19
Slovensko slovstvo.
* Jezihiik. A) Kranjska č belica s čbe ličarji. B) Dr. Jakob Zupan. C) Vladika Matej Ravnikar. D) Dr. Jer. Zupan in dr. Pr. Pre-šern. Spisal J. Mam. Natisnil in založil R. Milic. V Ljubljani 1877.
Pod tem naslovom je prinesel petnajsti letnik „Jezičnika" v 9polni knjigi skupaj, kar je gospod prof. Marn v mnogih odlomkih lansko leto spisal v „Učiteljskem Tovaršu". V tem tečaji se sučejo razprave okoli „Čbelice". Nikdo, ki poznd zgodovino ^slovenskega slovstva, ne more tajiti velike pomembe „Cbe-lice" za pesništvo naše; vsaj je res kakor „v Arabije puščavi" za Vodnikom bilo s poezijo slovensko, dokler ni leta 1830. izhajati jela „Krajnska Čbelica", s katero se je živahno gibanje začelo na narodnem pesniškem polji, ki pa je z njenim prestankom 1832. leta zopet prestalo, dokler leta 1843. niso „Novice" prišle na dan. Ne more se tedaj tajiti, da „Čbelica" in „Novice" delate dve dobi za pesništvo slovensko. Ker je po takem velike pomembe „Obelica" za slovstvo naše, zato gre topla hvala prof. Marnu, da si je za predmet svojih slovstvenih preiskav izbral „C belico" in pa rodoljube, ki so v njej razglašali pesni svoje, ter temeljite študije svoje na svitlo dal v 15. letniku svojega „Jezičnika".   Po tej   knjigi  imajo  Slovenci  sami in
Slovani drugi priliko natanko seznaniti se z ono dobo, ki jo „Čbehcau dela v slovstvu našem, pa tudi s pesniki , ki so stvarili ono dobo. Kar se je dosihmal le raztreseno brati moglo o pesništvu ^Cheličoega'4 časa, najde čitatelj zdaj skupaj v eni knjižici, podučni na eno stran, zabavni^ na drugo. — Ker se po delavnosti svoji med prve „Cbeličarjeu po vsej pravici sme šteti dr. Jakob Zupan, zato je prof. Mam njega na čelo postavil svojim preiskavam, njega najobširpejse obdelal, a vendar tudi nobenega druzega „Cbeii-čarja" prezrl, če tudi le na kratko opisal, največ pa razmere dr. Zupana s škofom M. Ravnikarjem in dr. Prešernom razložil. Vse to je predmet veliko vredni knjigi Mar no vi, katera slavno pomnožuje knji-ževstva naše.v— „Jeaičnik" našteva 12 „Čbeličarjev", ki so se v „Cbelici" glasili s slovenskimi pesmami leta 1830 — 1832. Prof. Mam pravi med drugim, da so nekateri vse novoslovensko pisemstvo glede na poezijo razdeljevati hoteli v tri dobe: prvo od 1779. leta do 1830., - drugo od leta 1830. do 1843., — tretjo pa od 1843. naprej, da pa je leta 1848. Slovanom pa tudi Slovencem napočila nova doba, po kateri se vse nase slovstvo razreduje drugače. Ta opazka napotila nas je še enkrat ogledati si „CebeliČarjeu, kateri so doživeli novo dobo 1.1848. (Miha Kastehc, Blaž Potočnik, Jurij Kosmač, Fr. Prešern, Ig. Holzapfel, Jurij Grabner, E. J. Kovačič, Jan. Ziegler), da bi videli, kdo med njimi je v oni velevažni dobi, ko se je začelo potezanje za narodno ravnopravnost v šoli, uradih itd., za kaj več se ogrel kakor da je le pes me zlagal po načelih „Cebelične" dobe. In čudno! edini Blaž Potočnik se je zavedal nove dobe, ki je napočila Slovencem, in se vstopil v vrsto onih rodoljubov, ki so se borili za ravnopravnost Slovencev; prvaka „Cbe lična" — dr. Prešern in M. Kastelec — pasta le od daleč gledala duševni boj za vpeljavo slovenskega jezika v šole in urade, ki se je vredniku „Cbeličnemu" Kastelcu celo ,,smešen" zdel, in ostala sta le — pesnika. Tako vsak čas zahteva svoje može, in med slavistom in slovanom ostaja res zmirom razloček. Zato Kopitar ni bil kar je bil Vodnik. — Nekaj zvezkov „Jezičnika" se še dobi pri bukvarji Gerberji.
20