LJubljana, sreda J. februarja 1931 Cena 2 Din Upravmštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 3 — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Teleton št. 2453. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2 — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čislo 7* 180 \Vien *t. 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Dm, za inozemstvo 40 — Din. Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 Telefon št. 3122. 3123 3P4. 3125 in 3136. Maribor Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje. Kocenova ul 8 Telel §t 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu Nova bitka v šanghaju Japonci so vnovič navalili na kitajski del mesta — Gomile mrtvih po ulicah — Panika med prebivalstvom kakih 60 km od mesta naletel na močne Kitajske oddelke, ki so ga zapletli \ bitko. Za Mandžurijo pride na Sanghal, 2. februarja, s. 2000 Japoo skih mornariških vojakov je po ljuteni topovskem ognju pričelo splošen na-oad na Capej, čeprav sklenjeno premirje šs ni poteklo. . _ Šanghaj, 2. februarja g. Japonci so danes ob 2.30 popoldne pričeli novo ofenzivo v Čapeju. Pri napadu so uporabljali artiljerijo in strojne puške. Japonski napad so podpirale s streljanjem i7. topov tudi v šangliajski luki zasidra-re japonske križarke. Nad Čapejem so neprestano krožila letala, ki so metala na mesto tudi bombe. Na cestah leže cele gomile ubitega prebivalstva. Odpor kitajskih čet je bil zaradi panike prebivalstva skoro nemogoč. Naval beguncev v inozemske naselbine je bil silno velik. Poveljniki inozemskih čet so zaradi postopanja japonskega vojaštva Mino ogorčeni in so sklenili, da bodo zahtevali od Japoncev povračilo za vso povzročeno škodo. Zlasti nasprotstvo med ameriškim in japonskim poveljnikom se je silno poostrilo. Tokio, 2. februarja d. Mikado je Imenoval generala Jakahanagija za poveljnika japonske vojske v šanghaju. Nori vrhovni poveljnik je že odpotoval iz Tokia. Šanghaj, 2. februarja, s. Po vesteh iz Nankinga pripravljajo kitajski vojaki mrzlično obrambo proti eventuelnemu napadu Japoncev. Strahoviti prizori v šanghai5kih bojih Ifondon. 2. februarja, d. 0 zadnjih bojih - Šanghaju se doznavaio naslednje podrob- 'relejem fa zažgali. .Taponu o aretirali MI Kitajcev ter jih najur<-j odvedli v veliko poslopje japonskega kluba. Po kratkem zaslišanju so jih io l-et privedli na pošto, kjer so jih postavili v skupino (er pričeli streljati nanje s stroj-nirami. Ta do&odek se je odigral v nepo--r°dni bližini policijske postaje mednarodne naselbine v Ilons;keTu. Zdi se. da pripravljajo Japonci nove <3a-pade z letali na kitajska predmestja, ker je dobilo japonsko prebivalstvo nalog, naj se izseli. Od tega povelja je prizadetih približno 1&000 Japoncev. Tako med kitajskim kakor tudi med japonskim prebivalstvom v .rangbaju vlada velika panika. Včeraj ie doslo v Šanghaju le do manjših tojev. Japonci so vrgli zopet nekaj bomb na mesto. Enkrat so japonski mornarji vdrla celo v mednarodno koncesijo, vendar pa se v, posrečilo Angležem in Američanom, da ; o jih brez prelivanja krvi pripravili k urniku. Pariz, 2. februarja, d. ^ Kakor poroča >Acrence Indopac.ifiQue-c iz Sanghaja, je bilo v francoski koncesiji izdano povelje, naj se strelja na tmko tujo četo, ki bi vdrla v naselbino. Japonci zavzeli Harbin Mukden, 2. februarja, g. Japonci so danes zasedli Harbin, v katerem je bilo le manjše število kitajskega vojaštva. Pri spopadu s kitajskimi četami so imeli^ Japonci 50 mrtvili in mnogo ranjenih. Kakor poročajo, se tudi japonski general Sasebe nahaja na pohodu v Harbin, vendar pa je vrsto Mongolija Tokio, 2. februarja, d. V merodaijnih krogih smatrajo kot verjetno, da bo Japonska razširila svoje vojaške operacije že v bližnjem času tudi na Mongolijo. Govori ee o nameri generala Honija. vrhovnega poveljnika japonske vojske v Mandžuriji, da zasede najvažnejše kraje v notranji Mongoliji. Nekateri vojaški poveljniki ?e zavzemajo že datlje časa za ekspedicijo v Mongolijo. V zadnjem času so tudi japonske brezžične postaje uvedle obšlirno propagando za zasedbo Mongolije, pri Čemer so govorniki poudarjali, da ne zadostuje le proglasitev Mongolije kot japonske interesne sfere, marveč je treba te Interese tudi realizirati. Realnost in formalnost ženeva, 2. febr. d. Vlada Zedinjenih držav je prejela povabilo glavnega tajnika Društva narodov, naj sodeluje pri preiskavi dogodkov v Šanghaju. Ameriški državni departement je odgovoril, da so Zedinjene države pripravljene sodelovati pri prizadevanju Društva narodov za poravnavo spora med Japonsko in Kitajsko, zastopstvo Zedinjenih držav v preiskovalni komisiji pa onemogočata dve zapreki. Predvsem niso Zedinjene države včlanjene v Društvu narodov, nadalje pa imenovanje komisije ne temelji na soglasnem sklepu sveta Društva narodov, ker ugovarja Japonska proti uporabi čl. 15. Vlada Zedinjenih držav se je zato odločila, da naroči svojemu zastopniku v šanghaju, naj izdela poročilo o položaju v šanghaju ter ga da generalnemu tajniku Društva narodov v svrho preiskave na razpolago. ženeva, 2. febr. AA. Anketna komisija sveta Društva narodov odpotuje jutri v New York, odkoder bo takoj nadaljevala potovanje na Daljni vzhod. Nov protest velesil Tokio, 2. februarja, d. Včeraj je ameriški poslanik že tretjič protestira! v japonskem zunanjem ministrstvu proti postopanju japonskih čet v Šanghaju, in sicer zelo energično. kakor zatrjujejo v poučenih krogih. Tudi angleški, italijanski in francoski poslaniki so se pridružili temu protestu. Ameriški poslanik ie že v obeh prejšn-;h protestih zahteval, naj japonska vlada stori vse, da se ustavijo v Šanghaju sovražnosti. Stališče Francije Pariz, 2. februarja, d. Francoski tisk protestira zelo ostro proti nekaterim inozemskim listom, ki so razširili vesti, da jc Francija zavzela v japonsko-kitajskeni sporu Japoncem prijazno stališče. Izdan je bil službeni demanti vseh teh vesti, ki poudarja, da je francoski poslanik v Tokiju posredoval pri japonskem zunanjem ministru prav tako kakor ameriški in angleškL Razen tega je Francija kakor ostale zainteresirane države zastopana v diplomatskem odboru v Šanghaju, ki pošilja Društvu narodov informacije. Francoski vojaški oddelki na Daljnem vzhodu sodelujejo z ostalimi mednarodnimi četami pri zavarovanju evropskih državljanov in koncesij. Newyork, 2. febr. AA. Francoski poslanik je obiskal Stimsona ter demantiral tendencijozne vesti nekaterih listov, da Francija podpira Japonsko. Francoski poslanik je zagotovil Stimsonu, da se Francija pridružuje demaršfi Anglije m Amerike v Tokiu glede nedotakljivosti mednarodnih koncesij. Društvo narodov se še vedno posvetuje Referat angleškega zastopnika o posredovalnih predlogih Anglije in Zedinjenih držav /eneva. 2, februarja, n. Popoldne ob pol se ie danes sestal svet Društva narodov. Se : :e predsedoval francoski vojni minister Tardieu, kj nadomešča obolelega Paula Boncourja. Takoj spočetka je spregovoril 5et angleške delegacije na razoro-žitveni konferenci in bivši minister Tho-mas. \ svojem govoru je naglašal, da smatra angleška vlada za nemogoče, da bi sedanja situacija na Daljnem vzhodu še delj jasa trajala. V Šanghaju se vrsti spopad za spopadom in se prav za prav bije vojna, dasiravno ne uporabljajo tega izraza. Člani Društva narodov ne morejo ostati ravnodušni, če se to stanje nadaljuje, ker bo sicer svet izgubil vse zaupanje. Tudi vlada Zedinjenih držav gleda na situacijo enako. Angleška in ameriška vlada sta dali vedno pristanek za vse korake v cilju ohranitve miru, ki jih je storilo Društvo narodov. Toda vsi ti poskusi doslej niso rodili uspeha. Zato sta angleška in ameriška vlada sklenili, da storita vse, kar je mogoče, in pričakujeta, da jima bodo v tem sledile tudi druge vlade. Obe imenovani vladi sta predložili v Tokiju in Nankingu te-le zahteve: t. preneha naj vsako nasilje in vsako pripravljanje tia sovražnosti, 2. čete naj j-e umaknejo v šanghajsko cono in naj se ustvari nevtralna cona, 3. prično naj se pogajanja. aa se reši spor v duhu pariškega nakta in resolucije sveta Društva narodov z dne 10. decembra preteklega leta. Nato je minister Thomas prečital izjavo angleške vlade, ki jo je danes dopoldne dala svojemu parlamentu in v kateri izraža svoje vznemirjenje zaradi dogodkov v Šanghaju. Predsednik Tardien Je Izjavil v imenu francoske vlade, da vzame na znanje to sporočilo, in da se francoska vlada v celoti pridružuje vsaki akciji za likvidacijo konflikta. Temu sta se pridružila tudi minister Grandi v imenu Italije in delegat Nemčije. Generalni tajnik Društva narodov Erick Drummond je priporočal, naj počaka svet DN, predno stori nadaljnje korake, na poročilo odbora, ki se je nedavno sestavil v Šanghaju in ki ga tvorijo tamošnji konzuli velesil. Naglasil je, da je prejel iz Šang-haia poročilo, da se ta odbor sestane še tekom današnjega dne. Tudi predsednik Tardieu se je pridružil temu predlogu. Pariški župan o zbližan ja z Italijo Pariz, 2. febr. A A. Pri povratku iz Rima je izjavil predsednik pariške občine Francois Latour tole: Na svojem potu po Italiji sem dobil navzlic nekim nesporazumom vtis, da obstoja med Francijo in Italijo podlaga za sporazum v gotovih vprašanjih, glede katerih sta ti dve državi naravnost poklicani, da se sporazumeta. V Rimu manifestirajo neprikrito simpatije za Francijo Želel bi, da moje potovanje v Rim doprinese k ustvaritvi sporazuma, ki ga diktirata zdrav razum in izkušnja ter spomin na skupno zmago. OTVORITEV SVETOVNE RAZ0R02ITVENE KONFERENCE Impozantna zunanja slika: po 1200 delegatih je zastopanih 64 držav z 1*700 milijoni prebivalcev — Hendersonov apel Ženeva, 2. februarja s. Svetovna raz-orožitvena konferenca je bila otvorjena danes ob 4.35 popoldne. Na zunaj nudi izredno impozantno -iliko. Na konferenci je prisotnih 1.20'. delegatov in 400 novinarjev. Velika tribuna za. publiko je bila že več ur F*~ed pričetkom prve seje popolnoma zasedena. Tudi pred vhodom v poslopje so se zbirale velike mt.o-žice. Dolge vrste avtomobilov z zastavicami raznih držav so dovajale delegate in druge udeležence otvoritvene seje. V dvorani sedijo zastopniki skoraj vseh držav svefa. Na sedežih posameznih delegatov so maihne ploščice, na katerih so zapisana imena delegatov. Sedeži delegacij so razvrščeni po francoskem alfabetu in pričnejo z Afganistanom. Na obeh straneh dvorane so prostori za vojaške in diplomatske strokovnjake delegacij. Med delegati je več znanih ministrskih predsednikov in zunanjih ministrov, mnogo članov nekdanjega zavezniškega vrhovnega vojnega sveta in člani raznih generalnih štabov, ki pa so vsi v civilnih oblekah. Več znanih ljudi, ki so se aktivno udeležili priprav za razorožitveno konferenco, pa manjka, med njimi zlasti lord Robert Cecii, Briand in grof Bernstorff. Nepo- sredno pred sedežem predsednika se nahajajo prostori nemških delegatov. Nekoliko za njimi so zavzeli svoje prostore Angleži. Poleg njih so sedeži zastopnikov Zedinjenih držav. Bolj proti sredini dvorane so določeni prostori za Francoze in v eni zadnjih klopi sedijo ruski delegati z Litvinovom na čelu. Hendersonov otvoritveni govor Otvoritveno sejo je vodil predsednik in bivši angleški minister za zunanje zadeve Henderson. V svojem otvoritvenem govoru je naglašal tragično okolnost, da otvoritvi ženevske konference, ki ima nalogo, da zagotovi svetu mir. grmijo na Daljnem vzhodu topovi. Brezpogojno je potrebno, da vse države, ki so podpisale pakt Društva narodov ter Briand-Kellogg-gov sporazum, budno pazijo, da se ohrani mir. Oba ta dva mednarodna instrumenta sta postavila dokaj varno mejo nasilnim vojnim ukrepom, ki jo nihče ne sme prekoračiti. Toliko bolj važna pa je postala za svetovni mir sedanja konferenca, na kateri so se zbrali zastopniki 64 držav z 1.700 milijoni ljudmi. Vsak delegat se mora zavedati svojih dolžnosti in svoje odgovornosti do skupnosti. Uspeh konference bo pomenil pričetek nove dobe v zgodovini človeštva. Henderson je v svojih nadaljnjih izvajanjih obrazložil pripravljalno delo za konferenco, ki se je izvršila v okviru DN, in je nato zaključil z besedami: »Ves svet zahteva razorožitev! Svetu je razorožitev potrebna! V naši moči je, da dejansko vplivamo na razvoj zgodovine. Nad vsemi tehničnimi podatki o efektivnem stanju naših oboroženih sil, številu topov, tonaži vojnih brodovij stoji blagostanje čSovečanstva, bodočnost naše civilicavije. Narodi pričakujejo, da jih bomo z našim delom osvobodili nevarnosti, ki jo za nje pomenja oboroževanje.« Izvolitev odborov Konferenca je nato izvolila švicarskega zveznega predsednika Motto za častnega predsednika konference. Henderson ie bil imenovan tudi za predsednika poslovnega odbora, v katerem so zastopniki 16 držav. Ta odbor se bo sestal jutri dopoldne. Nadalje sta bila izvoljena dva odbora po pet članov; prvi bo proučil pooblastila delegatov, drugi pa se bo bavil z resolucijami, spomenicami in peticijami, ki so jih ali pa ša bodo privatne organizacije predložile o razorožitvenih vprašanjih. Nova plenarna seja konference, na kateri se bo razpravljalo o razorožitvenih vprašanjih, se bo določila šele za kasnejši rok. Ob 6.20 zvečer je Henderson zaključil prvo sejo razorožitvene konference. Hitler kandidira za državnega predsednika Ogorčena borba proti Hindenburgu - Med kandidati bo tudi hohenzollernski princ Berlin, 2. febr. d. Nadstrankarski odbor ki se je osnoval na pobudo berlinskega nadžupana dr. Sahma, da izvrši priprave za zopetno izvolitev predsednik?. H nden-burga, se je včeraj popoldne konstituiral ter je izdal proglas, ki opozarja na velike Hindenburgove zasluge in poziva nemško prebivalstvo, naj ohrani edinost ter s spontano manifestacijo naprosi Hinden-burga, da ponovno kandidira za državnega predsednika. Vodja »Stahlhelma« Seldte je sporoč.l dr. Sahmu, da ne more stopiti v njegov odbor. To njegovo stališče ni naperjena pro-tti Hindenburgj. vendar pa »Stahlhelm« ne smatra dr. Sahma kot prime-.no osebnost za tako akcijo, niti ne odobrava nje- govega načina postopanja. , V političnih krogih je razširjena govor-ca, da namerava vodja nemških nacionat-cev Hugenberg postaviti za kandidata nekega člana hohenzollernske rodbine in s tem spraviti v zadrego Hindenburga, ki bi mu bilo vsekakor težko kandidirati jrotr. njemu. Hitlerjeva narodno socialistični stranka bo bržkone postavila lastnesja kafi-didata. za katerega se bo pustil, kakor vse kaže, predlagati od svoje stranke H tler sam. Glasilo kapitana Ehrhardta poroča. da si je Hitler na tihem že preskrbe! nemško državljanstvo. Baje ga je vlada v Thiiringenu ali pa v Braunschweigu imenovala začasno za državnega uradnika. » čemer jc pridobil nemško državljanstvo. Heimwehr še ne namerava dati miru Major Fey zopet z vso gotovostjo napoveduje revolucijo, ki pa baje ne bo krvava Rim, 2. februarja, g. Voditelj avstrijskega Heimwehra major Fey, je dal dunajskemu poročevalcu »Giornale d'Italia« senzacionalne izjave o strankarsko političnem programu Heimwehra. Fey je izjavil, da je prišel čas dela: vsako nadaljnje obotavljanje se mora opustiti. Fey je dalje napovedal, da bo novi državni udar to pot izšel z Dunaja. Revolucija mora istočasno izbruhniti v nrovincah in v glavnem mestu. Kar se tftče odnošajev Hcimwehra do sedanje viaide, je izjavil Fev, da Heimvrehr eploh ne more računati na kako podporo od strani sedanje vlade. AK »c bo vlada pod pritiskom dogodkov (prostovoljno umaknila aii pa jo bo Hei.mwe.hr prisilila k odstopu. Do državljanske vojne ne bo prišlo. Zmaga Heimvvehra ne bo krvava. Novi heimvehrovsiki puč bo po iajaivaih Feva iz-bruhnii prej, kakor se mršili. Prihodnja vlada sicer ne bo heknwehroviska, vendar pa bo obstojala iz oseb, ki podpirajo po-kret in načela te organizacije. Program nove vlade bo takojšnji razpust parlamenta in vzpostavi tov gospodarskega ravnovesja v Avstriji. Avstrija ve bočno, da je njeno prerajonjc .mogoče le z lastnimi silami. Pogreb reškega škofa Reka, 2. febr. ž. Včeraj dopoldne so pokopali škofa Izidorja Saina. Pogreba se ie udeležilo ljudstvo v velikem številu, predvsem pa so bile zastopane fašistične in italijanske verske organizacije. Cerkvene obrede je opravil tržaški škof Fogar, ki je imel po mrtvaškem obredu tudi nagovor na ljudstvo. Okrog poldneva so škofa pokopali na reškem pokopališču. Pogreba se je udeležilo več škofov. Jorga o pogajanjih z Rusijo Bukarešta, 2. februarja. A A. Radcw poroča: Na včerajšnji parlamentarna 6e>ji je predsednik viade Jorga odgovoril na tozadevno interpelacijo, da lahko trda na podlagi g obujenih obvestil, da podpis pogodbe o nenapadanju med Francijo, Poljsko in sovjetsko Rusijo niti najmanje ne škoduje pravicam Rumunije, ki bodo tudi dalje spoštovane. V Lzijavi predstavnikom tiska je Jorga. ki je istočasno zastopnik ministra za zunanje zadeve, dejal: V zveza z vestmi o pogajanjih z Rusijo se lahko trdi, da dela Rutntumrja solidarno s svojima zaveznikoma Francijo in Poljsko, katerih zadržanje zastuži numiunsko zahvalo. Vojaška vstaja v Čilu Pariz, 2. februarja AA. Iz Santiaga v republiki čile poročajo, da se je v mestu Tulcan v republiki Ekvador uprla tamoš-nja garnizija. Ukinjenje I. razreda v italijanskih . vlakih Rim, 1. febr. Z današnjim dnem je na številnih železniških progah odpravljen I. vozovni razred. Italijanska propaganda v Bolgariji Sofija, 2. febr. A A. V Sofiji je začel izhajati nov časopis pod imenom »Novi horizonti«. Časopis izdaja znano italijansko propagandno društvo »Pro oriente*. Časopis urejuje Štefan Karadžov ter je namenjen italijanski propagandi v Bolgariji. Morilca VasSija Pundeva oproščena Sofija. 2. februarja. AA. Sofijsko apelarij-sko sodišče je razpravljalo danes o tožbi zaradi umora Vasilija Pundeva in njegovega sluge Stojana Dimitrova. Zagovorniki obtožencev so zastopali mnenje, da so bili izvr-silci zapopadeni v zadnjem zakonu o amns-st ji in da morajo biti zato oproščeni. Sodišče je predlog zagovornikov sprejelo in oprostilo Medarskega in Stamenkova. Bolgarski demanti o pogajanjih z Rusijo Beograd, 1. februarja M. Službeni bolgarski krogi kategorično demantirajo vest, da bi se bolgarski finančni minister Štefanov sestal v ženevi s sovjetskim komisarjem za zunanje posle Litvinovom zaradi vzpostavitve trgovinskih odnošajev med Bolgarijo in Rusijo. Finančni zasto&nik DN v Bolgariji Beograd. 2. februarja p. Društvo narodov bo bržkone te dni odposlalo v Bolgarijo zastopnika svojega finančnega odbora, ki bo izvedel anketo o finančnem položaju v Bolgariji Menijo, da bo Društvo narodov zastopal v Sofiji s. Chareau. Zimski dan Rdečega križa Beograd, 2. feb?. AA. Na snočnji sej* širšega centralnega narodnega odbora Rdečega križa so rarpravljali o akciji za zbiranje prispevkov za splošne potrebe Rdečega križa v celi državi dne 6. februarja t. J., ko se vrši zimski dan Rdečega Križa. Kakor je znano, zbira Rdeči križ dvakrat letno, to je 6. februarja in 8. junija preko oblastnih odborov Rdečega križa v vsej državi prispevke za potrebe Rdečega križa. 6. februar je zimski dan Rdečega križa kot dan ustanovitve Rdečega kriza pri nas leta 1876, 8. junija pa je poletni dan. Rdečega križa kot spomin na poToko Nj. Vel. kralja in kraljice leta 1922 Bivši načelnik ministrstva za notramj-es zadeve g. Vasa Lazarevič je porooal na snočnji seji v obširnem referatu o akciji za zbiranje prispevkov dne 6. februarja. Glavni odbor je njegov referat sprejel. Društvo Rdečega križa je zaposleno sedaj zlasti s podpiranjem pasivnih krajev. Oblastnim in krajevnim odborom Rdečeg* križa priporoča glavni odbor, da se s svojim delovanjem pobrigajo za letošnja zimski dan Rdečega križa. Prebivalstvo pa ca 1 pokaže s svojo podporo, kako močna J« njegova ljubezen do humanitarne ustanove Rdečega križa. Ker pade 6. februar leto? na soboto, priporoča glavni odbor narodnim odborom Rde"ega križa, naj izbereJo kak drug ugodnejši dan v februarju za zimski dan Rdečega križa. Nov narodna poslanec Beograd, 2. februarja p. Ker Je b*! poslanec Frankiša Leovac imenovan za dr» žavnega svetnika, je podal ostavko na poslanski mandat. Na njegovo mesto prid« njegov dosedanji namestnik g. Milan Bu-nič, trgovec iz Belega Manastira, Iz prometne službe Beograd, 2. februarja p. Za šefa kabineta ministrstva za promet je imenovan g. Milivoj Jankovič, višji svetnik gradbenega oddelka generalne direkcije državnih železnic. Kontingent za izvoz lesa v Francijo je izčrpan Beograd, 2. februarja AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je po poročilu, ki ga je dobil od francoskega ministrstva za kmetijstvo, izčrpan izvozni kontingent za les po tarifskih postavkah 128, 129 n. in 133 iz Jugoslavije, ki je bil določen z dekretom francoske vlade z dne 30. decembra 1931. za prvo tromesečje 1932. Zato se iz Jugoslavije ne more uvažati več lesa v Francijo do 1. aprila 1932, razen blaga, ki je bilo nato-vorjeno pred 31. januarjem in ki gre v breme kontingenta za drugo tromesečje. V Zagrebu obsojen komunistični agitator Zagreb, 2. februarja n. Pred tukajšnjim okrožnim sodiščem je bil obsojen rudar Franjo Majcen iz Trbovelj, ki ga je državno tožilstvo obtožilo komunistične propagande med slovenskimi rudarji, zaposlenimi v rudniku Dodoši v petrinjskem srezu. Majcen je bil obsojen na 14 mesecev strogega zapora, v katerega se mu vračuna preiskovalni zapor. Zoper obsodbo je prijavil Majcen priziv. Praga slovanska metropola Praga, 2. februarja d. Predsednik Ma« saryk je potrdil izvolitev dr. Baxe za praškega primatorja. Pri včerajšnji slovesni zaobljubi je primator dr. Baxa izjavil, da mora Praga tudi v bodoče ostati, kar je bila vedno, metropola slovanstva. Novi nredsecfnik Argentine Buenos Aires, 1. febr. AA. Za predsednika republike Je izvoljen general Justo, ki je dobil 247 glasov od 35S. Za podpredsednika je bil s 136 glasovi izvoljen Roccs, Začetek rednega dela Narodne skupščine Skupščina se sestane danes, da si določi dnevni red -Vlada je pripravila več važnih zakonov - Seja poslanskega kluba Beograd, 2. februarja, p. Za jutri dopoldne ob 10. je sklicana prva redna seja Narodne skupščine, ki prične sedaj z rednim delom. Seja bo kratka, ker bo le določen dnevni red prihodnje seje. Sporočeno bo Narodni skupščini jutri tudi, da je kraljevska vlada pripravila za parlament celo vrsto novih zakonskih načrtov. Ministrski 5vet je izdal po celi vrsti sej. ki jih je imel pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta g. Petra Živkoviča, komunike v katerem pravi, da je končno veljavno sestavljen predlog finančnega zakona in bud-zeta za leto 1932-33. Finančni zakon in budžet bosta v svojem predlogu izročena jutri javnosti. Nadalje navaja komunike, da je vlada pripravila zakonski načrt o gospodarskem svetu, ki bo kakor znano posvetovalen organ, vlade in Narodnega predstavništva ter sestavljen iz zastopnikov obrti, trgovine, industrije, kmetijstva t« delavstva. Dalje sta pripravljena zakona o oprostitvi šumske kazni in škod in kontno zakon o pravici drvarjenja. Kakor smo že svoječasno javili, je tudi minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer pripravil štiri strokovne zakone svojega reso-ra, ki bodo predloženi Narodni skupščini. Narodno predstavništvo bo imelo potemtakem že takoj spočetka polne roke dela. Seja senata še ni sklicana. Za jutri popoldne ob 4. na je sklicana seja poslanskega kluba JRKD v skupščinsko dvorano. Tudi večje število skupščinskih odborov ima jutri seje, med njimi verifikacijski odbor, ki ima ugotoviti namestnike za nekatere po-siance, ki so odstopili, ker so bili izvoljeni v senat aH pa so se vrnili v državno službo. Svetosavska proslava na Dunaju Dunaj. 2. februarja. AA. V nedeljo zvečer sc je vršila v prostorih dunajskega Kur-saiona svetosavska proslava, ki jo ie priredila jugoslovenska akademska omladina skupno z ostalimi jugosiovenskimi društvi na Dunaju. Po številu obiskovalcev in razpoloženju je letošnja proslava prekosila vse dosedanje proslave. V začetku se je vršil koncert, na katerem je za uvod zapeto jugoslovensko akademsko društvo »Slovenski jug« našo državno himno, ki so jo vsi prisotni pozdravili z burnim aplavzom. Nacionalni del koncerta so izvajali naši mladi umetniki, ki študirajo na Dunaju ter akademsko društvo »Slovenski jug«. Ples je otvoril odpravnik poslov jugoslovenskega poslaništva dr. Stanko Erhartič z go. Nlnčičevo, soprogo stalnega delegata v mednarodni donavski komisiji dr. Velizarja Niijčiča. Proslavi, ki uživa sloves ene naj-odličnejših prireditev na Dunaju, so prisostvovali poleg osobja jugoslovenskega poslaništva osobje naše delegacije pri dunav-ski komisiji, vojni odposlanec polkovnik 1 'ragomir Pavlovič, generalni konzul Djor-dje Joksimovič, predstavniki avstrijske vlade. številni člani diplomatskega zbora s soprogami, med njimi francoski poslanik Clausel, Češkoslovaški poslanik Vaverka z vsem osobjem čs!. poslaništva, predsednik in podpredsednik jugoslovensko-avstrijske trgovske zbornice ter elita dunajske dražbe. Največjo zaslugo za lepo uspelo prireditev imajo akademiki, kj so prinesli kakor vedno doslej, največ navdušenja v to nacionalno manifestacijo. Koroško pismo Priprave za občinske volitve — Poostritev lesne krize — Celovški proračun Celovec, 31. januarja. Pravni k) ustavn-i odsek Koroškega deželnega zbora se je fcavil pretekla teden '4 občinskim voKlmiro redom. Meseca aprila poteče natnreč poslovna doba sedaaijih občinskih funkcionarjev, sedanji volilni red pa je nujno potreben reforme, 6aj jc njegova nejasnost povzročila mnogoštevilne rakuTze proti volitvam in ce>lo razvelijav-ijeaje mnogih volitev. Zato vse stranke soglašajo, da jc treba sprejeti nov volilni red za občine. Stranke ee mod tem že pridno pripravljajo n« volitve in vršijo ee tudi pogajanja za K-kupnc ali vezane Hete. Krščanski sooiaflci ho se izjavili i za popolnoma .samostojen nastop, nemške nacionalne skupine pa zagovarjajo skupen nastop ali vsaj za vezanje kandidatnih list, bodisn vseh meščanskih strank, bodisi samo nacionalnih. Taka Ein-beitalista bi v nemškem delu Koroške imela pomen predvsom za boj proti socialnim demokratom, v občinah slovenskega dela Koroške pa bi bila obrnjena njena ost proti Koroški slovenski stranki. »Freic StirnmcTi« izrecno priznavajo, da bi bilo cMffio za nemški živelj v slovenskem delu Koroške, ako bi pri prihodnjih občanskih volitvah nacionalne nemške stranke, h katerim se prištevajo Hei-maKblock, Kmečka zveza in narodna socialisti, nastopale vsaka za sebe. ker bi v tem primeru lahko dosegli »šovinistični« Slovenci prevelike u®pehe. Zadnji dogovor o kilirinJkernu prometu mi«! Avstrijo in Italijo je prinesel za ko roško in tirolsko lesno trgovino, ki je žo oraoga leta gravitirala proti Italiji, silne fežkoče. Italijanski kupec mora. preden dobi dovoljenje za uvoz, oziroma za nakup potrebnih deviz, podaji italijanski narodni banki pismeno obvezo, da bo tej banfa nakaras! protivrednost kupljenega blaga ?ele ko vzame banka to obvezo na znanje i a obvesti o tem kupca, more ta prevzeti blago. Med tem časom pa stoji blago na obmejni postaji in prodajalec mora plačevati težarino. Na ta način ee jc uvoz lesa i7, Koroške v Italijo popolnoma onemogočil. S te.m pa bodo ustavljene še tiste redke žage, ki še gredo na Koroškem (predvsem NVittgenstein ▼ Svetni vasi ter Leitgeb v Sinči vasi), in gortki kmetje bodo prišli ob svoj edini postranski zaslužek. Koroški lesna trgovci opazujejo ta zastoj s tem večjo skrbjo, ke>r se med tem neprestano pomnožu i e import ruskega lesa v Italijo. Ruski les je zasedel v zadnjem času že najvažnejše postojanke lesne trgovine v srednji mn zgornji Italiji, kjer je dosedaj dominiral les" iz Avstrije in Jugoslavije. Koroški lesni trgovci so se zato obrnili na vodstvo avstrijske narodne barske ter zahtevali. da se težkoče zaradi bliringa takoj odpravijo. Velikih uspehov pa ni pričakovati . Celoviti občinska svet se je na svoji zadnji seji pečal s proračunom za leto 1932. Proračun je prvi po vojni, o karterem 6e more reči, da je vsaj približno uravnotežen. Dohodkov je predvidenih 275 milijonov Din. izdatkov pa 277 milijonov, tort) j samo za 2 milijona dinarjev več. kakor dohodkov. Finančni referent Sacher (soc. dem.) je različne postavke pri izdatkih znatno redu-ciTal!, tako pri splošni upravi za 720.000 Dm, pri zdravstvu za 80.000 dinarjev, pri pouku, vzgoji in umetnosti za «60.000 Dm. Mestnim nameščencem^ se je lansko jesen znižala plača za priibiiižmo 10 odstotkov, toda kljub temu so med vsoni avstrijskimi mestnimi nameščenci še vedno naijbolje plačani. Veliko skrbi dela finančnemu referentu mestno kopališče ob Vrb-skem jezeru, ki je zelo pasivno podjetje. Dve novi krajevni organizaciji JRKD Murska Sobota, 2. februarja V soboto popoldne se je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije ▼ prekmurskih Križevcih. V izredno velikem številu so prihiteli na zbor možje to naj-oddaljenejših krajev. Zborovalcem je ba-novinski svetnik notar g. Koder kot predsednik sreske organizacije obrazložil program stranke in poudarjal nujno potrebo do organiziranju kmečkega stanu. V smislu januarskega manifesta naj bo usmerjeno vse naše delo za kralja in domovin*. Poljuden in jedrnat govor g. predscdn;ka je navdušil slehernega zborovalca. Zelo živahne so bile volitve — znak, da je ljudstvo preudarno izbiralo može, ki naj_ vodijo organizacijo. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg.: za predsednika Džu-ban Josin, šolski upravitelj iz Križevcev. za T. podpredsednika Kučan Peter, župan iz Križevcev, za n. podpredsednika Harf Vince, župan iz Panovcev, za tajnika Harf Janoš iz Križevcev; za blagajnika Ku-č^n Peter iz Križevcev: za odbornike: Ko-dila Franc, Kočiš Jožef, Tababer Josip in Gergar Ludovik. Sedež organizacije je ▼ Križevcih in obsega občine Križevce, Lon-čarovce, Panovce in Kuštanovce. Istega dne ob 17. sc je vršil ustanovni občni zbor krajevne organizacije JTC&D ▼ Moščancih. Zbor je prav tako vodil bano-vinski svetnik notar g. Koder. Pri volitvah so bili izvoljeni gg.: za predsednika Ban-fi Štefan iz Moščancev, za. podpredsednika Car Aleksander iz Dankovcev, za tajnika Belinger Marko, za blagajnika Kučan Aleksander iz Dankovcev; za odbornika FFsar Kalman in Šinkec Ludovik. Sedež organizacije je v Moščancih in obsega občine Moščance, Košarjevce, Dankovce in Dolino. Maši kraji in ljudje Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ra dane*: Precej vedro, ponekod porast visoke oblačnosti, stalno toploje. — Situacija včerajšnjega dne: Centrum anticiklona, ki še vedni je iztrgal ponoči v spanju jezik in je revi ca izkrvavela. Morilca so takoj naslednji dan aretirali in ga prvotno oddali ▼ zapore v Metliko, pozneje pa so ga prepeljali v novomeške zapore. Vrviščar, ki je menda versko blazen, je pričel ▼ zaporih ponovno besneti in jC skušal oelo pobegniti V Ljubljani so ga odvedli v zapore jetniš-nice. kjer rfa bodo opazovali zdravniki, ki bodo končno izrekli svojo sodbo o Vrviščar j evem duševnem stanju. Nezgoda pred pošto Ljubljana, 2. februar}* Okrog IS. ure. ko se je v središču mesta najbolj razvijal večerni promet, je pred palačo glavne pošte skočila s tramvaja služkinja Ivanka Osredkarjeva, staTa okrog 20 let Pri tem je padla in je dobila prav bude, krvaveče ogrebotine na nogi. Na pomoč je bila pozvana reševalna postaja. ki pa se ji je avto ravno nekoliko poškodoval in je torej ranjenko prepeljal v bolnico prvi izvošček s svojim avtom. Sreča je, da noga ni nalomljena, rane na se bodo v doglednem času zacelile. Na kraju nezgode se je mahoma zbralo mnogo ljudi in po mestu so se seveda kaj hitro razširile daleko pretirane govorice, da je tramvaj dekle kar pregazil. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroča »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« ▼ode zlasti mi otm*nieah z naibolišim uspehom. »Franz Josefova« erenčlca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Štorklja na cesti Beda brezposelnih zakoncev Kamnik, 1. februarja. Pretekli teden je kamniški orožnik ustavil na cesti v bližini Kamnika dva zakonca srednjih let ki sta govorila med seboj nemško in prosjačila brez dovoljenja obla-stev. Pred sodiščem se je izkazalo, da sta to zakonca Ropotarja. pristojna v Šmartno ob Paki 2ena je doma s Korošbe m po rodu Nemka. Mož je tožil, da je že dalj časa brez posla. Povsod je iskal zaposlitve, a je nikjer ni mogel dobiti, čeprav bi rad prijei za vsako domače delo. Na potu proti domovinski bčina je iskal dela tudi v kamniškem srezu. Rad bi si prislužil vsaj toliko, da bi svoji ženi, ki je tik pred porodom, plačal potne stroške do doma BTez sredstev sta morala peš nadaljevati pot in se preživljati s tem, kar so jima dali dobri ljudje. Dela ne dobim, čeprav bi rad delal, krasti ne smem, prositi pa tudi ne, ker nimam dovoljenja. Ali naj zato z ženo poginem od lakote na sredi oestee, je tarnal mož, ko je b;l obsojen na 6 dni zapora, žena pa na 2 dni. Ko je žena prišla iz zapora je sama hodila okrog in iskala zavetišče. Na pori proti Duplici ji je na Rakovniku prišlo slabo in mali Ropotar je kar na cesti pr-jokal v dolino solz in tako še povečal bedo brezposelnih zakoncev. Revni materi so takoj priskočili na pomoč ljudje in to spravili v hišo št 6 na Bakovnšku, kjer so ji nudili vso postrežbo. Na prireditvah Ljubljana, Z februarja. Leto® je vse drugače kakor je bito lani, predlanskim in prej. Menda je ne&aj manj plesov In raznih drugih zabav, toda vse polno jc, povsod je skoro zmerom vse polno. In vsi, ki gredo na kako prireddtev, gredo * zavestjo, da se hočejo na r%ak način po veseliti Naši planinci so biH letos precej, kar preveč drugačni, kakor prejšnja leta. Nič narodnih noš — samo dva Bohinjca in dve Bohinjki s sarom in mlekom. O, saj so ti bih prav poskočni, ali ▼ tisti eleganta, plešoči množici, med modernimi toaletami dam to gospodov so 9e kar Izgubi?. Prireditev pa je vsekakor uspela. Dvoran* Tabora je bila nabito polna, prav< tafcn stranski prostori. Ob orkestru dravske divizije, ki ga Je vodil višji kapelnik dr. Celin, je veselje ia razgibanost ljudi od ure do ure naraščala. Poskrbljeno jc bilo v obilni meri za vse dobrote. In cene so bi!e uprav presenetljivo nizke. Zastopan? so bili vsi sloji — pa gotovo tudi vsč ookHc* Mladina Je seveda prevladovala. Bik) j® lepo število odličnih gostov ra predstavnikov, posebno pa lovci niso pozabil? jih tovarišev. * Velfks dvorana Utrion* Je W!a na »reči*- oo popoldne kakor začarana ▼ pravljico. Telesno kulturno društvo »Atena« Je priredilo otrokom običajni predpustni ringaraja. Trla se je glavica pri glavici miške, mucke, kužki, majhne, drobne vile, palčki In nežne maske v modernem Slogu. Človeku, ki le gleda! to pisano otroško veselja, Je bilo zdaj pa zdaj malo čudno pri srcu. Spomini na lastno mladost fn sodobnost s» ga pred to množico veseiečih se otročičkov sp.-vljaii kdaj pa kdaj v nemajhno zadrego, da ni vedel ne kam ne kod. Članica dramo, gdč. Maša Slavčeva }• otroke naučila raznih cmctnost! in Je hHfl vso prireditev vodila. Preoblečena ▼ harfe-kina se Je sukala med otročičkl kakor ča~ rodej. _ _ V pestrem sporedu le bfla posebna *etv zacfja za vse, ko so tz velike slikanic« pričeli korakati na oder kositrni vojaki, ki so strumno izvajali razne vaje tn plese. Smentano lepo so pele od sile šegave deč-ve! Otrokom so rdela lica. In ko so majhni in bolj veliki zlezli v vreče ln sc pognali med vikom ln krikom mladih tn starih gledalcev v tekmo, kdo bo prej tako rekoč brez nog prlskaklja1! prvi na čili, se je zdelo, da večjega veselja že bi« ne more. A« najlepše je šele prišlo: nastopila je miška » pesmico. Izvrstno Je deklamirala ta mala umetnica, hčerka gospe Marije Gofobičeve, nagajiva Pikca. Izkazala se Je tudi kot balerina. In še ena za Pikoo prav nič ni zaostajala. — To Je bil Muc Mrnjav. ki ga Je umetno prikazala Ančika Lcbarjeva, Orkester je voda Cvirn tako otroško čuvstveno, da je k prireditvi prispeval vsekakor enega največjih deležev. Poskrbljeno je bflo prav za vse. Pote« sladkarij nI nedostajalo tudi dobrih sladkfh sokov. Po sporedu se je razvila zabava. Otroci so veselo zarajalL Prvi so odšli — dremivčki. Za dolgo leto so od^i. In morda bo že marsikdo od njih prihodnje leto za to otroško veselje — prestar. * SK Ilirija Je letos za Svečnico zopet priredila na svojem drsališču mažkarado, ki je prav lepo uspela. Drsalni prostor to garderoba sta bila primerno okrašena z zastavicami tn slikami raznih tipov ma-škar. Kmalu po 16. uri so se začele zbirati maske in se jih je nabralo prav lepo število. Mnogo je bilo maskirane mladine, vendar tudi starejši niso zaostajali. Ogledovali smo različne škrateljčke, harleki-ne, pierote, prav posebno zabavo pa je vzbudil visok moški v fraku z veliko smešno glavo. Se bolj pa ga je pihnil neki gospod v črnem, v laku in z melono na glavi, ki pa nI bil maska .. Okol! vseh teh se je zbirala vesela mladina tn jih na vse pretege dražila da so se je nekateri komaj otepali. Razvilo se je veselo rajanje, bilo je mnogo neprostovoljnih padcev, kar pa spričo nabito polnega drsališča nI bilo nič čudnega. živahno vrvenje na drsališču je Imelo več sto gledaclev. ki so obkolili drsalni nrostor od vseh strani. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe? Domače vesti ♦ Konferenca hotelirjev na Rabu. Hotelirji na Rabo so se sestali v ponedeljek ▼ tamkajšnji mestni posvetovalnici na konferenco, katere so se udeležili tudi zastopniki oblastev. Na konferenci so razpravljali o vprašanjih, ki so ▼ Zvezi s tujskim prometom na Rabu. Storjen je Ml sklep, da se vse cene ▼ hotelih znižajo za 15 odstotkov, pristojna oblastva pa so naproše-na, naj store potrebne korake, da se tudi cene življenjskim potrebščinam primerno znižajo, da se sobe za tujce razdele Da kategorije ter da se zniža tudi tarifa za do-«ače Za bivanje tujcev ob velikonočnih praznikih je določen poseben popust. ' ♦ Rojaki v Ameriki poslušajo ljubljanski koncert. Kakor javljajo naši ameriški listi, so naši rojaki v Ameriki 14. januarja le -os po radiu preko morja prvič lahko poslušali slovensko pesem iz Ljubljane — koncert naše Glasbene Matice. Koncertne točke so bile oddane iz Ljubljane preko Berlina ?o kratkih valovih v New York, odtam jih je pa radijska postaja NBC oddajala dalje Škoda, da Glasbena Matica ni poprej dala kakega obvestila, ker bi v ffim primeru bilo lahko poslušalo koncert šo večje število ameriških rojakov. ♦ Potovanja s parobrodom »Kraljica Marija«. Potniški biro Henry Lun iz Londona priredi v letošnji pomladi in Jeseni serijo zabavnih potovanj z našim luksuznim narobrodom »Kraljica Marija«. Paro-brod bo piul iz Benetk ob našem Primorju do Grške in Lo varite To potovanje je rezervirano farno za angleške potnike. V svoji režiji pa bo Jugoslovanski Lovd priredil z Istim parobrodom potovanje iz Splita v •!ne 2 junija, julija ln avgusta do Kotora, Krfa, Pireja 5n Carigrada in nazaj z obiskom Dubrovnika in Hvara. Cena za osebo med 4500 Ln 5:>00 Din. ♦ Društvo upokojenega učiteljstva v dravski banovini bo imelo redni občni zbor v četrtek 4. t. m. ob 15. v restavraciji pri »V em svetu« v Ljubljani. Vabljeni! ♦ Novi grobovi. Ljubljančane je včeraj r- Ano presenetila tragična novica, da Je kratki bolezni umrl ob 11. dopoldne -no ina.ni in spoštovani trgovec gosp. H R a s b e r g e r. Podjetni mož si je no trgovino in z učinkovito reklamo • veiik sloves ter je po vsej Slovenci širok krog odjemalcev svojih ter >nov, plošč lm vseh potrebščin za ra.-i osebno >Jutm< je bil velik prija-t,e;j mili so ga vsi stanovski tovariši ter '1 znanci in prijatelji. Pogreto vrtela bo jutri ob pofl 16. iz Strellške ulice., Stolbi g1* k Sv. Križu. — V maribr bolnici je umrl včeraj ob pol 11 dr mir R n d e ž, zdravnik na medicin sik d piku mariborske bolnice. — V staro-. '.ot Je nadalje umrl v mari-b-trski t- kaznitaiški paznik Mihael Bizjak ,'okojnim blag spomin, žalu- -v;m r.aSf no sožalje! Pri pokvarjenem In prenapolnjenem želodcu. zgagi in početnih čirih v želodca vas ho trajno ozdravil SALVACID. Doalva se v vseh lekarnah. ♦ Ribniški lovci imajo srečo. Pišejo nam Pred dobrimi štiri tedni so ribniški lovci wbill štiri košute. V sredo 27. Jan. pa so napravili pogon na divje svinje ln so ustrelil! enega merjasca in tri svinje. Srečni o--c i so bili gg. K oster, Goederer, Burger in Debeljak. ♦ Tatvina poštne vreče. V soboto pred od h'>dom prvega lokalnega vlaka iz Slovenske Bistrice je netkaj minut po 5. nJu-traj spravljal poštni uslužbenec priprav-'jene poštne pošiljke in vreče r oddelek službenega voza Med tem opravHom Je t oznani storilec izmaknil iz prvega oddelka tega vagona vrečo s priporočenimi in lenamiml pismi. Dasi so tatvino takoj zar ■►azili in je orožništvo vztrajno zasledova-o osumljene osebe, se doslej še ni posrečilo prijeti storilca ♦ S klobasami se Je založil. I>ne 37. jan. c- p-išei Turk Martin, najemnik lz Straž--.onjcev k posestnici Napastovi Mariji v Sp. Pieterjah v svrho nakupa krompirja •a svojega ta,sta. Ker je bil lačen, mu je ■i al a gospodinja gibanico, od katere je po- -lel kar sedem kosov in si em kos vtaknil Ko sc«l človek« in da mu zato gre tudi cela cigareta Prerekanju je sledil pretep, pri čemer Je Jurišič z nožem smrtno nevarno poškodoval Komna. Jurišič je bil aretiran v trenutku, ko je z mostu kraljeviča Tomislava namerava! skočit; v Dunav. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Lep praznik. Ker »e }e v ponedeljek nebo"nekam oblačil!o, Je marsikdo že skoro obupaval, da bo lepo tudi na praznik. Strah pa Je btt odveč, saj smo imeli takoj zjutraj najlepše solnce. Prekrasen praznik, in pa zavest, da smo šele po prvem, sta rana/mila mnogo Ljubljančanov Is mesta, na Gorenjsko, pod planine in na okoliške hribe. Na Katarini se je včeraj kar trlo izletnikov, še več pa je bilo posetniikov Šmarne gore. Pod snegom tn na prisojnih mestih raste obilo teloha, najdeš pa tudi drugo cvetje ia zelenje. Izletniki so prinesli v mesto nazaj cele grmade jpušeljcev«. Tudi v neposredni okolice LJubljane je bilo včeraj živahno; zlasti v št. Vida in na Posavjn so bftl gostilničarji kakor tudi gosti prav zadovoljni. n— Veletnre v snega ln leda ie naslov predavanju, ki ga priredi Slovensko planinsko društvo jutri v četrtek 4. t m. ob-20. v dvorani Delavske zbornice. Predavaj bo g. Hans Ertl iz Monakovega. eden najznamenitejših nemških alpinistov iz najmlajše struie, ki jo odlikuje velika drznost, združena z največjo tehnično dovršenostjo. Hans Ertl ie danes med Nemci dobro znano ime. Njegova tura čez zaledenelo severno steno Ortlerja, ki je nagnjena od 60 do 80 stopinj in končno popolnoma navpična, in doživljaji v ledenih kaminih, kjer so neprestano grmeli plazovi ledu in snega mimo njega v prepad, spada med najzanimivejše alpinistične avanture sedanjosti. O teh in drugih znamenitih doživljajih bo predava! mladi alpinist, ki ga kritika označuje kot zelo dobrega predavatelja; svoja izvajanja bo pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. — Vstopnice so v predprodaji v pisarni SPD, palača Grafike, Masarykova cesta št M, in pa na dan predavanja od 19. dalje pri blagajni v Delavski zbornici. u— Komorni koncert pibal bo v ponedeljek S. t. m. kot četrti »Slogin« komorni večer v veliki dvorani kina Ljubljanskega dvora. Spored: Mozartov kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klavir; Rorichov trio za flavto, klarinet in fagot; RimsknKorsa-kovega kvintet za flavto, klarinet, fagot, rog in klavir. Izvajali ga bodo gg. Korošec Slavko (flavto), Gregorc Janko (klarinet), Hauck Viljem (fagot). Lukas Robert (rog), vsi člani opernega orkestra, in g. Heri Svete! (klavir). Komorna glasba na pihala sc zelo goji po drugih deželah, pri nas pa je še skoro neznana. Koncert bo zanimiv in bo gotovo vzbudil širšo pozornost na pihala Cene vstopnic: parter 8, 6, 4 in 2 Din, balkon 8 in 6 Din. galerija 2 Din. u— Pevski zbor Glasbene Matice. Drervi ob četrt na 19. vaja za ženski »bor, ob 20. za moški rt>or. u_ Nesreče na aneffu In druge poškodbe. V splošno bolnico ao včeraj pripeljali več poškodovancem, ki »o ee ponesrečili pri smuki m pri sankanju. Na Blokah je padel po bregu 6 letni Anton Hiti in si zlomil desno nogo. 20 letna Alojzija Jakopi čeva te Ribnice se je smukala v okollo! Ribnice in si pri padcu zlomila levico Učiteljica Marija Plečkova z Vrhnike, se je sankala nad VrhmKko In se pri padcu hudo poškodovala na obrazu. France Tanko s Karlovftke ceste 26. je včeraj dopoldne sekal drva in se vsekal v levico. Poseatnl-ca Roea Zupančičeva iz Gradca pri Litiji Je šla včeraj dopoldne po cesti im jo je podrl reki kolesar, da j« padla po tdeb. Pri padcu si je zlomila levico. Iz Kamnika so pripeljali v bolnico mesarskega pomočnika Ivana čuka. ki mu je pri klanju spodletel nož, da se je hudo vreza! v levico še huje pa je naletel mesarski pomočnik Martin Smerkolj ia Domžal, ki ga je prašič ugriznil v levico ln mu Jo občutno poškodoval V bolnico so spravili včeraj okrog 13- tudi 50 letnega mehaniškega pomočnika Franceta Strnišo z Viča Mož ae Je peljal s kolesom po Tržaški cesti pa Je po nesreči zavoatl mod tirnici. Pri padcu si je razbi' čelno kost nad levim očesom u— Saharin ao vtihotapijall. Oblastva so prišla v zadnjem času zopet o a sled tihotapcem saharina, k! so ga dobavljali k nam te Avstrije. Prijetih Je btto te da! ta- dd nefcaj temSk, ki eo ranpečarrale saharin r LJubljani, še več pa na deželi. Aretirane ženske so navedle rlr odkoder so dobival« blago. Tako bodo stavljeni v preiskavo tudi glavni krivci. u— Jadranova redna plesna vaja bo v četrtek ▼ Trgovskem domu. u_ Zaključni venček obeh učiteljišč se bo vršifi Save«. u_ Drevi elitni plesni tečaj v Kazini Iz Celja e— Živahen I. februar. V ponedeljek zvečer se je vršil v vseh gornjih prostorih Narodnesra doma tradicijonalni, obče pri-i ubij eni obrtniški ples, trinajsti po številu. Udeležb., občinstva iz vseh slojev je bila ogromna. Mogli bi skoro reči, da že leta in leta ni doživela kaka predp.ustna prireditev v Celju tako lepega obiska. Večina udeležencev in udeleženk ti i do jutra prišla domov in tako je b;lo v ranih včerajšnjih urah opaziti na celjskih cestah precej zmuc-kanih obrazov. Cez teden dni pa se obeta že druga taka prireditev, maškarada Olepševalnega m tuisko-prometnega društva. Prireditev, katere čisti dobiček je namenjen za olepšani© Celja, bo na pustni torek v bogato okrašenih veseličnih prostorih Celjskega doma. Ob sviranju ljubljanskega jazz-banda »Odeona« se bo razvil cvetlični korzo in pa konkurenca mask. e— Odsek za neavtonomne mestne, trške in industrijske občine, ki je bil osnovan v okviru Županske zveze za dravsko banovino, bo imel svoj sestanek v četrtek 4. L m. ob U. v Narodnem domu. Sestanka se bodo udeležili predstavniki in zastopniki vseh v pošte v prihajajočih občin. e— Celjski trgovci "za revne ia brezposelne. Ze svoj čas smo poročali, da so celjski trgovci v polnem razumevanju obupnega položaja siromašnih in breznoselnih oseb v Celju in okolici ustanovili iz svoje srede poseben akcijski odbor, ki si ie nadel nalogo zbirati darove v blagu in denarju pri tukajšnjih trgovcih in nato podeljevati najpotrebnejšim nabrane podpore. Akcija lepo napreduje in so podeljene podpore, ki jih te že okrog 350, časten dokaz blagosti celjskega trgovstva. e— Delovanje Protituberkalozne lige se je temeljito obravnavalo na občnem zbora, ki ga je vodil predsednik g. Bogomir Zdol-šek. Primarij g. dr. Ivan Rajšp je predaval o splošnih sredstvih v boju proti jetiki. Podrobno tajniško poročilo je podal tajnik g. Viktor Smigovc. Liga šteje 465 rednih, podpornih in ustanovnih članov, pričakovati pa je, da se bo število članstva glede na važni značaj tega za rešitev našega bednega, z zavratno jetiko okuženega delavstva ter srednjih slojev, v prvi vrsti pa njihove obolele dece, v bodočem letu najmanj potrojilo. Želeti bi bi!o. da bi pristopil- k ligi kot ustanovne članice vse občine, trgovci, obrtniki in razna industrijska "cdjetja, ki se nahajajo na obširnem teritoriju delokroga celjske lige. Doslej še mnogi niso kljub številnim prošnjam pokazali zadostnega razumevanja. Ustanovni-na je 1000 Din. V bodoče se bo tudi pode-setorilo propagandno delo, zlasti s predavanji, filmi, skioptičnimi slikami in brošurami. Blagajniško poročilo prof. g. Gorupa izkazuje 26.870 Din premoženja in je bilo odobreno s posebno pohvalo. Novi odbor je bil pooblaščen, da po lastni uvidevnosti podpira pomoči in boljše oskrbe potrebne jetične osebe s krepkeišo hrano in denarnimi podporami. _ Kino Ljubljanski dvor Telefon 2730 Bombe smeha! šamika na front? Drnes ob 4., '/,8. tn 9. ari zvečer Cene 4 in 6 Din. e— Sprememba pri borzi dela. S 1. februarjem je prevzel vodstvo celjske ekspoziture javne borze dela od dosedanjega vodje g. Franca Drobneta g. Slavko Tokan iz Ljubljane. „ . , e— Pevski koncert calj&ka »Svobode« v nedeljo 31. ja-iuarja v Tifoovtjaih je potekel zelo zadovolijiivo. Občinstvi ee je nabrala polna dvorana Delavskega doma, kjer je v uvodu pozdravil celjtfce pevce tj. predsednic trboveljske »Svobode«, nakar 9e je začeil razvijati obsežna pevski program, ki je trajal približno dve uri. Že uvodna pesem »Dana 6e« je iižgala občinstvo. Številčno močan zbor razpolaga z visokimi, blesteoami tenorji in fum-damen-talnimi basi, jjlavni vrlimi vsakega dobrega moškega zbona. Najbolj je ugajal tTetji del programa, ki je podal celo vroto narodnih pesmi v priredba Gotovca, H ubada in Preglja, ld je kot pevovodja prejel krasen šopek. Velik vtis }e na navzoče naredil tudi reoštacijsiki zfcor pod _ vodstvom profesorja g. Sfcabemeta, ki je izvajal Župančičevo »Kovaška«. Ob koncu koncerta je b»l zbor deležen prisrčnih ovaaij. PRISTNI CVIČEK ln Izvrstna Štajerska ter dalmatinska vina dobite samo v gostilni CEBNE, Zagreb, Kadi čeva ulica 1, dvorišče. 2078 ZALOGA POH18TVA F. F A J DIG A, SIN LJubljana, Sv. Petra e. 17 Spalnice od 2.500 Din naprej Kuhinje od 1.000 Din naprej Pomanjkanje spanja je največkrat posledica nevoznega stanja. Stalno negovanje telesa s Fellerjevlm bla-godlšečlm Elsafluidom, tem skozi 85 let preizkušenim domačim sredstvom ln koz-metikom, vedno pomaga. Poskusna steklenica 6-Din, dvojna steklenica 9 Dia povsod. Po p->šti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez dalj-njih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Fel-ler. Stubica Donja, Elsa trg 246, Savska banovina. e— Tuj&ko-prometna statistika v januarja. V preteklem mesecu je obiskalo Celje 760 tujcev, ki eo b'0i po narodnosti: 617 Ju-gosflovenov. 76 Avstrijcev, 21 ^ehoslovaSrov, , 19 Nemcev. 12 Italijanov, 6 Rusov, po 3 Po-liaki in Madžari in po 1 Francoz, Ruitr.un in Turek. Po poklicu pa so tujca bili: 2S9 trgovskih pomočnikov. 171 uradnikov, 122 obrtnikov. 30 delavcev. 9 odvetnikov, 7 dijakov, 5 industrij cev in 4 zdravniki, dočvm je brk) 123 tujcev brez poklica. ©— Umrlo je r Celju v januarju skupno 19 oseb, od teh 3 ▼ mestu, 16 pa v javni bolnici. e— Le Se danes morete obnoviti srečke IV. razreda, ker bo žrebanje tega razreda že jutri zjutraj. Hitite! e— Mestni kino bo drevi in jutri zvečer zaradi predavani dr. Julija Kugvia zaprt. Iz Maribora a— Mestno inpanstvo razglaša. Po okrožnici banske uprave se one uprave ustanov, ki po tej okrožnici zahtevanih prijav še niso predložile, ponovno pozivajo, da se v desetik dneh zglasijo pri mestnem knjigovodstvu na Slomškovem trgu, kjer dobijo potrebna pojasnila in prijavne pole. Zlasti se opozarjajo na to župni uradi, ravnateljstva srednjih šel, upravitelj-stva osnovnih šol ln samostanov, bolnic in raznih stanovskih korporacij in zadrug. Strogo nabožnih ustanov ni treba prijavljati. Ustanovnim upravam, ki so svoje prijave že na prvi poziv predložile, ni potrebno ponovno predlaganje. Proti odgovornim činiteljem ustanov, ki tudi sedaj ne predložijo zahtevane prijave, bo banska uprava uvedla kazensko postopanje. a— Ljudska univerza. V petek ob 8.15 zvečer govori g. senator dr. Frangeš, bivši poljedelski minister, o socialni in ekonomski krizi na Nemškem. S to najbolj aktualno gospodarsko temo našega časa zaključujemo ciklus, ki nam je dal majhen vpogled v obstoječe težke gospodarske razmere. G. dr. Frangeš je Izvrstno poučen o nemških razmerah, ker je aktivno sodeloval pri urejevanju naših gospodarskih odnoSajev z Nemčijo. On slovi kot izbo-ren predavatelj in je imel največji uspeh v Zagrebu s sličnim predavanjem. a— Maribor pred 400 leti. V četrtek 4. t m. bo Ob 19. predaval v Ljudski univerzi v Studencih sodni svetnik g. Vladimir Travner o obletnici turškega obleganja Maribora leta 153* a— Vprašanje ceste aa Kalv*Hjo. O gradnji nove ceste na Kal varijo bo defi-nltivno sklepal šele občinski svet na prihodnji seji, zato se za ta teden nameravana dela še ne bodo pričela Da se p« nudi brezposelnim vseeno možnost zaslužka, bodo zaenkrat zaposleni pri urejevanju nekaterih mestnih cest ;ji ulic. a— V zlato svobodo. Minister pravde je dovolil pogojni odpust te tukajšnje moške kaznilnice 30 obsojencem, ki jih je predala včeraj uprava kaznilnice predstoj-ništvu mestne policije, da jih odpravi v njihove pristojne občine, oKiroma na določena bivališča. Med odpuščend so povečini mlajži fantje, ki so bili obsojeni na več let robije radi noža, nekaj pa je tudi težkih zločincev iz drugih delov naše države. Tako je presedel dolgih 18 let radi hudodelstva roparskega umora v Novem Pazarju 85-letni Ahmet Ajdaipašlč. Mož je popolnoma gluh in z otroško radovednostjo gleda v svet. Včeraj dopoldne so jim izročili na policiji potrebne dokumente, popoldne pa odpravili na njihove domove. Marsikateri njih ne bo našel več svojcev, ne bo poznal svojega doma. a— Tajski promet. V januarju je dopo-tovalo v Maribor skupno 1490 tujcev, od teh 370 inozemcev, in sicer 141 oseb z Dunaja, 36 iz Gradca in 193 iz drugih inozemskih mest. a— Zaradi zastrupijenja t sJtaftiolom so morali prepeljati z rešilnim avtom včeraj v tukajšnjo bolnico 24-letnega gostilničar-jevega sina Maksa Berlingerja od Sv. Martina pri Vurbergu. a— S policije. Včeraj Je policija aretirala več oseb radi beračenja, dve ženski radi tajne prostitucije in 3 moške radi pretepanja in razgrajanja Prijavljenih pa je bilo policiji več primerov nedostojnega vedenja, kalenja nočnega miru, tatvine ob'eke in nosknsne tatvine. a— Vlom v skladišče. V noči na nedeljo Je bilo vlomljeno v skladišče trgovca Gole-ža v Einspielerjevl ulici. Vlomilci so s silo odprli vrata ln odnesli iz skladišča okoli 200 kilogramov kleja, v vrednosti nad 3000 Din. O vlomu je bila takoj obveščena tukajšnja policija, ki Je našla sled za storilci. a— Danes eb 9. bo Javna licitacija rasnega blaga r skladišču tukajšnje carinarnice. Z Jesenic »— Sokolskim smučarjem, včlanjenim v društvih kranjske sokolske župe, sc javlja, da bodo 13. in 14. februarja v Bohinjsk' Bistrici smučarske tekme 5JKJ, ki bodo izbira za tekme za smučarsko prvenstvo slovanskega Sokolstva 6. marca v Štrbskem Plesu (ČSR). Red za člane: smučarski tek na 18 km, tekme v skokih, sestavljena tekma na 18 km in v skokih, tekme v slalomu na 3 km; za clanice: smučarski tek na 6 km in na 10 km. Tekme članov na 18 km se bodo pričele v soboto 13. februarja ob 14. ostali smučarski teki članov ln članic in tekme slalom za član« pa se pričnejo v nedeljo 14. februarja ob 8. zjutraj. Tekma članov v skokih bo istega dne ob 15. na skakalnici v Bohinju. Smučarj5 in smučarke, ki so žc kdaj tekmovali m dosegli povoljne uspehe, se pozivajo, da se prijavijo sigurno do 5. februarja načelstvu kranjske sokolske župe v Radovljici. Iz SoStanja 8— Darovi. Namesto venca na grob Jelke Poljančeve so darovali v zdravilišču v Topolščici službujoči njeni tovariši vodstvu tukajšnje šolarske kuhinje 865 Din, župan dr. Fran Mayer pa 100 Din. Isti kuhinji so dalje še prispevali« Krajevni šolski odbor rdečega križa Velenje kot čisti donos prireditve 1000 Din, Sokol Velenje 190 Din; zbirka delovodje g. Savineka med velenjskimi rudarji Je dala 810 Din, med pisarniškim osobjem premogovnika 154 Din zbirka g. Varoge v Topolščici pa 225 Din število šolarjev, ki se dnevno pogostijo v naši šolarski kuhinji Je že naraslo na 130. Vodstvo izreka vsem darovalcem prisrčno zahvalo! Iz Novega mesta n— Delovanje novomeških kotaSic pod predsedstvom ge. Olge Skalickyjeve je bilo tudi lani nadvse aktivno. Za božičnlco so naše kolašice obdarovale 16 revnih fantkov, 16 deklic hi 25 mestnih ubožcev. Ve- Bo* «4 ?**J«t!J Zakaj brez kofeina? Navadna kava vsebuje 1—1% kofeina, rastlinskega stropa, kt lahko pri mnogih ljudeh povzroči težkoče srca, povišanje krvnega tlaka, motenje spanja, razdražen jo živcev ali ledvic. Zaradi kofeina naj bi otroci sploh ne pili kave. Kofein je vzrok, da mora zdravnik takorekoč dnevno zabra-njevati navadno kavo. Venomer bolj potrebna je postala prava kava, Id ji je odvzet kofeia. Kava Hag je prava, aajplemealiej-&a zrnata kava, ali brez kofeina, ter popolnoma neškodljiva tako zdravim kakor tudi bolnim. Celo deca sme brez pomisleka piti mleko s kavo Hag. Najnovejša raziskovanji so pokazala, da mleko, začinjeno s kavo Hag, ni samo tečnejše, ampak tudi najlažjo prebavljivo. Kava Hag je vseskozi kvalitetna, le najboljše vrste kave tvorijo nj*no mešanico. Izdatnost ji je neoporečna. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo Hag dobite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili, Servlra se na željo tudi v hotelu tn kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega oglasa ta Din — za odpremne stroške — od Kave Hag d. d, Tomašlčeva ul. 4, Zagreb. činoma obdarovanih je prejela obutev, perilo in obleke, poleg tega pa še pecivo ta razne druge jestvine. Stroški nabav so presegli 4500 Din. Podpora siromakom je znašala brez daril v naturalijah preko 1400 Din. Stroške je podružnica krila * dohodki materinskega dneva, prodajo oljk, dohodkov tombole in krizantemnega dne. Za vsa darila, bodisi v denarju ali v Naga se odbor vsem darovalcem naiiskreneje zahvaljuje. b— Veiezaointfv sodni proces se bo vri* pred tuk. okrožnim sodiščem v veliki raz-pravni dvorani ▼ petek, proti veliki ropar-sko-požigalsk! toflpi So tiar, Rozman ia drugi, ki je bila dolgo časa strah m trepet v*» Dolenjske. Iz Trbovel! t— Obrtne društvo Trbovlje. T asd^ IJo dne M. t m. se j« v dvorani g»tJto* Forte na Vodah vršil ustanovni občni afecr na podlagi novih potrjenih pravil- Dn>-frtrvo »e je prej Imenovalo Obrtno društvo za Trbovlje-Hrsstniik-Dol. Zdaj ee je s ozirom na lažje poslovanje trboveljski del društva osamosvojil, fevoljen je b"i novi ravni odbor sa triletno poslovno dobo. Iti mu je predsednik »nami <*rrtaiš£i voditelj g. Mikaš Rozin ta v katerem so skoraj vse Obrtne panoge zastopane po starih, tafcušearih organizatorjih. Upaiti j*, da bo delo novega dnuštva rod Ho mnof> uspeha za obrtnBki stan. — Občnega ra se js udeležil tudi zastopnik ZJborni«* za TOI g. Milko Krapež, ki Je asa svoja izvajanja žel mnogo odobravanja pr! zboro-vaicSh. t— Kolkovanje. Pod teta naaiovom pri- občuje »Slovenec« od 30. t. m- notaoo, ki pa ni točna. Kar se tiče kolkov, bo stvar pojasnila oblast, ca katero se Saakar dbrača za pajasnifeo. Nekaj drugega je vflo-ga sama, ki je bSla odposlana proovetm--mai mrotefcmtjvu s patr sto podpisi. V doto?c-ni prošnji ne gre toliko za poučevanje verouka, kakor za osebo kateheta g. Z ki ga je prosvetna dbiW odfcta-vfa. G. ke*c-bet ima odprto pot pritožbe. Ko bi pc*»-vzel g. kartehot to pot. bi bilo popolnoma v redu, ne dopade se nam pa, da se je za-te&«! k poforiramju podpisov prefovaptvsi. UA o ceS zadevi ne more biti in na '™or-nrireno. Ne žetfeno nakotnur lafivic. vendar pa smo mnenja, da smo pred zakonom vsi državljani enaki. t— Spominska plaketa za Jogostoven**® gasilsko »vezo. V iz4ožfoemem oknu oto-gerije »Saniitas« je raTStavSijena ftpanaLnf&a plakete JGZ. ki j« b?a iaddkam po naor-tu 2. Fr. Gucaka v njegovi delavnici. OfcV* jc sestavljen iz samah kom^resnih zmatKov. v sredini pa je pcn-e5a.ua plaketa anek« ki jo je izdelaj domača sffikar g. svas^ftj- Iz Laškega l— Eksotični strapenl bršlin. Kakor smo že ponovno pisali, diči naš »Hum« izrazito alpska flora. Večini posetniov, pa deloma tud! Laščanom pa ni znano, da prištevamo naši redki flori tudi »strupeni bršlin<, če-gar domovina Je Severna Amerika od Vir-ginije do Georgije in severozanadna Caro-Hna. Ta v naših krajih nenavadna rastlina se spenja po zidoviu starega grada- Mladi poganjki te rastline so zelenkasti in pokriti z mehkimi dlačicami, ki pa kasneje odpadejo, vejice so sivo-rjave. Listi so trodeini in različn' po velikosti tn oblikL Cvet je grozdnat, plod pa okrogljast svetlo-rumene barve. Pogostih kožnih obolenj v Laškem, osobito med mladino zdravniki dolgo časa niso mogli tolmačiti, dokler niso prišli do prepričanja da morajo biti z njimi v zv^zi kaka strupena zelišča. Sum je padel na rumeno »Solidago virga aurea« in pa na omenjeni strupeni bršlin »Rhus Toxicodendron«. Pri preizkušnji pa se je ugotovilo, da prva ne pride v poštev, temveč da je krivec »strupeni bršlin«. Ti interesantnl pojavi so napotili celo gg. prof. dr. Valo Vouka, dr. Ivo Horvata in mg. ph. Kosto Vouka v Laško, da proučijo zanimive primere ?a-strupljenja in licu mesta. Rezulat teb študij je priobčil g. prof. dr. Ivo Horvat v lanski 12. števflki »Viesnika Ljekarnika« v Zagrebu. Iz Prekmarfa pro— Izprememba lekarniške koncesije v Murski Soboti. Lani je otvorila v hiši g. Hahna lično lekarno gdč. žmavčeva. V ponedeljek 25. t. m. pa je gdč. žmavčeva prejela dekret od banovine, da se ji odvzame lekarniška koncesija in se podeljuje g. Anderšu. pm— Agrarna reforma. Odlok o utrditvi agrarnih objektov. Izdelan na podlagi elaborata likvidacijska komisije agrarne reforme, je vsem interesentom na ogled pri občinskem uradu v Murski Soboti do 17. februarja. Iz življenja šanghaj Šesto največje mesto na sveta in sveta Navidezna smrt med rastlinami Ponovni nemiri na Španskem Zgodovina stare kitajske naselbine, ki je nad izlivom reke Vangpu v Jangceki-ang s svojim petkilometrskim obzidjem in sedmerimi vrati še danes jedro tega velemesta, je skoraj neznana. Ta najstarša četrt je imela pač isto zgodovino kakor tisoči drugih kitajskih mest, nič boljšo, nič slabšo, toda reka, ob katere levem bregu leži, je že v starih časih predstavljala si- RuE&i botanik Ivan Vasiljev je n&šd v peščeno puščavi Kara Rum neko travo, ki raste samo nekoliiko tednov spom'ad5. Sredi maja se puščava čisto izsuši, vsako življenje je nemogoče v pesku, ki se v opoldanskih urah 6egreje na 80 stopinj. Tudi omenjena trava se tako izsuši da bi jo lahko tri v prah. A vendar življenje v njej ni popolnoma ugasnilo. Če ji polagoma prili-vaš vode. ozeleni in prične znova rasti. Ta rastlina, ki kaže takšno neobičajno žn-tavost, ni edina svoje vrste. 2e 1928. je odkril Cemiavski v Makedoniji neko sorodni-co usamibanske vijolice, ki prenese slično izsuši tev, ne da bi popolnoma zamrla. Novi glavni tajnik Društva narodov ? Nekaj dni po zadušitvi komunističnega upora v severni Kataloniji je prišlo tudi v Valenciji in Sevilli do večjih izgredov. Vladne čete so morale nastopiti z oklepnimi avtomobili proti upornikom, ki so si zgradili barikade. Na levi: uporniki so prevrnili tramvajski voz. Na desni: oklopni avto vladnih čet v Sevilli Vežbanje prostovoljcev v inozemski koncesiji v Šanghaju teri so se smeli inozemci naseljevati v posebnem predelu in pod lastno upravo. Del tega prvotnega britskega koncesijskega ozemlja so si pozneje pridobili Francozi, nekoliko iet nato so si Američani severno od britskega ozemlja izbrali novo koncesijo, ki se je pozneje z britskim ozemljem združilo v »Mednarodno ozemlje«. šanghaj ima silno vroča poletja in kratke, toda zelo ostre zime, nenadne vremenske spremembe podpirajo nastajanje griže in podobnih bolezni, v kitajski četrti so razsajale koze in kolera, močvirnata okolica pospešuje malarijo. Vse to je vplivalo, da se inozemci spočetka niso kaj prida naseljevali v svoja ozemlja. Toda sčasoma so vendarle začele zmagovati prometno geografske prednosti mesta, s pametnimi higienskimi odredbami so se bolezenske nevarnosti močno omejile in mesto se je začelo polagoma mogočno razvijati. K temu je pripomogla posredno tudi zasedba kitajske četrti 1853 po tajpinških upornikih. Kitajska vlada je takrat sama naprosila Anglijo, Francijo in Ameriko, da bi organizirale pobiranje carin z lastnimi carinskimi uradniki, s čimer si je sicer zagotovila del dohodkov, a je po drugi strani bila prisiljena priznati tujcem Se večje svoboščine. Se važnejša posledica tajpin-škega upora pa je bila ta, da so se bogati kitajski meščani zatekli pod varstvo tujih koncesij, tako da je bila končna posledica vsega tega sivorjenje kitajskega. mora biti še mnogo več, tako da bi Sang- hajsko prebivalstvo štelo najmanj dva, a skoraj gotovo več nego 3 milijone duš. Filmska drama v Ameriki V Ohiu ©e ie nedavno odigraJa fPlansika drama v pravem pomerau besede. Pred porotniki je sedal neki Lowin, ki je biil obtožen umora. Njegov zagovornik si je na vso moč prizadevat, da bi črneči? porotnTke. Z veliko spretnostjo je dosegel, da so porotniki oprostili obtoženca Ko je bila razglašena ofprostiflma razsodba, je šel zagovornik čestitat oproščene«. Ta pa je začel pripovedovati zgodbe iz 6vojega življenja. Pripovedoval je. (catko je zašel na zločinska pota in kakšen je biil mjegov prvi zločin. Hranil je tuidi sliko svoje žrtve. Zagovornik ga je prosili, naj mu to sftiko pokaže. Lowin je potegnil iz žepa sliko ženske, v kateri je zagovormfk spoznal svojo pred 25 leti umorjeno nevesto. Pogled na sliko je tako razburljivo učimikovai nanj, da je pri priči potegnil samokres in 6prož l v morilca, ki je mrtev omahniti na tla. Pristopajte k Vodnikov! družbi Gar Wood (levo spodaj) s svojim motornim čolnom »Mlss Amerika IX«. Po dolgotrajnih neuspelih poskusih je drzni Američan zopet osvojil Ameriki svetovni rekord v dirkah z motornimi čolni. Po nekaterih vesteh je dosegel celo hitrost km na uro in tako za 2 km prekosil čas dosedanjega prvaka Angleža Kaye' Dona milijonskega mesta pod inozemsko upravo. Trgovina je naraščala od leta do leta in že ob začetku našega stoletja je spadal šanghaj med najvažnejša pristanišča na svetu. Poleg prvotnih izvoznih predmetov, svile, čaja, riža, izvaža danes tudi bombaž, kože, volno, pšenico in fižol. Uvoz pa obsega vsakovrstne industrijske izdelke, a Kitajski del kitajskega velemesta je obdan z bodečo žico in s španskimi jezdeci, ki ga ločijo od mednarodnih mestnih delov. Kitajci so tako izročeni na milost in nemilost japonski vojaški sili Sodobna kriza in samomori Sleparski vzlet v stratosfero Pred nekaj dnevi je dunajsko časopisja poročalo o nameravanem vzletu v stratosfero, ki naj bi ga izvedla neki inženjer Braun in grof Zichy. Prof. Thiring, načelnik fizikalnega instituta na dunajski univerzi pa zdaj izjavlja, da je Braunov izum teoretično nemogoč, kar lahko dokaže vsak povprečen gimnazijec s svojim znanjem v matematiki in fiziki. Hans Braun sploh ni inženjer. Grof Z:chy je takisto dvomljiva osebnost in še nedavno se j«* njegovo ime imenovalo v zvezi z neko sleparsko afero. Braun je obiskoval tehniški oddelek obrtnem muzeju in je rodom iz Sarajeva., S svojim sigurnim nastopom si je pridobil naklonjenost nekega plemenitaša ~ Badnu in mu izvabil okoli 700.000 Din za neki patent. Plemenitaš je bil tako zaverovan v »patent«, da je prodal svoje vele-posestvo in povrhu še visoko zavaroval svojo hčer. Braun mu je natvezal, da se sa njegov »izum« zanimajo v Ameriki in ns. Japonskem. Pravil je, da njegov izum. omogoča let aeroplanov ponoči in v megli brez vsake nevarnosti, šele pozneje j« postala stvar aristokratu sumljiva te j« poslal najprej svojo tajnico, potem pa Je še sam obiskal prof. Thieringa. ki mu js razložil, da je nasedel drznemu sleparju, Grof Zichy, Braunov sotrudnik, je tudi brez sredstev in dunajska policija je ime* la že priliko spoznati njegovo poštenje. Miss Germana 1932 Ruth Behnen, 191etna dama iz Freiburga, Je bila v Bej»® linu izvoljena za letošnjo nemško Ir-potn«* kraljico ANEKDOTA Znan dunajski gledališki ravnate^ govoril s skladateljem. Richardom StratE*=-som, da bi uprizorili kakšno njegovo delat. »Igrajte Ariadno na N3ksujno pristanišče, ki ga je bilo mogoče doseči z največjimi ladjami in ki je omogočalo živahen promet. O tej izvrstni prometni legi in o bogastvu starega kitajskega mesta je svet iz- Japonski oklopni vagon na progi pred Har-binom vedel šele za vojne 1841, ko je angleški admiral Parker s svojim brodovjem prispel sem in si je dal plačati odkupnino 145 tisoč funtov, da ni mesta s svojimi topovi spremenil v pogorišče in kup razvalin. Potem so Angleži v nankinški mirovni pogodbi (1843) dosegli, da je kitajska vlada proglasila šanghaj za odprto luko, v ka- Ravnatelj hamburške bolnice za duševne bolezni prof. dr. Weygandt je objavil v časopisu »Umschau« poučen članek o psihičnih učinkih današnje dobe. Med drugim pravi: Kakor v svetovni vojn!, se tudi zdaj niso pomnožile najtežje oblike blaznosti. Vojne nevroze in mamila so seveda poglavje zase. Kako vpliva na ljudi današnja doba s svojimi stiskami, v prvi vrsti njena najtrša oblika brezposelnost, pa kaže činjenica, da je duševno ravnovesje ljudi močno omajano. Zelo žalosten znak današnjega časa je množitev samomorov. To dejstvo postaja tako resno, da imamo danes, v primeri s predvojno dobo, dvakrat toliko samomorov. Najnovejša oblika te vrste pa je — družinski samomor. Ali nedeio lahko oslabi živce? življenje kaže, da lahko prebije človek velik del življenja brez dela. Primer za to trditev nudijo južnjaki in prebivalci tropskih dežel. Najmočnejše priganja ljudi k delu narava. Zemlja tako rekoč sili ljudi, da si iztržejo iz njenih rok eksistenčna sredstva. Težnja za izboljšanjem življenjskega položaja vliva človeku pogum. Kakšni so blagodejni vplivi dela, nam kažejo tudi izkušnje psihiatrov, ki uporabljajo pri svojih bolnikih zaposlitvene metode. Armada klatežev in potepuhov, ki jih srečujemo po cestah, ima med svojimi člani mnogo slaboumnih in bebcev, ljudi, ki se nagibajo k psihopati ji in bož-jastnosti, ki se posebno radi potepajo, dalje tudi alkoholike. V normalnih ljudeh pa zbuja brezposelnost velika neugodja. V njih se poraja nezadovoljstvo in posledica je, da jih obletavajo misli manjvrednega udejstvovanja. Visoko kvalificirani delavci, n. pr. tehniki in drugi, pa so naravnost potrebni okolice, da ne obubožajo na izkustvih, ki so jih pridobili. V velikih mestih je treba brezposelne s primernimi sredstvi odvračati od njihovih misli. Radio in kino v tem pogledu lahko dosti koristita. Seveda pa je vedno na prvem mestu načelo: brezposelnega čim prej zaposliti! Tudi malo dela je boljše kakor nič, kajti stalna brezposelnost učinkuje neugodno tudi na duševnost in vodi v duševno degeneracijo. Dr. Weygandt zaključuje svoja izvajanja z mislijo, da je ni stvari, ki bi mogla boljše učinkovati na ravnovesje ljudskih organizmov kakor delo. Prava zvestoba Cafč de PariiS, znano Zbirališče inozemcev v francoski prestolnici, je doživel letos žalostno usodo, da je moral lastnik kavarne zapreti iokal, ki je nad 50 let veljal za shajališče odlične mednarodne publike. Od 1885 je prihajal v Pariz vsako leto neki imovit Američan z imenom Hol-mes. Vsako pot se je ustavil tudi v tej kavarni. Ko je zdaj izvedel, kakšna usoda je doletela njegovo priljubljeno kavarno, je kupil od lastnika mizo, pri kateri je običajno sedel. Mizo so prepeljali v Ameriko in zdaj si jo bo dal postaviti v lastnem domu, kjer bo obujal spomine na drage pariške doživljaje. Vdovci in zakon V Pragi je izšla statistika o sklepanju zakonov v letih 1925—1930. V letih gospodarske konjunkture so se množili tudi zakoni, od 1930 pa se opaža upadanje porok. Statistika omenja na koncu zanimivo ugotovitev, da se vdovci bolj ženijo kakor vdove možijo. Oficirji ponesrečene podmornice: Komandant Leathes in poročnik Head (zgoraj). Poročnik Mac Donald in poročnik Town-send (spodaj) Chicaška razstava ogrožena Svetovna razstava v Chicagu je baje resno ogrožena. Dva podravnatelja, ki sta delala po smernicah ravnatelja Dawesa, brata znanega generala, sta čez noč izginila in odnesla s seboj 5 milijonov dolarjev. Zaradi teh 5 milijonov nastaja vprašanje, če bo mogoče razstavo sploh otvo-riti. Prireditveni odbor je dolžan raznim bankam že nad milijon dolarjev ter ne razpolaga trenutno z nobenimi sredstvi. župan Cermak je zbral someščane na veliko zborovanje, kjer jih je pozval, naj podpisujejo posebno posojilo, brez katerega bi bilo treba razstavo odpovedati. Po Chicagu se širijo govorice, da sta pobegla podravnatelja izvršila poneverbo po nasvetu Caponeja. Zato so se pojavili tudi glasovi, naj bi se Al Capone, ki je zdaj zaprt, izpustil iz ječe — proti zagotovilu seveda, da bi bila s tem omogočena svetovna razstava. Hjalmar ProcopA, znani finski politik in ponovno vnanji minister, bo postal najbrž naslednik sira Erica Drummonda. Procopč igra sedaj vodilno vlogo v finski industriji Kako dolgo rase jeienje rogovje? Dva ruska učenjaka sta hotela ugotoviti natančno dobo, ki jo rabi rogovje belo-pegastega jelena, da se popolnoma razraste. Jelen, ki sta ga opazovala, je odvrgel stare rogove v decembru. Po treh tednih je začelo poganjati novo rogovje, ki se je razraslo v 77 dneh. Rast je bila najbolj energična v osmem tednu, ko je znašala 12 cm. Mesec dni po končani rasti je žival oddrgnila kožnato prevleko novega rogovja. Ta proces se je izvršil v štirih tednih. „M 2" izgubljena! Gospodarstvo Knjiga o neposrednih davkih »Neposredni darki.« Pregled najvažnejših 'davčnih zakonskih dolofb. Priredil višji finančni svetnik Josip Mosetizh. Izdala Kmetijska matira v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7 Cena 30 Din. Davčno reformo smo res dobili Sele pred par leti. vendar se je nabralo v kratki dabi izza leta 1928 do danes že mnogo raznih davčnih in vrh tega nebroj spreminievalnih ip dopolnievalnib zakonov ter pravilnikov, in obsegajo skupa? nad ?*>00 tiskanih strani. je bro proučevanje davčnih preapiaov T>ri tem staniu za lajike povsem nemogoče, ie naravno Naraščajoča davčna bremena m vedno težja gospodarska kriz« pa silita davčne zavczance. da poznajo podrobno ne-> svoje davčne dolžnosti, ampak tudi svoie lavčne pravice. Prav v tem oziru bo predmetna knjiga važen kažipot vsem davkoplačevalcem. Ogromno snov knjige je pregledno razdelilna na pet delov. V splošnem delu raz-pravna o zna'čaju in namenu davkov, o davčni zakonodaji, o finančni upravi in o važ--leišib davfnotehničnih izrazih. \ drugem delu podala pregled neoosrednih davkov, nato i« razpravlja ločeno o posameznih daven:h vrstah (zemljarina, zgradarina, prt-Iobr;na. rentnina. družbeni davek, vojntca, davek na neoženjene osebe, prometni davek. davčna prostost oseb z devetimi ali več otroci). Tretji del vsebuje priredbeno postopanje (prijave za odmero davkov, davčni odbori, odmera davka pritožbe, zastaranje, amstvo), četrti del govori o pobiranju in nrisilnem izterjevanju davkov, peti del pa o davčnih kaznih in davčnokazenskem po-stopaniu. Priznati je treba, da je prireditelju knjv 6 -e popolnoma uspelo poljudno razložiti vso ogromno in težko zakonsko snov in pr~-riedno podati v nepreobsežni knjigi (na 182 straneh). Avtor ie s tem izpolnil vrzel, ki -r o io naravnost boleče občut-li v sleherni pridobitni panogi našega gospodarstva. ;snvga. ki je namenjena v prvi vrsti najvažnejšim davčnim vppošaniem vsakdanjega '•'vVenia. pa omogoča poleg tega tudi po-; -obneiše in sistematično proučevanje osta-h davčnih vprašanj, ker so pri posameznih ^včnib vprašanjih navedeni tako splošni ikor tudi špecijalni zakoni, lci obravnava-dotični davčni predmet. Zato bo knjiga -zdvomno dobrodošla nele davčnim zav*. ~em, marveč tudi pravnikom, odvetni-i in notarskim pisarnam. _ javnim obla-m, gospodarskim institucijam itd. S oplje za skupne zbornice skope'.j.cfcri Trgovk o-industrijski zbor--c jc te dni vršili a 28. plenarna saia.na so bile »prejete številne resolucije: lucija glede sistema zbornice 6e fla-c;: iraigrafa 393. in 394. novega obrtnega ^akorn;cah, ki jim tudi citirani ofert-rskon pripisuje veliko važnost. V tem ■ ijren zakonu naj se uveljavi sistem skupnih r.borrle za vso kraljevino, ker je izkušnja prkazal«, da je samo pri tesnem sodelovanju med obrtništvom, industrijo in trgovino prvčekovati splošni napredek go-'fpodarstva.« V resolucijah zahteva ekopeljska zbornica med drugim tudi naslednje: Po vzgledu drugih držav naj se tudi pri nas izdela splošen gospodarski načrt. Ckn prej naj se izda poseben zakon za pospeševanje ijndu-*fnij«-»ke daavnorti. Po vzorcu Privilegirane agrarne banke je treba ustanoviti posebno privilegirano industrijsko banko. ŽelezTii-Ike tarife se morajo zmanjšati v enakem razmerju, kakor so padle cene. Končno je f resolucijah iznešena zahteva, da se izvede decentralizacija državnih dobav, zlasti ra vojsko, tako da bodo od teh dobav--imeli koristi tudi širši narodni sloji. Lanski promet v sušaški luki liani kaže pomorski promet t luki na Su- ^aku. ki je glavna luka za vzhodni del naše države, prav zanimiv razvoj. Po številu iošlih pamikov se je promet navzlic gospiv darski krizi povečal. V luko je prispelo 3762 narnikov (1. 1fl30. 3671) s skupno 2.638.3% '"■nto - registriranimi tonami (I. 1930. 2 milijona 505.0*26). Seveda pa navzlic povečanju prometa po -tevilu in nasilnosti došlih ladij ni izostalo »manjšanje prometa srlede na vkrcano in Izkrcano blago, kar i« razumljivo, če pomisli-mo. da se je ko1;čina vsega našega izvoza n uvoza v zadnjih dveh letih silno skrčila. Naš izvoz ie padel od 5.330.000 ton v letu :02fl. na 3,323.000 ton. torej za 2.007.000 ton GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda. 3.; Zaprto. četrtek. i.: Revna ko eerkvena miš. B. petek. 5.: Zaprto. UIBUASSKA OPERA Začetek ob 20.15. ^reda. 3.: Knez -I^or. E četrtek. I : Cannen. i. Petek, 5.: Zaprto. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Sreda. 3.: Zaprto. Četrtek. 4.: Lutka. B. Znižane cene. Zadnjič. ★ Tr mariborskega gledališča. V četrtek bo poslednja uprizoritev Audranove zabavne in melodiozne operete »Lutka. Tenorsko partijo poje g. Sancin. Pre(istava bo po znižanih renah. _ V soboto. 6. t m. bo krstna predstava novega slovenskega dramskega dela »Groteske sedanjosti, duhovite in originalne satire mariborskega podžupana, književnika R. Golouba. Ker vlada za to predstavo že danes vel ko zanimanje, priporočamo nabavo vstopnic v predprodaji. PTUJSKO G LED VLI5CE. Začetek od 20. Ponedeljek, 8.: Zenitev. Gostovanje mariborskega gledališča. Gostovanje mariborskega gledališč* ▼ Ptu.in. V rrrrnedeljek. 8. t. m. gostuje Narodno gledališče v Mariboru v Ptuiu z Gogolje-vo rusko klas'čno komedijo »Ženitev««, ki je pri vseh dosedaniih uprizoritvah v Mari-boni dosegla najlepši uspeh. Opozarjamo občinstvo, da si nabavi vstopnice v predprodaji. 1925. 1266 1926. 2412 1927. 2615 1928. 3013 1929. 3363 1930. 3671 1931. 3762 ali 38 naš uvoz pa je istočasno nazadoval od 1,671.500 na 1,133,000 ton, torej za 538.500 ton ali za 32°/®. Sušaški luški promet kaže t zadnjih letih naslednje gibanje: promet ladij prom. blaga štev. ladij br.-reg. ton ton 1,082.700 340.000 1,143.300 270.800 1,525.000 438.100 1.967.200 T42.700 2.210.100 693.900 2 505.00O 728.600 2.638.400 559.800 Kakor je iz gornjih številk razvdao, se je blagovni promet v sušaški Inki še v letu 1930. navzlic splošnemu krčenju blagovnega prometa precej dvignil, lani pa je padel, in sicer nasproti letu 1929. za 19 Vo, nasproti letu 1930. pa za 21 °/n. Pri tem je zanimivo, da se je najbolj skrčila količina izkreanega blaga, in sicer za 35 n/n, od 304.800 na 197.800 ton, dočim se je količina vkrcanega (izvoženega) blaga zmanjšala le za 14 V®, od 423.900 na 362.000 ton. Količina vkrcanega lesa se je zmanjšala le od 361.500 na 315.600 ton. količma vkrcanih drv pa od 13.100 na 8990 ton. Najobčutneje pa se je v zadnjih letih skrčila količina izkreanega fosfata (od 137.900 ton v L 1929. na 21.900 ton v 1. 1931.) in p;rita (od 42.200 ton v L 1929. na 7100 ton v L 1931.). V prometu s kolonijalnim blagom se bu-šaška luka ni mogla še prav uveljaviti. Leta 1928. se je uvoz koloniialnega blaga nenn-doma dvignil od 1100 na 14.100 ton: potem je zopet popustil na 3250 ton v 1. 1930., lani pa se je ponovno dvignil na 12.400 ton. Okrepitev naših državnih papirjev Zadnje dni je ti a naših efektnih tržiščih nastopila prav čvrsta tendenca v državrrh papirjih, ki je očividno v zvezi z vnovčenjem kupona obveznic za vojno škodo. Kakor znano, so razni temni elementi raznašali že lani vesti, da naša država zaradi moratorija za nemške reparacije ne bo izplačala do-šlega kupona obveznic za vojno škodo. Navzlic demantijem vlade je tečaj tega oapir-ja tudi v zadnjem času še popuščal. Redno izplačevanje kupona, ki 6e je pričelo 1.1, m., pa je končno razblinilo zadnje dvome, nakar se je tečaj obvezne naglo dvignil. Včeraj ie bil na beograjski borzi zabeležen že tečaj 250 nasproti 215 pred dobrim tednom, tako da znaša okrepitev tečaja v 8 dneh 16%. Čvrsta tendenca pa je zajela tudi druge* državne papirje. Investicijsko posoiito se je 'v tem času dvignilo od 55 na 58, 6°/o begluške obveznice so od prejšnjega ponedeljka poskočile od 36 na 41. pa tudi tečaji dolarskih papirjev so se precej okrepili. — Nove norme za opeko orel javi jene. Norme za opeko, ki jih je izdal minister za zgradbe na podlagi § 36. gradbenega zakona, so bile objavljene v »Službenih Nov'nah« od 29. januarja in so stopile v veljavo 1. t m. Stari format opeke (29 X 14 X 6.5 cm) se sme odslej (do konca 1. 1933.) rabiti le pri nedovršenih stavbah, dočim se mora pn stavbah, ki se pričnejo izvrševati po 1. februarju t. 1.. rabiti le novi format (25 X 12 X 6.5 cm). = Tudi Grčija uvaja kontingentni sistem ra uvoz. Kakor poročajo iz Aten, je konferenca gospodarskih ministrov, na kateri *o sodelovali tudi predstavniki industrije in denarnih zavodov, priporočila grški vladi, da spremeni dosedanji trgovinsko - poetični sistem. Grčija naij odpove vse trgovinske pogodbe in sklene nove na podlagi sistema uvoznih kontingentov. = Potrjena je prisilna pora raava, ki jo je sklenil dolžnik Vlado Turk, trgovec v Ljubljani, Streliška 24, s svojimi upn;ki za 50°'o kvoto terjatev, plačljivo v štirih tromt> sečnih obrokih. — Prav tako je potrjena prisilna poravnava, ki jo je sklenila tvrdka Maks Stossl, trgovina z usnjem v Celju za 40°/» kvoto terjatev, plačljivo v 11 enakih mesečnih obrokih. _ Dobave. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 11. L m. ponudbo glede dobave 2000 kg bencina, do 18. t. m. pa glede dobave usnjatega materiala. Direkcija državnega rudnika Banja Luka 6prejema do 11. t m. ponudbe elede dobave 500 kg to-votne masti in 500 kg cilinderskega olja^ ter elede dobave vijakov, matic in podložnic. Direkcija državnega rudnika Senjslci Rudnik spreiema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 5000 kg kovanih tračmkov ter glede dobave 1 stroja za brušenje krožnih žag. Direkcija državne železarne Vareš spreiema do 17. t m. ponudbe glede dobave električnega materijala. Direkcija državnega rudnika Kreka spreiema do 18. t m. ponudbe glede dobave 10.000 kg kalcijevega karbida. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 22. t m. se bo vršila pri dravski delavnici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 28 m* lesa: 29. t m. pa glede dobave stroja za izdelovanje konic za kolesa. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI. pogoji pa v pisarni omenjene delavnice.) Borze 2. februarja. Zamdi praznika ljubljansko ip zagrebška borza dane? nista poslovali. Na beograjski borzi so tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le devize London. Newrork n Bruselj «o se nekoliko okrepile. Čeprav na zaerebškem efektnem tržišča danes ni bilo prometa, sc je čvrsta tendenra v državnih papirjih na beograjskem tržišču nadaljevala. Vojna škoda je nadalje poskočila za 14 točk V za*etk»» borzneea prometa se ie trgovala po 242 50. ob sklenn pa že po 250. Tndi ostali državni papirji so fvr-steiši. Investicijsko posoiilo se je dvignilo na 58, 69/ev so se okrepili. 8*/» IMairOvo posojilo le bilo zaklinFeno po 53, 7*1« pa po 47 in 48 (včeraj 46.50). Devize. Beograd. London 193.70 — 195.30, Pariz 221.08 _ 222.20. Newyork 5598.47 — 5626.73, Newyork kabel 5620.47 — 5648.73, Curih 1096.15 — 1101.65, Milan 280.39 _ 282.79. Praga 166.38 _ 167.24. Amsterdam 2260.80 do 2272.16. Berlin 1327.01 - 1337.81. BniseJ, 783.74 - 787 68. Stockholm 1072.91-1102.91. Kobenhavn 1056.42 — 1086.42 Curih. Beograd 9.05. Pariz 20.1650. London 17.68. Newvork 512.625. R ni sel j 71.50. Milan 25.625, Amsterdam 206.25 Berlin 121.25, Praga 15.18. Sofija 3.71, Bukarešta 3.05. Efekti Beograd. Vojna škoda 248 — 252 (zaklj. 242.50 — 250), 78/» investicijsko 58 den. (zaklj. 57.50 _ 58), agrarne 80 bL, 6»/« begluške 40.75 den.( 39 50 — 41), 8Vo Blair 53 bL (53), 7°/® Blair 48 — 48.50 (47 — 48), 7'/® Drž. hipotek, banka 48 den. (47 — 48), Narodna banka 4950 bi. Blagovna tržišča 2ITO -f Novosadska blagovna borza (2. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 26 vagonov Rž: baška 160 - 165. — Oves: baški, sremski, banaški 125 - 130. Ječmen: baški in sremski. 63/64 kg 122.50 _ 127.50; baški in sremski, pomladni. 67/68 kg 150 — 160. Koruza: baška in banaška 70 — 72, okolica Sombor 72 _ 74; baška in sremska za maj 81 — 83. sremska 72 _ 74; sremska za marc - maj 81 — 83; sremska 72 _ 74, Bremska pariteta Sid 75 — 77. — Moka: baška in banatska i0gg< in »Og« 300 _ 380; »2« 340 _ 3(50; >5« 305 — 310; >6c 255 do 205; >7< 190 — 200: »S< 122 50 — 127.50. — Otrobi: baški in sremski 85 — 90, banatski 80 — 85. ŽIVINA -f- ZMnskl sejem v Murski Soboti. Na živinski sejem dne 1. t. m. so prignali 450 glav živine. Prodanih je bilo 206 krav, 15 telic, 20 bikov m 10 konj. Cene so bile naslednje: krave 1 — 3 Din, biki 3 — 5 Din, teiice 3 — 5 Din. Konje so prodajali po 500 — 4000 Din. Kramarski sejem je bil dobro obiskan; ves dan so se gnetli ljudje po ulicah, le kupcev je bilo malo, tako da marsikateri sejmar ni izkupil toliko, da bi poravnal režijske stroške. Vidi se, da ljudem primanjkuje denarja. ŠPORT I. mednarodne smučarske tekme v Mariboru Odločilo se bo prvenstvo države v smučanju še par dni nas loči od našega smučarskega praznika. Prišli bodo, naši smučarji, iz Ljubljane, z Gorenjskega, iz Zagreba in iz inozemstva, da skupno proslavijo naš največji dan, ki se bo odločilo o državnem prvenstvu. Vodstvo tekme je sestavljeno tako le: Predsedstvo tekem: Dr. Ivo Pire, predsednik JZSS, dr. Ciril Pavlin, podpredsednik JZSS, dr. Stevo Hadži, podpredsednik JZSS, dr. Milan Hristič, podpredsed. JZSS, Joso Goreč, gen. tajnik JZSS, dr. Janko Berce, načelnik smuškotehničnega odseka JZSS, prof. šile Joško, predsednik Mariborskega zimskosportnega podsaveza. Tehnično vodstvo: Dr. Janko Berce. Sodniški zbor: predsednik dr. Janko Berce; za smuški tek: tehnični vodje: Ivan Tavčar, Ivo Marzelj; starter: Hinko šircelj; časomerci: Voglar Srečko, Gnidovec Ante, rezervirano za inozemskega sodnika. Sodniki na cilju: Golu-bovič Vekoslav, Predalič Stane, rez. za inozemskega sodnika. Zapisnikarja: Vetrih Franjo, Kunstelj Anton. Zdravnik: Dr. Se-kula Jože. Za skoke: tehnični vodje: Zdenko švigelj, dr. Stane Kmet. Starter: Hinko šircelj. Sodniki: Kveder Ivan, Goreč Joso, rez. za inoz. sod., ev. Pelan Stane. Nadzorniki zaleta: Predalič Stane; doskočišča: Voglar Srečko; izteka: Gajšek Janko, merilci skokov: Tavčar-Parma, Marzelj-Bre-gant, Kopriva-Dekleva. Zapisnikar: Vetrih Franjo. Zdravnik: Dr. Sekula Jože. Zdravniški odsek: načelnik dr. Sekula Jože. Novinarski odsek: načelnik Gnidovec Ante. Stanovanjski odsek: načelnik Ivan Roglič. Mariborski zimskosportni podsavez vodi vse priprave prav intenzivno, tako da bo potek tekem brezhiben. JZSS želi, da pridejo vsi smučarji k tekmam v smučarskem dresu z znaki svojih klubov in saveza oz. podsaveza. Vsak naj vzame tudi smučke seboj, da bo velika manifestacija vseh smučarjev čimbolj impo-zantna in veličastna. K tekmi ima vsak polovično vožnjo do Maribora in nazaj. Pri odhodu Je treba vozno karto dati na kolodvoru mokro žigosati, v Mariboru naj se ne odda, ker velja za brezplačni povratek s potrdilom. Saveza, da je bil imetnik udeleženec tekme. Ta potrdila se dobijo pri Putniku na Aleksandrovi cesti nasproti kolodvora in pri Sport-Roglič na Grajskem trgu. 50% popust velja od 4. do 9. februarja. Stanovanje in hrano je treba naročiti pri Sport-Roglič, Grajski trg 1, ki daje tudi vse informacije. Vsaka tekmovalna ekipa ima v posebnih hotelih svoje prenočišče, radi tega naj najkasneje do srede javi vsak klub število in imena tekmovalcev. Za ostale obiskovalce je tudi vse preskrbljeno. Glede hrane in stanovanja so zagotovljeni povsod popustL Za razdelitev nagrad in objavo rezultatov je predvidena skupna večerja v Grajski kleti. Za udeležbo se je treba seveda pravočasno prijaviti Sport-Rogliču, najkasneje v soboto. Večerjo se mora takoj plačati. Garderoba za smuči bo na vrtu kavarne Astoria in bo poslovala že v soboto od 7. zjutraj naprej. Pristojbina za dan ln noč posebej 2.— Din. Kavarna Astoria je poleg Grajske kleti ln je posebno ugodno za nedeljo zvečer, ker ima vsak udeleženec svoje smuči v neposredni bližinL Rezultati in startne liste se bodo dobili za malenkostno vsoto 1 Din z rezultati pa za 2 Din po vsaki tekmi na cilju in v pisarni vodstva tekme v hotelu »Orel«. Prevoz. V soboto bodo vozili mestni avtobusi k startu ln cilju, ki je približno 40 minut južno od Maribora, Ravnotako v nedeljo do skakalnice v Radvanju. Pristojbina bo malenkostna. Program tekem je: Petek, 5. febr.: popoldne sprejem inozemskih in domačai gostov. Ob 15. zdravniški pregled vseh tekmovalcev, ki ga bo vršil sanitetni odsek pod vodstvom dr. Sekule Joža. Ob 18. seja celokupnega vodstva. Ob 20. žrebanje številk in objava proge. Sobota 6. febr.: ob 8.30 start k 18 km tekmi pred gostilno Achtig na Tržaški ce--ti; istotam tudi cilj. V nedeljo ob 13.30 blagoslovitev skak«J-nice v Radvanju nad Betnavskim gradom. Ob 20. slavnostna objava rezultatov in razdelitev daril. Ponoči razhod k posameznim vlakom. JZSS je izdalo sledeči POZIV SMUČARJEM! Državno prvenstvo naj postane vsakoletni zbor vseh jugoslovanskih smučarjev! Kar je Norvežanom holmenkollensko tekmovanje — to bodi Jugoslovanom naše tekmovanje za prvenstvo države: Vsenarodni smučarski praznik! Vsakdo naj .>oottJ v dneh 6. in 7. februarja v Maribor ter manifestira skupno z našimi in inozemSKimi tekmovalci za najlepš ln najzdravejsi k po rt — za naš narodni šport! Inozemske prijave. Avstrija je prijavila znana tekmovalca Kdniga in Keglowitscha. Čehi pošljejo 4 tekmovalce, ravnotako Poljaki. Najmočnejšo ekipo pošlje Nemčija. Pridejo večkratni državni prvak Gustl Muller iz Bairischzela, Leopold iz Bratislave in znani Willy Bogner. Somači tekmovalci pridejo vsi, poseb"^ ker je omogočen vsakemu placement v svoji skupini ki se bo tudi posebej kate-l 'ialo. Iz gornjih prijav vidimo, da čaka naše tekmovalce prav trd t"j in da je vsako I -»rokovanje odveč, ker so možna presenečen; Naloga nas vseh pa je, da pridemo v soboto in nedeljo vsi v Maribor. Pokažimo vse: u sve^u, koliko naa je, --ako gluboiio se je ukoraninil ta kraljeva,., šport v naš nar-'1 in ie nn-tal last vsega našega naroda. K tekmi pridejo posebni poročevalci vseh večjih lis*'", posebni vlaki iz Zagreba in iz Ljubljane, celo iz Graza je napovedan velik obisk — in vsem inozemskim gostom moramo pokazati, kaj smo, kaj zmoremo in kaj hočeiro. Nogometni turnir v Zagrebu Zagreb, 2. februarja č. Danes se Je vršil nogometni turnir v korist pomožne akcije za reveže. Concordia je porazila Gra-djanskega s 3:2 (1:0), Hašk železničarje z 2:0 (2:0), Jugoslavija pa Viktorijo z 1:0 (0:0). Tekmam je prisostvovalo okoli 1500 ljudi. Medklubska skakalna tekma v Mojstrani SmučarSki klub Mojstrana je včeraj priredil skakalno tekmo, na kateri je startalo 36 tekmovalcev, in sicer so se tekme udeležili člani klubov Skala Jesenice, Bratstvo Jesenice, SPD Kranjska gora, Smučarski klub Ljubljana, SK Ilirija, SK Kamnik, SPD Maribor, Sokol Gorje, Smučarski klub Dovje-Mojstrana. Star-tali so v dveh razredih, člani in naraščaj-niki. Izmed članov so dosegli: 1. mesto Deč-man Tone, Ljubljana, 141.5 točke, 2. Palme Franc, Ljubljana, 137.7, 3. Jakopič Albin, Mojstrana 137.3, 4. Zemva, Gorje, 127.2 od 160 dosegljivih točk. Izmed nara-ščajnikov pa 1. Klančnik Karel, Mojstrana, 132, 2. Torkar Jože, Bied, 128, 3. Pri-bovšek Emil, Ilirija 117 prav tako od 160 dosegljivih točk. Medklubska tekma se je pričela po tekmah LZSP.. Z mojstranske skakalnice so smučarji izvršili danes popoldne v celoti 108 skokov. Skakalnica je bila v najboljšem stanju. Tekme so bile dobro organizirane. Drsalne tekme v LJubljani Ljubljana, 2. februarja - Današnji praznik je bila aa spored« prijateljska nogometna tekma med Ilirijo in Svobodo, ki se pa ni vršila, ker je bilo igrišče popolnoma pokrito z ledom. Vrši le so se le mladinske drsalne tekme SK Ilirije, lci so nudile nepričakovano dober šport in so tako po številu udeležbe kakor tudi po kakovosti daleč prekosil« vsako pričakovanje. Ni preveč povedano ako rečemo, da pomeni današnja mladinska tekma mejnik v razvoju umetnega drsa nja. Nastopajoči so naravnost zadivili in so pokazali predvsem v prostem drsanju stvari, kakršnih se ne bi sramovali tudi naši najboljši seniorji. V svoj spored so vpletli raznovrstne težkoče, kot ptruete. raznožko, skoke itd. Tekmovanje se je vršilo ob 10. dopoldne na malem drsališču SK Ilirije. Nastopili »ta dve kategoriji in sicer dečki in deklice do 14. leta z naslednjimi predpisanimi vajami: prestopni korak naprej na desno in levo, loki naprej na ven in na noter, trojka desno in levo na ven in 1 minuto prostega drsanja. Druga kategorija za moški in ženski naraSčaj od 15. do 18. leta z vajami: loki naprej na ven in na noter, trojka naprej na ven levo tn desno, vijuga desno naprej ven noter in levo naprej noter '.en. ista vijuga začeta z levo in 1 minuto prostega drsanja. Omeniti bi bilo, da večina nastopajočih ni imela primerno obutev in drsalk, ki sta bili za športno drsanje pretežki. Obvezni loki niso bili na osobiti višini, pri vseh je bila kolebna noga slaba. Pri narašča iu, kjer so nastopili samo moška, je najko-rektnejše vozil Gogala, dočim je Sernec v prostem drsanju znatno prekašal vse ostale. Najbolj 90 frapirali najmlajši, katerih drsanje je bilo na zavidljivi višini. Zlasti so se izkazali Smckolj, Betet«o. Sark in Haslakijevič. Pri deklicah sta Sever jeva in Wisiakova daleko nadkrilje-vali ostale. Vobče se je pokazalo, da imamo dober naraščaj, ki vežba sistematično pod dobro kontrolo. Podrobni rezultati: Dečki do 14. leta (nastopilo 8): 1. Smer-kolj. mestna številka 4, 2. Betetto (6), 3. Sark (9), 4. Haslakijevič (13), 5. GradS- nik (13). 6. Biber D. (18). Deklice do 14. leta (6): I. Sever (3), 2. \Visiak (6), 3. Schell (9), 4. Hribemik (13). 5. Osojnik (15\ 6. Židarič (17). Naraščat od 15. do IS. leta (5): I. Sernec (3). 2. Biber J. (6), 3. Gogala (9), 4. Mlakar (12). 5. Kačič (15). Prvi trije v vsaki skupini so bili nagrajeni s slaščicami in oranžami. Akademsko smučarsko prvenstvo v Mojstrani Pod pokroviteljstvom rektorja dr. Alfreda Šerka je priredila Akademska smučarska organizacija na Svečnico drugi del svojega programa, tekmo v skokih, ki je bila združena s prireditvijo Ljubljanskega zimsko-sportnega podsaveza. Prijavilo se je 9 smučarjev akademikov, izmed katerih sta iznenadila Dečman Tone, prvak na 16 km, in šoštarič Ivo. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad se je vršila v hotelu Triglavu, kjer je častni predsednik Akademske smučarske organizacije profesor dr. Jesenko izročil zmagovalcu DečmPotem bodimo prepričam, da bodo nekega dne prišli Rusi, Kitajci in Japonci čez Anadyrski zaliv in navalih na nas,« je nadaljeval. »In če bo kedaj tako, bo to za Američane ura tragičnega spoznanja, kaj bi mogla biti Alaska ameriškemu narodu.« Spet se je polaščal Alana stari bojni duh. A kmalu ga je Lznova prevzel spomin na Mary Standishevo. V plamenih in žerjavici ognja, ki ga je kuril Olaf, je videl njene lepe, mirne oči uprte vase, m v dimu brezovega lesa je dobival njen bledli obraz oblike. V igranju plamenov io je videl pred seboj, kako je tisti dan v Skagwayu poslušala njegove besede, ko ji je pripovedoval o bližajočem sa boru za novi red v Alaski. In mislil je na to, da bi se ob njegovi strani borila za dobro stvar, če bi ne bila utonila ... V grenki muk i je globoko zasopel. Njegovi prividi so se zmerom končavali s tem, da je videl Mary Standishevo, stoječo s hrbtom proti vratom v njegovi Rabini, kako je z drhtečimi ustnicami in s solzami v tiho sijočih očeh še v poslednjem trenutku prosila za svode življenje... Težko bi povedal, kako dolgo je spal tisto noč. Živahne sanje so ga spet in spet dramile iz nemirnega spanja. Nad njim so se lesketale zvezde in trudil se je, da ne bi mislil. Vzlic njegovi žalosti so bile sanje prijetne, kakor da bi bila na delu blaga moč, ki bi i z ku šala izbrisati tragedijo iz njegovega spomina. Spet je bil z Mary Standishevo v gorah pri Skagwayu; pokraj njega je hodila po osrčju tundre. Solnce ji je igralo v iskrečih se laseh. Okoli nje so cvele divje rože, škrlatne lilije, stepna trava In nrmenooke marjetice. Ptiča so peli, pijani poletja; neprestano ia slišal njihovo radostno pesem. In slišal je dekletov glas, kako je v prekipevanju notranje sreče odgovarjala veselim pticam in obračala k njemu svoje žareče oči. Z rahlim vzklikom je nazadnje planil iz spanja; bilo mu je, kakor da bi ga bil nekdo pičil. Oiaf je že kuriJ ogenj in nad gorami se je napovedovala prva jutranja zarja. 12. Ta prva noč v osrčju divjine in jutranja zaTja sta bili Alanu pričet ek duševnega vstajenja iz prepada, v katerega se je bil pogre-z-nil. Z mogočnih vrhov Chugachskega in Kenajskega pogorja je lilo vano novo veselje do življenja. Zdaj je razumel svojega očeta, kaiko je mogel toliko let častiti spomin na ženo, ki je bila umrla pred tako davnimi časi. Neštetokrat je bil videl, kako je ob spominu nanjo zasijal očetu obraz; in nekoč, ko sta stala v gorah pred neko sohično dolino, je bil stari Holt nenadoma izpregovoril in dejal: »Natanko sedem in dvajset let ve tega, kar sem hodil s tvojo materjo po tej dolini. Aian. Ali vidiš Čistile mali zavinek sotesk t z veliko, prisojno skalo? Tam sva počivala, še preden si bil na svetu!« Govoril je o tem. kakor da je bilo šele včeraj. In pred Alanom so sijale očetove oči, polne čudne sreče, in gledale v dolini stvari, ki jih ni videl rrhče razen njega. In sreča, prav tista čudna, bolestna sreča se je naselila tndi v Alanovem srcu in začela boj zoper žalost, ki je kraljevala v njem. Nikoli več ne bo njegovo srčno zatišje prazno, nikoli več ne bo sam. Ta sreča je postajala neminljiv ded njegovega bistva, polnila ga je, kakor je nekdaj polnila očota. Sladka bol ga je obhajala in ga rahlo opominiala, naj i znova prične življenje. Nekje tam onkraj groba ga je čalkalo plačilo: srečanje z njo! Kakor skrivnost je nosil to vero s seboj. Nihče ne bi mogel spoznati Bzpremembe, ki se je bila izvršila v njem. Vsem se je zdel isti, zmerom stoično mirni Alan. Le Olaf, ki je bi! poznal že Alanovega očeta kakor rodnega brata, je videl globlje od drugih. Starejši Holt je bil prav takšen: raven, spodoben in s smehljajem na ustnicah, kadar ga je razjedala najgloblja bol. Olaf ga je bi3 mnogokrat videl, ko je tako kljuboval smrti. Videl je bil, s kakim nadčloveškim pogumom se je odvrnil od žene, ki je umrla pred njegovimi očmi, in od vprašanj tega sveta, čeprav je bilo mnogo njegovih želja in smotrov zgorelo v pepel. Isti pogled je zdaj opažal pri Alanu, ko sta skupaj nadaljevala pot ob alaški obali. Le sam s seboj je Alan govoril o Mary Standishevi, prav kakor je tudi njegov oče sveto Častil Elizabeto Holtovo v svojem srcu in ni nikoli proti nikomur izrekel njenega imena. Oiaf ie videl, kolikanj sta bila oče in sin podobna drug drugemu, a rahlo-čutje mu je zapiralo usta m mu ni dalo, da bi povedal Alanu to in ono, kar mu je prihajalo na um. k Govoril je o Sibiriji — spet in spet o Sibiriji — nič kaj se ni dvizal, ko sta potovala proti Sewardu. Alan sam ni čutil potrebe po Bog ve kakšni hitrici. Dnevi so bili blagi, zgodnje poletje se je napovedovalo. Dan za dnem so štrlele pred njima gore kakor mogočni gradovi, ki so molili svoje stolpe v brezdanje, z oblaki ckra-šeno nebo. Držala sta se blizu obale in otokov in se u taboril a vselaj že zgodaj zvečer. Na tisoče ptic je letalo proti severu in vsak večer so se dvigale iznad Olafovega ognja mamljive dišave po pečenki. Ko sta nazadnje dospela do Sevvarda in je prišel za Oiafa čas vrnitve, so oči starega Šveda nekam čudno mežikale in Alan mu je rekel v slovo, da bo čas njune skupne odprave v Sibirijo morda vendarle še prišel. Nato je gledal za motornim čolnom, dokler mu ni izginil izpred oči. 91111 OGLA Slurbo dobi Vsa.ka di 50 par: za dniursja naslova aii *a Šifro us 8 Din. (1) Izdelovfteljice športnih čepic dobro izvežbane. ali podjetja, Iti bi prevzr-l» izdelovanje čepic, iščem proti plačila od komada. — Po-n.i-dbe na oglasni oddelek »Juira« pod š:tro »Cepiča« 2906-1 Ocia-si er g. značaja po i IX a beseda; ta da jaiie naslova ali Ra šifro 5 Dia. — Ogla--* socialnega tnaMja Maka 50 par; ta dijanj« o.v'c"» ali sa šifno p» 3 Din. (6) Kuhar, pomočnico ki j« dovršila kuharski ie-<-aj ali gospodinjsko 5o!o, in mi* veselje do kube t*r knhi-njskh o-l. sprejme takoj gustiina pri »Loven« »ta Vrhniki. O-vtalo p- do-•rovonl. 3359-1 Službe išče > ... • t I V. frjjvr?* Vjaia boseds 50 par; za dajanje naslova aH is Šifro pa 3 Din. (2) Trg. pomočnik jš-ce zapo-^lerve v trgovini pilanterije, papirni trgovi-iii aii v knjigarni. Naslov v oglasnem oddelkn Jutra 3:103-2 Trgovski pomočnik iT veletrgovine podeželskega m^sta. želi spremeniti - užbo. X.istop in drugo t»» dogovoru. Cenje-ne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« w>d »Mlajši,.. 327S-2 Foto-aparate ia vse fotapotrebščtre kn-piS pod najugodnejšimi po goji v foto trgovini A. šmuf, Marijin trg št. 8 — vogal \Voifove ulice St. 1. Umivalnik krs«e>3. mfl-mornat, posebno pripraven za zdravnika aLi zobozdravnika, naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra «j>od šifro >tooeuU. 3332-6 Puhasto perje F isto, Sobano, kg po 48 Din, drnjra vrsta fig po 38 Din, tisto belo gosj« kg po 130 Din in čisti puh kg po £3) Din razpošilja po poštnem povzetju L. fcroz«v:d, Zagreb, IKea 82. 22-6 Vsaka twse£stra«. Mirna, Dolenjsko 8431-7 Razno Vsaka iXM«ea dajanj« naslov« »H &fro pa 5 Din. (37) »»♦»♦H kias^da 1 [>■ a, m dajanj* naslova ali ul šifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo instrakf.iie, plaža io vsako b-sr^o 50 parj t* šifro ali z« dajanj* naslova 3 Diru (4) C A MERNIKOV A šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 30 3'rv» oblastveno koneesijo-nIrana. Prospekt 15 zastonj — pošite ponj! Učence »prejema vsak čas. 251 Lokal s 6tran5kiuii prostori, v centru mesta na prometni točki iščem s 1. majem ali pozaeje. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 330S-19 | Restavracijo v Zagrebu kolodvora — ki j« otve-rjena noč ln dan, z bogatim inventarjem, 2 iS*)aoTcla ilolmsk« paleto« ielesna seto praktična dolljiva pottelia > tapeciranim madracom — EraEtiča« t* vsaka bita, otcl«, s« putnjuč« oio-be in nočn« iluib«. Stane Dia' 3*t—. Raipoii-lian poitom in iclcini-com po povzetja. S d. .«- m^ro pot bLk.\, plača tu vs i ko besedo 50 pa.r; t s. da, janje našle-« ali ta šifro 3 Din. — Kd<-.r sprejema potnike, plača best-do po i Din; 14 dajani« na-slova aii ia šifro pa 5 Din. (5) Fiksum in provizijo ■ jdimo potnikom za obisk privatnih strank za Ljubljano in okoiico ter r s o dravsko banovino Z3 ma-ni fakturno blago. Ponudbe ra ogias. oddelek »Jutra« }«f.-d šifro »Fiksum iddam na Poljanski cestn št. ŽO/III. desn->. 3195 23 Lepo sobo strogo separirano o-idam s 15. februarjem na Mirju st. 85/1!. 3S2&-23 Opremljeno sobo s posebnim vbodom. e!t-k-triko, soinčao :n zračno, oddam stalui osebi za teh ni »ko šolo. Naslov v ogl. xidelkn ».Jutra« 3357-23 Vsaka b-wi-da 1 D:ii: za dajanje naslova ali ta šifr« pa 5 Din. (12) Pohištvo v najem Spalnioo, jedilnico, go -posko sobo in kuhinjo od lam le boljši stranki za Ieli fasg v nnjern. event isto prodam. Pismene po nadbe poj šifro »Ciste in iei>e mobilij"« na o?lasn odd»Jek »Jutra«. 3'?79-12 V najem Vsaki r>us»da 1 Din: n dajanj« naslova aH Sifr« pa 5 Din. (17) 2 prazni sobi s kopalnico in teraso takoj oddam v vili pri Vrtači: Rutarjeva ulica 4a'I tel-jfon S129. 3350-23 Pekarijo r inventarjem in stanova njem oddam takoj v najem na zelo prometnem kraju nasproti železne to varne na Jesenicah. Po-jasnila daje lastnik Brane; Matko, joaenio« štev. 45. 34-«-17 Stanovanje o ti ti a Vsaka beseda I Din; za d-ijaoj« na^ova aH m šifro pa i Din. (31) Stirisob. stanovanie «lnu!K>. v brozhibnejn tta-nja. z v«"ie komfortoai, * t nadstropju vile. t raražo ia 8oupo vrta. v iiajiep&i legi blizn o:>e.re »■Idam takoj ali pozneje. Vprašati v Knafljevi nI. št. 13/11. 3378-21 Pozor, ženini in neveste! [ posteljne mreže, železne zložljive popte-je, otomane. spalne iivane tn fotelje nud? najceneje RUDOLF KADOVAN tapetnih Mestni trg 61. IS. Zima, morska trava, olago za modroce tn orevleko pohištva v veiikj izbiri po najnižji ceni. 32 b V CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LITO IZVRŠUJE ljubljana :: sv. petra nastp 23 K - - —^ —_____ __ ..._____... . ____________ . ...... . pl Pli Družabne radosti S harmoničnim zaključkom dneva postane večer, ker izbrise aromatična svež?na prave »4711« spomin na različne male dnevne neprilike. Oživljajoči in osvežujoči vonj te žlahtne in prave *47ll* kolonjske vode naglo obvlada nastopajočo utrujenost in nam pomore, da uživamo brez tegobe in v dobrem razpoloženju radosti vedre družabnosti. Tudi ostali žlahtni izdelki svetcnme tvrdke »4711« verno služijo Vašemu zdra\-ju in Vaši lepoti. »4711« se ne prodaja odprto, temveč samo v originalnih zaprtih steklenicah z modro-zlato etiketo. Da ne dobite potvorb, zavrnile odločno odprto steklenico! Sau de oCogne Iz življenja na dežel! 2ABNICA. Banrka uprava je potrdila proračun za našo dvorazredno narodno šolo. številke najlepše povedo, da se je delalo pri sestavi šolskega proračuna z največjo varčnostjo. Z omejitvijo nekaterih izdatkov je prihranilo upraviteljstvo šole iz lanskega leta znesek 5000 Din, tako da so izdatki za šolo prav za prav letos le 11.000 Din. K proračunu prispevata občina Stara Loka 77.22% in občina Stražišče 22.78%. žabniško šolo obiskuje 10G dečkov in deklic, ki so navezani samo na 1 učno moč. Splošna želja je, da prispe čimprej že obljubljeni upravitelj šoie. SEVNICA. V nedeljo popoldne je predaval v So'kokdcem domu £>. Kravos, predavatelj ZKD, o Jugoslavija in o deveti deželi. Zanimivemu predavanju je p-riso-stvovaV) mnogo decc in odraslih. Y februarju nas bo obokaj g. Kravos zopet z za-namvBn aptičraim predavanjem. Z i otvoritveno predstavo novega odra bo prirediti Sokož v Sevnici v nedeljo 7. t. rtu popokie veseloigro »Španska muha«. Vsčof>~ nšna ho m; ba. Vaiblilend. Brata Naglic tiri nad šk$£Js Loko Xajtrpe2nejši smučarski čevlji in gojzerice. Zahtevajte cenike! Trgovci popust? LJUBLJH Prešernova ulica štev, 4 Zadnje novosti prstanov, verižic, zapestnic, naprsnih igel (brož) itd. Predelavanje zlatih stvari; izdelovanja tudi po želji. Tvrdka razpošilja blago na vse kraje Ev* rope, Amerike, Afrike, Azije in Avstralija Zahtevajte veliki ilustrovani cenik, ki ga Vam pošlje zastonj in poštnine prosto. H. SUTTNEK v LfaHjam 4 Lastna protokollrana tovarna or v Švici. ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob nenadomestljivi izgubi našega dobrega moža in brata, gospoda Janeza Zdolška vratarja drž. žel. kakor tudi za krasne vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo g. Mihaelu Ferenčaku, pevskemu društvu »Krilato kolo« in godbi Schonherr in vsem njegovim stanovskim tovarišem za zadnje spremstvo. Maribor, dne 1. febr. 1932. ŽALUJOČI OSTALL Repr. Rave d. d., Zagreb. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij *Jutra« Adolt Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz jNovak. .Vsi s Ljubljani.