etev. 278. >SLOVENBC<, dne в. deeembra 1Ш. Stran b. Ivan Albreht: O svetem Miklavžu Kako bodi k vam dobri «vetec Miklavž? Jaa van, da tern ga poznal na moč laimatvenega. ne takega, kakor |e zdaj v navadi Nam te Miklavž ni prikazoval, na» ni nie »varil io izpra»«val, ampak ja prihajal rea kakor duh Najbolj radodaren je bil pri starem očetu, zalo s«m mu tam viele nastavil pehar ia »korenj. da bi mu ne zmanjkalo prostora za darova. Že popoldne pred veselim dnem «v« i materjo naitavila, tiari oče pa «a i« nagajivo «mehljal, če»; »Bog ve. kako bo kaj leto«. Ako niti bil dovolj priden, pojd« nemara »vetnik kar mimo —•« Take besede to me vtelej globoko pre»unile in tem z največjo natančnostjo j«l izprajevatl tvojo vett. Brci Übe in atrogega izpraievanja je tedaj mati kar na lepem izvedela in apoznala vae moja itevilna pregreike in prartopke; kajti pred tvelim Miklavžem ne kaže imeti akrivnoeti. posebno ne prejreinih. o jo|! Primem ae torai matere za krilo io začnem utflcati po »encah tvoje mlade duje. Nemara od-ratli ljudje niti ne vvta. kako je otroku, ko mora obtožiti tam tebe Bog pomagaj, naj bo tedaj na ljubo tvetemu Miklavžu, da vsaj pri njem n» bo zamere. Leto je dolgo io v otroiM glavici te v tem dolgem čaau i odi nehroj porednoati. Le kaj poreče mati, ako jih zdajle izve? Hudo je, toda vte ne pomaga nič: treba ja začeti. Mkbm' »Veste. mati, aosedove maelenke niao obrali cigantki otroci in tudi ne na» pastir, ampak —« .TI?. •J»*'« . Hvala Bogu! To «c mi je zdelo najhujJe Title preklicane hruike »o bile tako nazarentko ilaitne, <11 tem te tedaj občutil v ustih prijeten okua po njih. Spokorno »cm pogledoval zdaj deda, zdaj mater, kaj porečeta k »trahotnemu priznanju. In pamialitel Nič «e mi ni zgodilo hudega. Ded ia prijazno menil, da nikakor ne bi bil «тпеI hoditi k sosedovim hruikam v va». naiti »o Se tako zapeljive. «Saj ne bom nikoli več!« aem tlovetno zatrdil, t ded je menda že dobro poznal tlabotl člove»ke nravi. »Save.« me ie potolažil -odalej ti ne bo več treba tega. Prihodnjo jeten ih bo» imel doma na vrlu. Saj bo že »liri leta. odkar tem cepU —« Joj, kakino veselje! Skoraj sem oozabil na v«e oatale pregr«Sk«, lako me je vzradostila dedova novica! Maalenke bodo domat F.j ret je dober, najboljši «vetnik je ta častitljivi, dobri «veli Miklavži Zdaj «en pri»el »e z drugimi odkritji na dan. V gnezdu litte grah»»!« čopke, ki je aicer »merai tako pridno nesla lajca, jih nekaj čata zato ni bilo nič. ker aem jih jaz sproti odnaial. Čemu »o mi bila? I, t paatiriem sva pekla — vrane. — Da je tam pred malim imarnom napelo alvko. imam tudi jaz na vesti. Črnrljevo gnezdo tem bil na»el in hodil arkat med, aivka pa med tem v mlado deteljo. Krava »e je poprej naveličala detelje nego jaz medu — Saj nc bom nikoli več! Ako Imam le kaj na treu? Oh, včasih aem v nedeljo med ma»o v cerkvi barantal za »pildk««. In z bratrancem tva te tkuiala. kdo bo prej maio prebral iz molitvenika. On je hotel biti urnejii. a meni te ja zdelo, da ma goljufa, pa tva ti pred zadnjim evangelijem malo aegla v lase »Saj ne bova nikoli več!- aem obljubil kar ca oba. tako me je potrl materin karajoči pogled. Ko tem ae tako do kraja otretel reite tvojih pregraikov in napak, aem bil kakor prerojan. Z vao zaupljlvotljo aem «topil k staremu očetu in mu proieče pogledal v oči: »Kaj deste, ali bo »veti Miklavž pokukal vtaj malo k nam?« »Če bo? odtlej ret holi priden?« »Seveda bom —« • Potem nemara re» ne pojde kar lako mimo Vaaj v ikorenj utegne izpustiti kaj malega, ako že ne v pehar —« Hvala Bogu. vaaj malo tolažbe! Zvečer tem potlej molil, nič me ni bilo treha priganjati. in tudi apat aem se epravil čiato pothonin Zjutraj tem bil nato vselej pred svitom -okonci! In sem vtelvj z radostjo občutil, da je Miklavž verjel moiim obljubam o poboljianju. Po-ebno pri ttarem očetu, kjer mi je puitil največ darov — — — Zda api ded že dolga leta večno apanje in tudi moja mati je od»la v večnost za n im. Nikogar nimam, ki bi mu potožil svoje nerode in nadloge, pa ie pozabil name »e dobri »vetec ' Miklavž. Pove'te no, kako bi ga zopet privabil, da bi kdaj vaaj malo, čiato malo pokukal k meni, da bi bila orijatelja kakor nekoč? Upam, da te zgodi to vaai takrat, ko pojdem k dedu in materi v obisk MIRIM KRQIÜCA ČOKOLADE Spenjcni Mlrtmnv klpalk. tJmetaj 1 žlic sladkorji- in 8 žile niilrcinn« ttHTijalnt kiihln|tke Čokolade -Mirim- t petimi rumenjaki niputled pridenl rahl > »neg treli hellakov ter zvrni to v namazan nvidel ka'erega dno 1 hko obložit s pttkoti. »moten mi t rumom al' i r,resno sladko smetano Kuhajt« z Mirim kuhlnitko Čokolado. Sv. Miklavž - zaščitnik splavarjev Splavarttvo je velevažna panoga v goapodar-tlvu ooik delov Slovenije, ki te odlikujejo po bogastvu tvojih obsežnih gozdov. Splavi apravljajo neobdelan le* in rezano blago po vodnih ceatah na najcenejiti način na trž iča v notranjotti nai« države, ki ao čeato več ato kilometrov oddaliena. To tpravljanjc blaga po vodi je tako poceni, da niti modema železnica aplavarslva ni mogla uničiti, kakor ie ticer podkopala vožnjo in prevažanje r vozovi in konji po vecb dolinah, kjer žvižga njena Ibktttaotiva. Poleg Dravake doline cveta splavarttvo pri naa najbolj v Savinjski dolini, in ticer tako zelo. da mora» brž misliti na splave in splavane. kakor hitro čuje» beaedo o Savinji in njeni dolini, ki je tako dolga kakor Sava do Ljubljane. Vožnja a «plavi po Savinji in potem po Savi doli v Belgrad je, kakor je zanimiva in mikavna, zelo naporna, zahteva brezprimernc vztrajnosti in jeklenih živcev, pa je razen tega lako poloa največjih nevarnoiti za življenje in imetie aplavarjev, da ni čuda, da te ba» oni globokoverni ljudje, v avoji borbi x grozečimi valovi Savinja ali Save ▼ tkrbi za avoje življenje najraje z*teka!o k »v. Miklavžu, ki j« znan svetnik, priproinik. patron in zaičitnik vseh ljudi, ki potujejo, ziniti pa onih, ki te vozijo po vodah, bodiai po Širnem morju ali po dolgih rekan. Tudi Mater božjo čaatijo apla-varji posebno radi, ker verujejo, da jim ona t po-«ebno naklonjenostjo »čili njihovo življenje. Ko »puate spomladi prvi splav v vodo, prižigajo pred n,enim kipom v »kolibi, na splavu »veče in svečke, da ti tako izprosijo njeno miloet. Ali za Se večjega tvojega priproSnjika, pokrovitelja in prijatelja pa imajo eplavarji. posebno Savinjski, av. Miklavža. onega, iti nosi zlata darila, zlata jabolka na avoji knjig: Če častijo Mater božjo kot varuhinjo v smrtnih nevarnostih molijo in »e zahvaljujejo »v. Miklavžu »e prav oosebe) za to, ker vidijo v njem onega prijaznega in dobrotljivega «velnika, ki jim «melihajoiega obraza in lica povsod In rad pomaga do dobrega zaslužka Kjer stoje pogosto cerkve, posvečene sv. Miklavžu. t.-im prav gotovo vozijo les t splavi po bližnji vodi nn lr?i»;e Te cerkve eo vte zelo atare; ponekod sega njihova uatanovitev nazai v 12. ali 13. stoletje; neizpodbiten dokaz /a veliko io častit Ijivo staroat iplavaretva med Slovenci. Hočka podružnica IV. Nikolaj stoji »redi polja m gozda na Dravskem polju; toda če 'ti ogledai natančneje svet okoli nie, takoj spozna», da ia nekoč Drava tekla telo blizu mimo cerkve Največ cerkva in tudi vati, ki imaio svoje ima po »v. Miklavžu, pa najdemo ob Savinji in njenem obrežju, hai za to, ker so Slovenci od pamtiveka največ vozili splave po Savinji tn po Dreti. Podruž' oice, pa tudi župne cerkva: v Gornji Savinj»ki do lini ne bo» naSel niti ene cerkve ali cerkvice, v kateri ne bi bil ta ali oni oltar poavečen tv. Miklavžu; njegove podobe, kipe in alike najde* v glavnih in stranskih oltar ih, na stenah in sobah mnogoštevilne slike, ki prikazujejo nairazličnejie prizore iz življenja in z nevarne vožnie pogumnih splavarjev, zahvalne in zaobljubne table z besedilom, naslovljenim na av. Miklavža vzbujajo v v»eh teh cerkvah tvojo pozornost, ne le tik ob Savinji in v njeni in Dretini dolini, ampak tudi v gorskih in planinskih cerkvah, cerkvicah, v zidanih znamenjih in v lesenih kritih. Cerkvi tv JoSta, av. Gervazija in Protazija na Dobrovlju cerkvi av. Radegunde in »v. Mihaela na Mozirski planini te z oltarji, podobami in tlikami ravno tako spominjajo na sv. Miklavža. Savinjskih splavarjev patrona, kakor sv. Nikolaj nad Gornjim gradom, cerkev in kapelica av. Miklavža v Libiji pri Mozirju, »v. Nikolaj na Vimpergu nad Polzelo, »v. Miklavž nad Celjem in tv. Nikolaj nad Rimskimi toplicami. Pa če je ena najstare Sih žup-nih cerkvic med »Poljanci. v Celjiki kotlini, ona v Žalcu, posvečena tudi av. Miklavžu, la naslov atare cerkve ni le dokaz za itarost splavarstva v Savinjski dolini, ampak priča tudi, da so bili spla-varji v onih starih časih doma tudi med »Poljanci. LOVCI - POZOR! 4. predavanje bo v četrtek. 7. deeimbr» ab pal 21 restavracij na glavnem kolodvoru in oe samo — kakor dandanet — med »Gornje-grajci«. Tako spremlja tv Miklavž t svojimi cerkvicami avoje varovance na njihovi vožnji od Krope in Bočne izpod Manioc planine in od Ljuhntga izpod Raduhe doli do Zidanega mosta. Predno dospe savinjtki splav tjakaj, mori tkoz> nevarno .Zibelko., ki je pred leti pogoltnila in do danes drži v avojem objemu vzornega gospodarja in tplavana l. Stoparia iz Nizke vaai. Tu tnviniski »plavtr, pre-vozivii |o nevarno mesto le enkrat, zadnjiicrat ob Savinji zazre prijazno lice tvojega patrona: av. Nikolaj, ki a svetlega, jasnega brda Nad pečmi gleda na avoje varovance. V Zagrebu, v Belgrad», v Ze munu in Pančevu jih je radodarno obdaroval. S sekiricami, »proken-cami>, z urami, t svedri, z zarjavelimi obrazi in z denarci v žepih »e vračajo. Pred kapelico »v. Miklavža v Libiji atoja; molče te mu zahvaljujejo. Nekdaj ao padali tudi zlatniki v njegov nabiralnik. Pa tudi I« dandanet rad da vtak, kolikor zmore. Tako-le jih z besedami, ki io napisane na leseno piolčico, nagovarja: -Kdor v mojo čast položi tukaj dar. Nesreče branil bodem ga vaigdar.« Oni, tplavarji. pa proeijo njega, tv. Miklavža, tvojega zalčitnika in zagotavljajo obenem: • Na vodi »rečo nam izprosi Miklavž «viti! Ki za čaat smo tvojo bili vneti.« Dr. Fran Mi»ic. Grit« K.: Parbeli, parketj Kit j ti pravim, črni parkelj-mučno uii jc to ro/ljunjc. v nO noč till »al acut verigo, prdr. težki* sanjal s.injL'. Gledal sem ohra/c črne, brc/ ljubezni in veselja, zrl v očeh pbirnene rdeče, polne zlobe, »kodotelj«. •>lu»ol aem veri* rožljanje, jok in stok. roten je, kletve, v m et pa glasno krchotanje, blazni vrisk |>ogiihnc žetve Pa «eni malone pozabil. . se je dvignilo 550.000 Srhov « Kiwovcga. iz Metohl je. iz Roške in okoliških krajev in «e pridružilo umikajoči «e avstrijski vojski, nakar jim je Avstrija odkazala bivališče v prazni južni Ogrski. Tej veliki selitvi je «ledila potem *e manjša pod patriarhom Ar/enijem IV in s tem (e srbski živeli «kom i/rinil s Kosovegn [»olj«. I a na izpraznjeno ozemlje «n pritisnili A r na v • ti s hribovca na zapadu. Kar je ostalo to Srbov, je preživljalo sredi divjih Arnavtov najtežje življenje, zuto so se po osvoboditvi Srbije v začelku 19. stol. »e ti naglo izseljevali v svoIkkIho Srbijo in srlwki živelj bi bil sploh popolnoma izginil » kosovega, tla se ni istočasno liuli priseljevalo vsaj neka/ Srbov z golih črnogorskih planili, kjer ui«o imeli kaj jesti in ki «o bili tudi Itolj trdoživi v večnih bojih z Arnffvti. Ker so bili Aroarti izrazito «nnrhičeo element, so / njih prevlado izginili to še zatloji sledovi nekdanje .srbske duhovne in nia-tcrijalne kulture, lurška uprava je otl roda do roda bolj propadala, zato so |io*talj neomejeni goa|>od