rast
Pripravlja uredniški odbor mladih. Številko sta uredila Andrej Černič in Ambrož Peterlin. Oblikoval Matej Susič. Pri tej številki so sodelovali: Aljoša Jarc. Roberta Busechian, Breda Susič, Patrizia Jurincic in Slavica Radinja. Foto: Matej Susič, Breda Susič in KROMA.
1/2 - uvodnik •	2 - mosp - skk •	3 - draga mladih •	4 - akordi naših dni
olitve so za nami. V Gorici in Devinu so volilci izbrali novega oz. potrdili starega župana. Tudi tokrat se je govorilo o mladih in o njihovi angažiranosti v politiki.
Glede
same politike vlada med mladimi veliko zmedle in prav zaradi tega postane politika nezanimiva. Za to seveda ni kriva politika kot stroka, ampak politiki.
Politika je lahko zanimiva tudi za mlade in to so pokazali tudi mlajši kandidati na majskih volitvah. Kandidiralo se jih je veliko, predvsem v rajonske svete.
Slovenski kandidat za goriško občino je v pismu, ki ga je poslal družinam, napisal, da se kandidira, čeprav je premlad za politiko (v Italiji). In res, za nekaj glasov ni bil izvoljen. Če pogledamo sestavo goričkega občinskega sveta, vidimo, da je med štiridesetimi svetniki najmlajši rojen leta 1980, sedem pa v letih sedemdeset. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je nekaj novih obrazov, današnji tridesetletniki pa se verjetno šele uvajajo v politiko, saj glavno vlogo odigravajo še vedno štiridesetietniki oz. starejši. V drugih evropskih državah je situacija drugačna. V
Mladi in
ANGAŽIRANOST
POLITIKI
Veliki Britaniji si lahko izvoljen, če si dopolnil 2I let, v Franciji 23, na Danskem samo 18 let. Podobno se dogaja tudi s prvimi ministri: Italija ima Prodija (še prej je bil Berlusconi), Velika Britanija je imela Blaira, v Španiji imajo Zapatera. Seveda ni treba poudariti, da so vsi omenjeni politiki mlajši od Prodija in Berlusconija. Predsednik republike Napolitano ima že več kot osem križev (njega pa lahko vsaj primerjamo s kraljico Elizabeto...), francoski predsednik pa je za trideset let mlajši, tudi "naš" Drnovšek je v primerjavi še mladenič...
V senatu pa lahko sedijo samo tisti, ki so že dopolnili 45 let. Situacija pa bi se tudi s spremembo zakona verjetno ne spremenila. Če kandidiraš, ni gotovo, da si izvoljen, in mladim kandidatom volilci ne zaupajo preferenc, češ da so neizkušeni. Neizkušeni pa so zato, ker nimajo možnosti se preizkusiti, delati in, zakaj ne, tudi zgrešiti in se iz napak učiti. Do česa nas bo pripeljalo nezanimanje mladih za politiko, ko bodo današnji mladi stari 40 ali 50 let? Pomanjkanje kandidatov oz. politikov? Absolutno ne. Kandidati in politiki bodo vedno in to tudi v precejšnjem številu. Politika je namreč dobičkonosen posel... Pravi problem je nezanimanje za politične probleme volilcev, ki odločajo, kdo bo sploh izvoljen. Politik brez volilcev ne pride nikamor. Volilec, ki ga politika ne zanima, bo težko izbral pravega kandidata, če bo sploh šel na volišče.
Ob tem nezanimanju do politike se med mladimi radi pojavljajo pristaši ekstremističnih skupin. In prav proti ekstremizmom bi morali delo-
(dalje na 2. strani) »
»Biser: znova« (Roberta Busechian) prva nagrada na natečaju Mosp-Skk 2007.
r (UVODNIK - dalje s prejšnje strani)
vati politiki in stranke. Če bi postali pred očmi mladih bolj človeški, bi mladi ne težili k ekstremom in bi sledili zmernim strankam. Angažiranost v politiki ne pomeni samo zasedati politično funkcijo ali kandidirati. Angažiranost je tudi nudenje pomoči stranki, prisotnost na političnih shodih in nenazadnje tudi samo glasovanje na volitvah. Samo zahtevanje pomembnih vlog nas ne privede nikamor, človek mora delati in si zaslužiti ugodno mesto. Če bi vsi hoteli postati npr. župani (primer ni niti toliko slučajen, spomini na volilno kampanjo v
Gorici so še živi...) bi se znašli pred ogromnim številom kandidatov, od katerih bi lahko imela možnost zmage samo dva kandidata, kvečjemu trije. Kaj pa bi se zgodilo z ostalimi? Stranke naj namenijo več pozornosti novim kadrom, že zdaj naj zbirajo in učijo sposobne mlade, da bo politično dogajanje še živo. Ostale, ki jih politika ne zanima, pa bi bilo treba približati politiki in tako pridobiti nove volilce, ki volijo s prepričanjem in z zavestjo, da so izbrali pravo stranko.
Aljoša Jarc
MOSP/Pod vodstvom Raffaelle Petronio
Plesna skupina MOSP
USPEŠNO ZAKLJUČILA SEZONO
Spodaj levo: plesna skupina v Društvu slovenskih izobražencev (foto KROMA). Na sredi: nastop na Dragi mladih na Ptuju (foto B. Susič).
Sliki na desni: na odru Finžgar-jevega doma (foto B. Susič).
lesna skupina društva MOSP je pod vodstvom Raffaelle Petronio vadila celo leto, In to kar intenzivno, saj so se dekleta srečevala dvakrat na teden v prostorih Slovenske prosvete v ulici Donizetti 3. Dekleta so se ob koncu sezone predstavila širši publiki s plesno točko »Tkanje zlata« (koreografija Raffaelle Petronio). Plesno skupino poleg Raffaelle sestavljajo še Neža Milič, Vida Forčič, Elena Palclch, Živa Kušče in Barbara Baša. Ves junij in julij so nastopile ob številnih priložnostih: na odprtju razstave v atelieju Studio Conestabo v Trstu, na večeru SKD Igo Gruden v Nabrežini, v Pliskovici v okviru mednarodne ustvarjalne delavnice
v organizaciji KONS, na večeru SOMPD Vesela pomlad »Poj, pleši, igraj« v Finžgarjevem domu na Opčinah, na prireditvi SKD Rojanski Marijin dom v Rojanu, v Društvu slovenskih izobražencev ob predstavitvi knjige Aleksandra Furlana, na odprtju Zamejskega festivala amaterskih dramskih skupin v Mavhlnjah, na šagri SKD F. Prešeren v Boljuncu, na večeru v domu Jakoba Ukmarja v Škednju, ob odprtju mladinskega hotela na Škofijah in ob slavnostnem odprtju Drage mladih 2007 na Ptuju. Dekleta so povsod žela velik uspeh, kar jim je bilo gotovo v veliko zadoščenje in v spodbudo za bodoče delo.
Breda Susič
DRAGA IM LADIH
letos na Ptuju
»Fast food duhovnost« - poletno srečanje mladih
Zgoraj: govor Alojza Rebule.
Na ostalih slikah: utrinki z Drage mladih 2007 (foto B. Susič)
Draga mladih se je iz Tinj na Koroškem, kjer so se mladi udeleženci zbrali julija lani, letos preselila na Štajersko, na starodavni Ptuj, ki je vrsto let prejemal nagrado za najlepše mesto Slovenije. Geslo letošnje Drage mladih je «Fast food duhovnost«. Mladi so se na 17. intelektualnem srečanju pogovarjali o temi duhovnosti in novih oblikah verovanja.
Udeleženci so se v petek, 6. julija, zbrali v Minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla v središču mesta Ptuj. Srečanje je slovesno odprla flavtistka Mojca Sok z glasbenim vložkom, sledil pa je govor slavnostnega gosta Alojza Rebule, ki je prisotnim predstavil svoje stališče glede novodobnih verskih gibanj in duhovnosti nasploh. Odprtje je obogatil še nastop plesne skupine MOSP iz Trsta.
Naslednji dan je bila na vrsti prva okrogla miza. Udeležencem intelektualnega foruma mladih so spregovorili sociologinja mag. Tina Ban, psihoterapevt Bogdan Žorž in teolog dr. Bogdan Dolenc. Govor je bil predvsem o mladih in njihovem odnosu do vere in religije, Tina Ban pa je pozornost prisotnih usmerila na vročo temo novodobnega verskega gibanja new age. Udeleženci so med drugim postavili številna vprašanja in tako aktivno sodelovali pri debati.
V zgodnjih popoldanskih urah so
potekale razne delavnice; izbira je bila letos res pestra. Mladi udeleženci so se lahko preizkusili v žonglerski delavnici, video-novinarski, pevski, v športnih delavnicah - jahanje in spust po reki Dravi s kanuji - in še mnogih drugih.
Gostje druge okrogle mize, ki je potekala v poznih popoldanskih urah, so bili tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porič, protestantska duhovnica Vladimira Mesarič in zaporniški katoliški duhovnik Robert Friškovec. Debato, ki se je razvijala v obliki «talk-showa«, so sooblikovali nekateri predstavniki mladinskih muslimanskih in katoliških skupnosti. Govor je bil o doživljanju vere s strani mladine, o potrebi po taki duhovnosti, ki ima takojšnji učinek, ki te pripelje do popolnosti, in o tem, zakaj se mladi vedno več odločajo za lažjo pot do sreče. Posebno pozornost je Vladimira Mesarič namenila sodelovanju med različnimi religijami. Njeno misel sta podprla tudi sogovornika, Pori? pa je poudaril, da je v islamu »vera intimna stvar«, in da jo mora posameznik skrbno varovati v sebi in jo krepiti sam v odnosu z Bogom.
Pester program letošnjega intelektualnega srečanja se je zaključil s sveto mašo na Ptujski Gori, mladi pa so se v imenu zdrave zabave, ki je tudi značilna za Drago mladih, pozdravili v Termah Ptuj.
Jesenski del bo v soboto, 1. septembra, na Opčinah pri Trstu, kjer bo na sporedu zaključna okrogla miza. Njeni gostje bodo Sanja Rozman, Jože Marketz in Lenart Škof.
Patrizia Jurincic
jubljana je 2. junija dobila drugačno podobo. Na vsakem koraku si lahko srečal koga z majico skupine Iron Maiden. Vsi so množično hiteli za Bežigrad na stadion. Zakaj? Ker je bil tam koncert znamenitih Maidenov, s katerim so angleški metalci otvorili letošnjo poletno turo! Stadiona pa navdušeni ljubitelji metal glasbe niso napolnili do zadnjega kotička (sumim, da je k temu pripomogla tudi dokaj draga karta).
Dež, ki se je prikazal popoldne ni motil koncerta. Ko je na oder stopil Bruce Dickinson, padavin ni bilo več. Slavni pevec je svoje občudovalce spet očaral, saj je kmalu ustvaril nepozabno atmosfero s hiti, kot so Fear of the Dark,
Two Minutes to Midnight, Run to the Hills itd., in z nekaterimi pesmimi iz zadnjega albuma, A Matter of Life and Death. Skupina se je s svojimi glasbenimi sposobnostmi odlično izkazala. Sama izvedba koncerta je bila izvrstna, pogrešala sem le kakšno pesem iz albuma Brave New World. Kot še na vsakem koncertu doslej se je tudi tokrat na odru pojavila maskota skupine,
Eddie. Ko smo na odru zagledali tank in si pravzaprav pričakovali višek koncerta, je bilo tega žal konec. Po koncertu so ljudje veči-
noma šušljali, da se je prehitro končal, in tudi sama se pridružujem temu splošnemu mnenju.
Iron Maiden so marsikomu zelo znana skupina, marsikdo pa o njih ničesar ne ve, zato bom na kratko opisala njihovo
glasbeno pot. Skupino je ustanovil Steve Harris leta 1975 v Londonu. Prvi album, z naslovom Iron Maiden, so izdali leta 1980, album Killers pa samo leto kas-
Metalsko
DOBRI
I
fen v Ljubljani
neje. Harris je bil primoran odsloviti takratnega pevca Paula di Anna, saj je njegov glas zaradi pretirane uporabe drog in alkohola utrpel trajne poškodbe. Pevca je nasledil Bruce Dickinson in že leta 1982 je nastal eden izmed naj-
bolj slavnih albumov, The Num-ber of the Beast. Ravno s tem albumom so postali Iron Maiden svetovno znana skupina. V naslednjih letih se je njihov uspeh stopnjeval. Doslej so izdali kar 25 albumov. Najbolj znani so The Number of the Beast, Killers in Fear of the Dark. Iron Maiden so bili in so še vedno ena najpomembnejših skupin v zvrsti metal glasbe. Kljub temu da niso več rosno mladi, pa publiko navdušujejo in to so dokazali tudi tokrat v Ljubljani.
Slavica Radinja
Metal je posebna glasbena zvrst, ki se je razvila iz hard rocka. Njegove korenine lahko iščemo v poznih šestdesetih in zgodnjih sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Med njegove začetnike prištevamo tudi člane skupine Black Sabbath, ki so se zbirali okoli slavnega Ozzyja Osbourna. Nekateri menijo, da so metal izumili že Led Zeppelin, čeprav jih "po predpisih" prištevamo k hard rock žanru. Metal se je v glasbeni obtok pognal nato v drugi polovici sedemdesetih in kasneje v osemdesetih. Nosilci prvega velikega vzpona metal glasbe so člani skupin Iron Maiden in Metallica. Posebno omembo si v zgodovini metala zaslužijo prav
Iron Maiden, ki so leta 1982 izdali album The Number of the Beast in se tako zavihteli na sam vrh angleških glasbenih lestvic. Čudežno leto metala je le štiri leta kasneje leto 1986, ko globalni uspeh z albumom Master of Puppets dosežejo tudi Metallica.
Dejansko črpa metal glasba muzikalno snov iz blues-rocka in psihedeličnega rocka. Prava značilnost tovrstne glasbe pa je udaren in močan zvok, ki postavlja v ospredje predvsem kitaro in bobne. Melodije popolnoma spremeni amplifikacija in distorzija zvoka samega, k vsemu temu je treba dodati še zelo hitre solistične vložke za kitaro.
Ql O
rdi naših dni	julij 2007