večera. Močne nemške patrulje pa so se na tem območju zadrževali še 2—3 dni. Velike težave so zaradi nas imeli tudi pastirji na planini Javornik. Nemci so jih zaradi bližine taborišča trdo prijemali češ, da so vedeli zanj. Pripeljali so jim tudi ujete in ranjene partizane in spraševali, če kdo koga pozna. Vendar so obo- V teku je javna razprava o skupni porabi v letu 1976. V preteklem mesecu smo prejeli polletna poročila in bilance Samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1975 ter osnutke programov za leto 1976. Iz polletnih poročil in bilanc SIS je razvidno, da se programi v letošnjem letu izvršujejo tako, kot je bilo planirano. Osnutke programov za leto 1976 so sestavile posamezne Samoupravne interesne skupnosti in so odrazi potreb, ki pa jih bo potrebno glede na možnosti še uskladiti. Občinska konferenca SZDL, Občinski svet Zveze sindikatov in in koordinacijski odbor za splošno in skupno porabo pri izvršnem svetu občinske skupščine Radovljica je imel posvet s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, samoupravnih organov in predstavniki strokovnih služb organizacij združenega dela. Program posveta je obsegal temeljne smernice družbenega planiranja, obrazložitev predlogov ji vzdržali. Nihče ni nikogar izdal. Vedno moramo biti ponosni na te preproste ljudi, ki so tudi pod grožnjo smrti ostali zvesti sebi in svojemu narodu. Ne pozabimo jih! Epilog te tragedije je bil leta 1946 pred Vojaškim sodiščem v Ljubljani. Pred vojaškim tribunalom je stal Zupan Alojz iz Bohinjske Bele. Edini, ki se 3. julija zvečer ni vrnil v taborišče. Edini, ki je za taborišče tudi vedel. Zaradi izdaje, ki je imela za posledico 30 mrtvih je bil obsojen na dosmrtno ječo. Po pritožbenem postopku je bila prvotna sodba znižana na 20 let ječe. Zupan Alojz pa se je po 5 ali 6 letih vrnil iz zapora. Sedaj živi na Bohinjski Beli. Ničesar mu formalno ne moremo očitati. On je naloženo kazen prestal, čeprav je pet ali šest let zapora smešno nizka cena za 30 mladih življenj. Vendar je naša revolucija v pogojih krvavih vojnih strahot sprejela izredna humana načela prave ljudske demokracije. Morda preveč humana, človek, ki je povzročil toliko gorja in zavil 30 mater v. črnino, danes živi med nami. Njemu samemu ostaja ali je lahko miren spričo vsega tega. Sam si mora seči v srce, ker lahko samo on sam pogleda v najbolj skrite kotičke, kjer je neizprosno zapisano kaj se je zgodilo z njim 2. in 3. julija 1943. Dolžni smo spoštovati odločbe sodišča. Nismo pa dolžni in nočemo tega pozabiti. Kri naših mrtvih tovarišev nas tega zavezuje. 32 let je minilo od takrat. Čas neizprosno teče. In čas je mnogokrat hujši in bru-talnejši sodnik kot ljudje. Najbrže tudi v tem primeru. če vas bo kdaj zaneslo tja pod Lipanco, posto j te za hip pri spomeniku in se tiho poklonite spominu 30 mladih partizanov, ki so tistega julijskega dne v letu 1943 izkrvaveli na pobočjih teh planin. Slava jim! Jože Ulčar-Miro samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976 ter poročilo o problematiki in opravljenih nalogah v letošnjem letu. Potem so bile še obravnave po posameznih delovnih organizacijah s slično udeležbo. Namen razprave je bil predvsem izmenjava mnenj oziroma dopolnitev programov s predlogi predstavnikov delavskih organizacij. To je bil dejansko uvod v javno razpravo med delovnimi ljudmi. Programe, ki so jih predložile posamezne skupnosti, bo obravnavala koordinacijska komisija, ki bo uskladila razmerje porabe med posameznimi skupnostmi v skladu s predvideno skupno porabo oziroma možnostmi v prihodnjem letu. Po tem bomo obravnavali konkretne postavke skupne porabe v delegacijah SIS in na zborih delavcev. ,___ Namen letošnje zgodnje obravnave o skupni porabi je seznanitev vseh zaposlenih s programi SIS za prihodnje leto in pritegnitev k tvornemu sodelovanju čim več delovnih ljudi. Blaževič Razprava o skupni porabi Poslovni rezultat ob tričetrtletju 1975 - nič bolje kot ob polletju Kljub ukrepom, ki so bili sprejeti v zvezi s težjimi pogoji poslovanja v letu 1975, poslovni rezultat ob tričetrtletju ni nič boljši kot ob polletju. Že v članku o polletnem rezultatu so bili poudarjeni negativni vplivi večjih zalog in splošnih fiksnih stroškov na poslovni rezultat in zato ne bi imelo smisla poudarjati, kar je že bilo na splošno opisano. Zaloge, ki so po stanju 30.9.1975 sicer višje kot ob istem obdobju lanskega leta, so se v zadnjih mesecih umirile in od polletja naprej ne naraščajo. Terjatve do kupcev so se celo precej znižale, kar je ugodno vplivalo na likvidnost. Primerjava s preteklim letom in polletjem letos je sledeča: Zaloge Terjatve do kupcev Stanje 30.9.1974 30.906.704 46.215.169 Stanje 30.6.1975 40.552.128 58.014.306 Stanje 30.9.1975 41.501.692 52.722.171 Indeks 30. 9.1975 30. 9.1974 134 144 Indeks 30. 9.1975 30. 6.1975 102 91 Zaradi porasta zalog in terjatev v razmerju do preteklega leta je dosežena vezava v letu 1975 slabša. Za po- kri vanj e večjih zalog in terjatev so bila potrebna tudi večja dodatna obratna sredstva (kratkoročni krediti), kar seveda pomeni tudi večje stroške za obresti kot v preteklem letu. Primerjava je sledeča: 30. 9.1974 30. 9.1975 Indeks 1. Celotni dohodek 170.859.163 165.858.593 97 2. Povprečno uporabljena obratna sredstva 81.088.176 103.807.371 128 3. Razmerje obratnih sredstev in celot. doh. 0,48 0,63 131 Enako kot ob polletju, je tudi ob tričetrtletju zelo neugodno razmerje fiksnih stroškov do celotnega do- hodka. Celotni dohodek je nižji kot v preteklem letu, tudi nižje kot je bilo planirano za letošnje leto, fiksni stroški pa so višji kot v preteklem letu in višji kot je bilo planirano za letošnje leto. Primerjava je sledeča: (v tisoč din) 30.9.1974 30. 9.1975 Plan 75 1. Realizacija 161.238 153.107 205.648 2. Fiksni stroški 52.474 65.692 62.363 3. Razmerje fiksnih stroškov in realizacije 0,33 0,43 0,30 Tako kot za delovno orga- na realizacije in plana stro- pa pod planom, razen pri nizacijo v celoti, je tudi za i škov. Fiksni stroški so v Mojstrani, kjer je realizacija nad planom, so pa zato obračune TOZD značilen raz- • vseh primerih realiziram tudi fiksni stroški močno korak med izpolnitvijo pia- nad planom, neto realizacija nad planom. Primerjava izpolnitve plana po stanju 30. 9. 1975 po TOZD za nekatere najbistvenejše postavke je sledeča: % izpolnitve plana Netto Fiks. str. Fiks. str. Fiks. str. Dos. čisti lOZD realizacija proizv. enot vodst. enote sk. služb rezultat Bohinj 74,9 99,5 125,9 110,0 negativ. Bled 66,6 100,3 101,3 84,6 negativ. Mojstrana 108,7 116,8 108,7 118,2 negativ. Podnart 92,4 110,3 150,1 122,3 2,9 Trgovina — 125,4 — 103,7 175,9 Skupaj LIP 74,5 101,6 115,1 102,1 0 Primerjava celotnega dohodka in njegove delitve pa je sledeča: 30. 9.1974 30. 9.1975 Indeks 1. Celotni dohodek 170.859.163 165.858.593 97 2. Porabljena sredstva 114.704.459 120.529.942 105 3. Dohodek 56.154.703 45.328.651 81 4. Pogodbene obveznosti 3.571.361 3.956.414 111 5. Zakonske obveznosti 6.897.512 6.981.693 101 6. Osebni dohodki 27.019.144 34.386.659 127 7. Ostanek dohodka 18.666.686 3.885 — Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da z doseženim rezultatom ne moremo bti zadovoljni. Izgledi za izboljšanje do konca leta 1975 so zelo majhni, saj je zadnje mesece realizacija obi- čajno manjša kot povprečno v letu. V zagovor za doseženi slabi rezultat moramo ponovno poudariti splošne težave, ki spremljajo proizvajalce lesne branže. Manjša potrošnja in povpraševanje po izdelkih stavbnega pohiš tva, gradbenega materiala in elementov je konkurenco zelo zaostrila. Olajšave, ki so bile uvedene za nekatere druge problematične proizvode v obliki ugodnejših po- gojev za potrošniške kredite in nižje stopnje prometnega davka, ne veljajo tudi za stavbno pohištvo. Nasprotno, po zadnjih tolmačenjih predpisov o potrošniških kreditih, ne bi smeli kreditirati prodaje stavbnega pohištva. Na drugi strani pa je verjetno tudi res, da sami nismo naredili vsega, kar bi bilo potrebno in bi morali narediti, da bi bilo stanje ugodnejše. Kakorkoli obračamo podatke, trošimo več kot bi smeli. Kljub povečanim cenam, bi morali držati stroške v zmernejših okvirih. Ukrepi za stabilizacijo so sprejeti, potrebno bi jih bilo tudi dosledno izvajati. J. L. Nekaj o planiranju ter smernice plana za leto 1975 Planiranje (je /vzpostavljanje razmerij med želj enimi rezultati in potrebnimi vlaganji. Cilj planiranja je elimniranje slučajnosti in negotovosti v poslovanju podjetja z zavestnim delovanjem na poslovni proces. S planiranjem predvidevamo — prog-noziramo — in usmerjamo celotno poslovanje in dogajanje od današnjega stanja v bodočnost, ker je to važnejše kakor gledanje nazaj. Podatki za nazaj nam dajejo le podlago za sprejemanje odločitev v bodoče. Planiranje je torej določanje poti, katero mora podjetje prehoditi in določanje ciljev, katere želi doseči. K planiranju spada sposobna organizacija, v kateri je vsakomur poznano kaj mora delati, kakšne kompetence poseduje in kakšne odgovornosti ima. Vsak v podjetju mora biti zadolžen, da se doseže zaželjeni rezultat. če se pokažejo razlike med predvidenimi in dejanskimi stroški, se je potrebno pogovoriti z odgovorno osebo za stroške in z osebo odgovorno za organizacijo o ukrepih, ki jih mora izvrševati in zapisati dolga poročila. Doseganje ostanka dohodka (dobička) ni naloga posameznih, ampak vseh odgovornih vodij. Od tega zavisi tudi varnost de. lovnih mest zaposlenih. Zato je potrebno vse zaposlene od vodij do zadnjega moža pritegniti, da mislijo gospodamostno in se prizadevajo za doseganje planskih ciljev. Plan stroškov je merilo za kontrolo le teh. Biti mora dosegljiv sicer ustvari nerazpolože-nje .Primerjava planskih in dejanskih podatkov je inštrument lastne kontrole za razširjanje odgovornosti pri izvajanju nalog. Na odstopanje pri primerjavi planskih in dejanskih stroškov vpliva: — večja ali manjša poraba količin — spremembe cen raznim materialom — spremembe obračunskih postavk delavcev — sunkovito nastali stroški — spremembe časovnih normativov — vključevanje novih strojev in naprav — napake v kontiranju — napake v planiranju — spremembe proizvodnega programa Odstopanje od plana je treba spremljati in pojasnjevati, obvezno pa tudi ukrepati. Pričakovano leto 1976 bo zahtevalo veliko naporov, prilagajanj stanju, ki se bo tekom leta večkrat menjalo in sicer v dobro ali slabo. Kot dobri gospodarji bomo morali prilagajati smernice in ukrepe hitro in prilagodljivo brez usodnih zamud, ki so bile do nedavnega naša občutna slabost. Zlasti se bomo morali v letu 1976 držati sledečih smernic in načel: — štediti povsod in vedno — povečati prodajne zmogljivosti — kritičneje ocenjevati potre, be in porabo — prilagajati proizvodnjo tržni usmerjenosti — povsod in vedno upoštevati izhodišče plana gospodarjenja in stabilizacijskega načrta — izboljšati notranje informacije — spremljati zunanja dogajanja in hitro reagirati s spremem- bami in ukrepi — poglabljati samoupravne odnose — izboljšati življenjske in delovne pogoje — pospeševati izboljšave in izume Pri postavitvi temeljnih ciljev za leto 1976 smo upoštevali, da je naša usmeritev prodajna, torej da imamo marketing koncept. To pomeni, da delamo tisto kar lahko prodajamo, ker proizvodnja ni samo sebi namen, ampak določeni reprodukcijski prodaji in ustreznemu dohodku. Zaradi tega moramo poznati proizvodno in razvojno politiko, ponudbo in povpraševanje, tako na tržišču reprodukcij, skih materialov kot gotovih izdelkov. Izhodišča, ki smo si jih zastavili za sestavo plana za leto 1976 pa so sledeča: — povečanje produktivnosti za cca 6 % — dobavljena količina hlodovine je 74.000 m3 — minimalni izvoz 4 milijone dolarjev — amortizacija enaka kot v letu 1975 — povečanje zaposlenosti v okviru DO za maksimalno 2,5 % — stopnja investicijskega vzdrževanja maksimalna do 50 '% minimalne amortizacije —• povečanje OD letno cca 10 odst. v odvisnosti od uspeha — delitev FIS DSSS po ključu (NU, amortizacija, realizacija) — investicije — za zamenjavo opreme m infrastruktur 40 % minimalne amortizacije — ostala amortizacija po potrjenih programih — trgovina iz združenih sredstev — fiksni stroški ne bistveno večji kot potrošeni v letu 1975 Na podlagi zgoraj navedenih izhodišč smo pristopili k izdelavi plana za leto 1976. Ta je sedaj že v drugi fazi torej v fazi zbiranja in primerjanja. Da pa smo prišli do te faze, nam je bilo potrebno napraviti več vmesnih faz (oizroma planov) in sicer: — plan prodaje, po vrstah izdelkov, količinah in prodajnih cenah — plan proizvodnje (na podla, gi prodajnega plana in proizvodnih kapacitet) — plan investicij — plan investicijskega vzdrževanja — plan delovne sile in zaposlovanja — plan nabave surovin in re-promateriala — plan nabave rezervnih delov — planske cene materialov za leto 1976 — plan ekonomske propagande in tržnih raziskav — plan potrebnih sredstev sklada skupne porabe — plan dela na področju organizacije in AOP — plan potrebnih sredstev za HTV pri delu in požarno varnost — plan izobraževanja — finačni plan — plan razvoja Upamo, da so bile in da bodo naše odločitve pravilne. Do 20. t. m. bo kompleten plan OZD za leto 1976 izgotovljen in dan pristojnim organom v obravnavo in potrditev. D. P. Sklepi samoupravnih organov Svet za družbeni standard (20. 10. 1975) 1. Izpraznjeno stanovanje Antonije Bajrič je dodelil: sobo (levo) s pritiklinami Milivoju Stojanoviču, sobo (desno) brez pritiklin pa Srečku Staretu, ki bo souporablj al pritikline pri svoji mami. 2. Imenoval je komisijo za pripravo samoupravnega sporazuma o stanovanjih, ki jo sestavljajo: Zdravtko Knaflič, Franc Mencinger, Drago Primožič in Jelka Kunej. 3. Ugodno je rešil prošnje naših delavcev za nakup blaga II. kvalitete: Janeza Prešerna, Zdravka Stojca, Miroslava Lajevca, Adolfa Rozmna, Vere Sušelj, Tilke Božič, Jaka Repeta, Slavka Ogrina, Silve Jeglič in Ivana Robiča. 4. Ugodno je rešil prošnjo Jurija Jana za nakup 1 kom. kompletnih vhodnih vrat, ki pa naj jih nabavi na račun podjetja, ker je stanovanje, kjer prebiva, last podjetja. 5. Enkratno denarno pomoč je dodelil Smučarski zvezi Slovenije (1000 din), TVD Partizan Bled (2000 din), GD Boh. Bela (1000 din). 6. Prošnjo Željka Vlahiniča za dodatno posojilo za nakup stanovanja je na priporočilo direktorja ugodno rešil. Dodelil mu je 60.000 din kratkoročnega posojila po 2 % obrestni meri z odplačilom v 4 letih. Svet za gospodarjenje (22. 10. 1975) 1. Potrdil je predlog ocenitve DM v TOZD Trgovina: — vodja TOZD 16. kat. — tajnik 9. kat. — poslovodja 13. kat. — prodajalec 9. kat. — blagajnik prodajalec 9. kat. — voznik viličarja do 2,51 7. kat. — skladiščni delavec 6. kat. — prodajalec na terenu 12. kat. V opisu DM tajnika se doda besedilo: Obračun in evidenca OD za TOZD Trgovino. Ocenitev velja od 1. 11. 1975. 2. Potrdil je pedlog ocenitve novih DM v oddelku vrata v TOZD Rečica: — vrtalec za nasadila, monter nasadil in tesimi 5. kat. — monter prijemnika in tesnila 5. kat. — lepilec PVC vložkov in embaler okovja 4. kat. Ocenitev velja od 1. 11. 19,75. 3. S pripombami je sprejel pravilnik o ocenah in pogojih za prodajo. 4. Odobril je nagrade članom uredniškega odbora za čas od 1. 10. 1974 do 30. 9. 1975: — Jasni Pretnar 900 din — Cirilu Kraigherju 1200 din — Francu Mencingerju 1400 din — Andreju Trojarju 1400 din — Janezu Žitniku 1800 din 5. Seznanjen je bil še s pritožbami na kategorije, ki pa jih je odstopil vodji službe OD, da s tehnološko pripravo dela odnosno vodjem oddelka za organizacijo poslovanja in AOP pripravi predlog rešitve. 6. Obravnaval je še predlog ocenitve nekaterih (novih) DM v kovinskem oddelku, ki ga je prav tako odstopil vodji službe OD, da ga prouči in da svoje mnenje. Svet za splošne zadeve in obveščanje (23. 10. 1975) 1. Za predsednika sveta je soglasno izvolil Silvo Jeglič, za namestnika pa Franca Mencingerja. 2. Imenoval je komisijo za pripravo osnutka o varstvu pri delu, katero sestavljajo Stanko Iskra, Jože Marolt, Mirko Arh, Zdravko Knaflič, Franc Mencinger, Jelka Kunej in Ivan Robič. Svet za izume, racionalizacije in izboljšave (23. 10. 1975) 1. Za predsednika sveta je soglasno izvolil Franca Lapa, za namestnika pa Franca Podlipnika. 2. Obravnaval je predlog Franca Rozmana in Petra Iskre iz TOZD Bohinj in ga označil kot tehnično izboljšavo: snemalna naprava za snemanje ventilatorskih rotorjev iz osi ventilatorja. Predlagateljema je dodelil enkratno nagrado po 500 din. 3. Člani sveta so bili enotnega mnenja, da bo v prvi vrsti potrebno pripraviti plan dela sveta, v katerem bo zajet program, s katerim bi zainteresirali člane kolektiva, da bi bolj načrtno mislili in delali na vseh predlogih za izboljšavo delovnega postopka, prihranka na materialu in vseh drugih predlogih, ki bi doprinašali boljši uspeh v poslovanju. Osnove programa bo pripravil predsednik sveta. Svet za delovne norme (15. 10., 28. 10. 1975) Potrdil in podaljšal je delovne norme v TOZD Bohinj, Rečica, Podnart in Mojstrana. SKLEPI tretjega zasedanja DS TOZD Lesna predelava »Tomaž Godec« Bohinjska Bistrica z dne 27. 10. 1975 1. Vse prošnje, katerih pristojnost za reševanje ima Svet za gospodarjenje, se naslovijo najprej na oddelek za pripravo proizvodnje oziroma tehnološko pripravo proizvodnje TOZD, le-ta pa jih nato odstopi Svetu za gospodarjenje. V ta namen naj Svet za gospodarjenje na svoji prihodnji seji imenuje komisijo. 2. Strokovni kolegij TOZD je zadolžen, da ponovno prouči predloge za zboljšanje gospodarjenja, ter z njimi dopolni akcijski program za stabilizacijo. Obenem naj vpliva tudi na zmanjšanje proizvodnih stroškov ter porabe repromateriala. 3. Sprejet je bil predlog sistemizacije kovinskega oddelka. Doda se še delovno mesto »vodovodni inštalater«, ki 'je pri prvotnem predlogu izpadel in ga je Svet za gospodarjenje tudi že potrdil. Navedena delovna mesta naj se objavi, objava pa velja od dneva, ko bo Svet za gospodarjenje dokončno potrdil kategorije. 4. V 15-dnevno javno obravnavo se da predlog sistemizacije novih delovnih mest v oddelku žaga, opažne plošče in pohištvo, in sicer: Naziv___________________________St. del, mest Kategorija Oddelek žaga Cepilničar 2 7. Pomočnik cepilničar j a 2 5. Oddelek opažne plošče Narezovalec srednjega sloja 2 7. Pomočnik natrezovalca sred. sloja 4 2. Oddelek pohištvo * Monter okovja 4 5. Zamaškar 2 4. Sestavljalec 4 4. Popravljalec izdelkov 2 7. Navedena delovna mesta se dajo v oceno Svetu za gospodarjenje. 5. Sistemizira se še eno delovno mesto snažilke. Predlog se da v 15-dnevno javno Obravnavo. Po preteku 15 dni se smatra, da je predlog sprejet in se delavno mesto razpiše. Čimprej naj se sestane tudi Svet za gospodarjenje in reši vprašanje kategorij. Vprašanje sistemizacije delovnega mesta nabavnega referenta bo reševal na prvem sestanku strokovni kolegij OZD. 6. Na posredovani predlog sklepa o imenovanju članov štaba in oddelkov civilne zaščite ni bilo pripomb, zato se smatra, da je predlog soglasno sprejet. 7. Izglasovano je bilo, da se .pritožba VK delavcev elektro in strojne strdke glede izvedene objave delovnih mest umakne z dnevnega reda, ker se smatra, da je bil razpis pravilen in zakonit. '8. Potrjen je bil predlog za nabavo sledečih osnovnih sredstev: iz amortizacije: — 2 kom. elektromotor — ventilacija — 1 kom. peč — vratarnica — 1 kom. zmrzovalna omara — okrepčevalnica — garderobne omarice (kovinske, kot so sedanje — enoten tip) — prizidek — 2 kom. črpalka — kotlovnica — 1 kom. vibrator — ISO-SPAN Potrdi se tudi nabava nove kabine za brizganje. Električni 5001 bojler se takoj, ko bo aneks usposobljen, prenese v okrepčevalnico. DS pooblašča vodjo TOZD, da v nekaterih primerih kot so strojelom, višja sila, samostojno odloča o nabavi določenih osnovnih sredstev. O tem se poroča na zasedanju DS. 9. Potrjeni so bili naslednji predlog za obratovanje obratne okrepčevalnice TOZD: — Kuhanje toplih obrokov in delitev ostane tako kot do sedaj (9.—10. ura). — Kuhinja je odprta samo v času delitve toplih obrokov in kosil, vendar je treba urediti prezračevanje 'kuhinje. — Jedilnike za malico kot za kosila sestavljajo kuharice, s tem da jih občasno dostavljajo na vpogled odboru okrepčevalnice. Jedilniki se javno ne objavljajo. Jedila se menjavajo na vsakih 14 dni. — Čas delitve kosil naj bo od 13.30 do 14.30. Za evidenco delitve kosil je podlaga seznam prijavljencev, katerega vodi kuharica — odjave do 8. ure z blokom, ki ima številko delovnega dne, katerega odvrže v zato urejeno skrinjico v kuhinji. V upravičenih primerih (bolezen, nesreče) lahko brez bloka odjavi kosilo sodelavec — o upravičenosti odjave odloča vodja kuhinje. Neodjavljeni bloki se plačajo. — Komisija ugotavlja, da bi bilo število kuharic premajhno, v kolikor bi še kuhale tople obroke za zunanje stranke in predvideno ali mogoče še povečano število kosil. Zato se je potrebno odločiti ali se kuha tople obroke in kosila za zaposlene s tem številom kuharic in da same pospravljajo vse prostore, ali pa da se kuha tople obroke poleg kosil še naprej za zunanje 9tranike, vendar bi v tem primeru morali namestiti še eno kuharico. Predlog komisije je še, da za zunanje stranke kosil ne bi kuhali. Iz poročila je razvidno, da na število toplih obrokov in kosil pride ena kuharica na 80—90 obrokov. Tople obroke bi po mnenju komisije še naprej kuhali za poslovne partnerje. — Izdelati točne kalkulacije za topli obrok in kosilo. — V doglednem času in v okviru finančnih možnosti naj se nabavi še preostala manjkajoča kuhinjska oprema in uredi poimankljivosti, predpisane s strani zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. — Ponovno naj se prouči vprašanje prodaje cigaret, in sicer: — ali se prodajajo talko kot do sedaj, — ali jih nabavljajo in prodajajo vratarji, — ali se prodaja ukine. Ta predlog se posreduje z oziroma na pomanjkanje skladiščnih prostorov za kuhinjo in ločitev tobačnih od prehrambenih izdelkov. Z ozirom na potrjene predloge so bili sprejeti še naslednji sklepi: — s 1. 1. 1976 se odpovedo topli obroki za tuje stranke, razen za poslovne partnerje, — prodaja cigaret ostane kot dosedaj, s tem da se skladišče loči od prehrambenih proizvodov, — v izrednih primerih kot so remonti, inventura se blbiki za kosila izdajajo tudi za en dan ali več, s tem da to vodje oddelkov pravočasno uredijo. — za reševanje vprašanj poslovanja obratne okrepčevalnice je pristojen odbor obratne okrepčevalnice. 10. Prošnji Turističnega društva Bohinjska Bistrica za odobritev pet brezplačnih voženj s kombijem na Ribčevo planino se odobri. 11. NK Bohinjska Bistrica se odobri šest brezplačnih voženj za prevoz na tekmovanja. 12. Tov. Mirkotu Arhu se odobri stalna dovolilnica za predčasni odhod z dela (10 minut), zaradi Spremstva otroka iz vrtca. 13. Z ozirom na prošnjo tov. Franca Kranjca za odobritev 30 dni brezplačnega dopusta, je DS zavzel naslednja stališča: (Nadaljevanje na 5. strani) Ugotovitve in mnenja Na zasedanju Skupščine samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo gozdno gospodarskega območja Bled oktobra letos je bilo govora o planu poseka, gojitve gozdov, o sredstvih za biološka vlaganja. Več mnenj je bilo tudi o gradnji daljnovodov, cest, weekendov na območjih gozdnih površin. Vse obravnave in tolmačenja so se nanašala na leto 1975, torej so večino akcij gozdarji že izpeljali, nekaj pa jih do konca leta še bodo. Predlagani plan poseka je bil v celoti potrjen. V zvezi z gojitvenimi deli smo bili mnenja, da je treba gozdu vrniti kar se mu vzame. V letošnjem letu je predvidenih cca deset hektarov zemljišč za pogozditev. Predvsem pridejo v poštev zasebna zemljišča, ki niso primerna za kmetijstvo. Sredstva prispeva republika od denarja, ki se za te namene zbira. Za biološka vlaganja se odvajajo sredstva v 10 % vred. nosti od prodanih gozdnih sorti-mentov. Ugotovljeno pa je, da je na tem področju na razpolago 12 %, in to: 7,818.924.— din družbeni gozd 3,432.360.— din zasebni. Ta sredstva se trošijo v vseh TOZD GG in zasebnih gozdovih po enaki stopnji. Vendar se po dogovoru troši več tam, kjer so potrebe večje. (n. pr. v TOZD Radovljica in Jesenice, ki sta pasivni). Zakon zelo natančno opredeljuje trošenje sredstev za: — gojitev gozdov — odkazila — urejanje gozdov — raziskovalno delo — SIS gozd. območja — SIS gozd. SRS Vsi podatki so obdelam in dostopni na GG Bled. V bodoče bo treba obdelati in prikazati prizadevanja za dobro gospodarjenje tudi za vse tri zadruge na tem območju. Največ sredstev dohodka je vloženih v gradnjo gozdnih cest. Za gradnjo teh in gradnjo daljnovodov, weekend hišic je potrebna strokovna presoja, kakšne in koliko. Brez dvoma bo v bodoče odločilno mnenje SIS in brez soglasja skupščine se dela ne bodo smela pričeti. Tako naj bi po pristanku SIS izdajal dovoljenje pooblaščen občinski organ. Ta soglasja pa bodo morala biti realizirana pred izdelavo projekta, saj bo tako prihranjenega dosti časa in denarja. Ugotavlja se, da je v občini preko dvesto črnih gradenj. Zaradi takih gradenj in številnejših cest, je dostop v gozdove večji. Gozdarji imajo otežkočeno kontrolo nad dogajanji v gozdovih, gojitvijo in preprečevanjem požarov. V draga biološka vlaganja poseže neodgovorna oseba in v kratkem času uniči večletna vlaganja v težko pridobljene gozdne površine. Zgrajenih bo cca 27 km cest na področjih, kjer je to najbolj potrebno. Te ceste bodo vodile v še ne odprta področja za lažje spravilo lesa. Člani skupnosti smo bili mnenja, da so predvidene ceste opravičljive, ker bodo speljane tako, da ne bodo preveč okrnjene gozdne površine. Za pogozdovanje gozdov, poleg GG in privatnih lastnikov, dajejo sredstva tudi republika, lesna in papirna industrija (LIP 1 % od vrednosti surovine). Tako se nabere cca 200 milijonov, kar je sicer precej, vendar za vse potrebe premalo. Ugotovljeno je, da z ozirom na razvoj lesne industrije GG ne bo kos dobavljati potrebno surovino in je predvideno cca 30 % primanjkljaja le-te. Tu bo treba iskati možnost uporabe tudi drobnejše hlodovine. Predsednik je še poudaril, da je treba izdelani petletni načrt takoj obravnavati. Mnenja smo bili, da je treba tudi ostale plane in načrte obravnavati na začetku leta. TAND (Nadaljevanje s 4. strani) — v kolilkor se bo tov. Kranjc po preteku 30 dni javil na delo, se mu prizna 30 dni neplačanega dopusta, — v kolikor pa se v navedenem času ne bo javil na delo, se mu neplačani dopust ne prizna in se mu prekine delovno razmerje. 14. Osnutek srednjeročnega načrta vodnega gospodarstva Gorenjske je bil sprejet z naslednjimi pripombami: — najmanj 100m naj se regulira od obstoječega potok Strženica, — podaljša naj se regulacija Belce, — primemo naj se uredi struga Bistrice. Za podpisnika omenjenega sporazuma se pooblašča tov. Ivana Robiča. Sklepi samoupravnih organov ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA TOZD REČICA 1. Na vse zaposlene se apelira, da se v bodoče v čimveč-jem številu odzovejo cepljenju proti gripi in s tem pripomorejo k zmanjšanju obolenj ter s tem izgubljenih ur zaradi bolovamj. 2. Varstvenika tovarne se zadolži, da opravi razgovor z obratnim zdravnikom ter ga seznani s. pripombami, ki so bile dane od strani naših delavcev ter jih v okviru možnosti reši. 3. DS je imenoval štab civilne zaščite TOZD Rečica in sicer: Stab CZ — TOZD Rečica 1. Knaflič Zdravko vodja 2. Marolt Jože nam. 3. Arh Silvo član 4. Žemva Alojz član 5. Papier Zvone član 6. Prosič Janez član 7. Čop Tončka član Oddelek prve pomoči 1. Bernard Jožica vodja 2. Repe Kristina nam. 3. Bokal Milena član 4. Smolej Ivanka član 5. Žemva Emilija član 6. Por Katarina član 7. Šitajer Tončka član 8. Saftič Julka član Oddelek za požarno varnost 1. Žvan Pavel vodja 2. Ambrožič Vinko nam. 3. Hikel Boris član 4. Pazlar Miha član 5. Cvenkel Peter član 6. Kodeh Andrej član 7. Potočnik Matevž član 8. Ravnik Janez član 9. Cupar Tončka član 10. Križaj Andrej član Oddelek za tehn. reševanje 1. Železnikar Anton vodja 2. Jan Jože nam. 3. Poklukar Jakob član 4. Klatzer Franc član 5. Jakopič Janez član 6. Hikel Rudolf član 7. Žumer Janez član 8. Kržan Janez član 9. Mandeljc Franc član Odd. za opazov. in obvešč. 1. Cpajakovič Jožica vodja 2. Trpin Marija nam. 3. Lebar Metka član 4. Petkovšek Ciril član Oddelek za RBK službo: 1. Urankar Marija vodja 2. Kotnik Rudolf član 3. Grah Jože član 4. Galinec Štefka član 5. Pretnar Tončka član 4. DS je soglasno potrdil spremembe k dopolnilu poslovnika za vzdrževanje čistilnih naprav za odpadne vode in sicer: Točka 5 — navodilo za vodenje obratnega dnevnika vodi odgovorna oseba Pretnar Jasna Točka 6 — seznam zadolženih — se za nadzor imenuje obratovodja vrat Kocjančič Ciril — za obratovanje s čistilno napravo: vodje izmen pri stiskalnici, ki jih določi obratovodja Spremembe veljajo od 1. 11. 1975 dalje. 5. V TOZD lesna predelava Rečica se s 3. novembrom 1975 uvede obvezno žigosanje evidenčnih — kontrolnih kartic prihodov in odhodov z delo, izhodov med delovnim časom in nadurnega dela. 6. Vsi zaposleni v TOZD, lesna predelava Rečica in tisti del služb DSSS, ki imajo sedež in delajo v TOZD Rečica so obvezni, da svoje prihode v tovarno in Izhode iz tovarne registrirajo — žigosajo. Izvzeti so le zaposleni, ki delajo na Gorjani. 7. Evidenčne kartice in ura se nahajajo v holu vratarnice. Kartice so nameščene po proizvodnih oddelkih tako, da jih bo možno čiimpreje poiskati in žigosati. 8. Sklep DS TOZD velja za vse zaposlene .in se bo smatralo za vse .tiste, ki ne bodo evidentirali prihodov kot disciplinski prekršek oz. neopravičeni izostanek. 9. DS TOZD Rečica se strinja, da se Gozdnemu gospodarstvu Bled odstopi zemljišče pare. št. 196/1 k. o. Spodnje Gorje v izmeri ca 2.200 Ikv. m in leseno barako v izmeri ca 350 tov. s pogoji, da Gozdno gospodarstvo Bled zgradi LIP