5V0B0DE. Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Stev. 7 Chicago, 111. 12. febriiiirja 1904 Leto III Rojaki, na delo, VSI POVSOD 21 "Simno MIMO MOTO", Kratici tedni nas ločijo. več od prvega glavnega zborovanja "slovenske narodne jednotc". Čas prihaja, ko se bo jednota zavednih, samostojnih rojakov uradno razglasila; ko se bo začelo skupno poslovati v gmotni in duševni prid-vseh naprednih Slovencev. Provi-roričnd pravila so deloma že sestavljena, a vzlic temu se poživljajo vsi delegati in pooblaščene; raznih priglašenih društev, da prinesejo s seboj kake posebne točke, katere bi želela morebiti kaka društva, da se vtaknejo v pravila. Kratek čas nam je res še odmerjen do prvega sestanka, zato pa naj vsak zaveden rojak stori pravočasno svojo dolžnost in naj vstrajno agitira, da se še več društev priglasi z vstopom. Kolikor več, toliko trdnejše bomo stali rama ob rami za narodno prosveto. Vsak, ki stori v ta namen kak korak, naj si bo v svesti, da je 6taril mnogo za sveto slovensko stvar. Morebiti danes še ne, a s časoma mu bo narod hvaležen za njegovo požrtvovalnost. Rojaki, ne mislimo le od danes na jutri, marveč vzemimo 6i vzgled druge narodnosti m korakaj mo ž njimi pot napredka v — boljšo bodočnost. Kjer danes še ni mogoče, da bi kar celo staro društvo pristopilo k narodni jednoti, ustanovite hitro novo, narodno društvo v ta namen. Da Vas je le 9 ali io skupaj in — društvo je gotovo. Slovenska narodna jednota naj se razširi čez vse ozemlje Zdr. držav — to nam bodi prva in glavna skrb ij- w vseiefrnrw postaramo močni, nepremagljivi. Nanrej za "slovensko narodno jedn to' 1 Za začasni pripravljavni odbor "slov. narodne jednote": Frank Ktobutar, predsednik; Anion Mladič, I. tajnik; . Vsa pisma je adresirati na: Anton Mladil-a. I. tajnika društva "Slavija", 134 W. 19th Str. Ghicago, 1H. Raz skalnatega gorovja. Colorado, 25. januarja. Guverner Peabody in njegova oborožena žena, obstoječa iz ječnih "8dolarjev-na-teden" pisačev in klerkov ter ooštenega dela ogibajo-čih se barab, še vedno ni opustila gonjo proti poštenim, zavednim, trdo-delujočim unijskim delavcem. Velike tolpe uniformiranih lopovov je sicer kapitalistični državni načelnik zmanjšal — ti lačni volkovi so državo finančno na bankerot spravili — vendar pa je pustil v večjih krajih usmiljenja vredne Donkižo-te v malih oddelkih, da mučijo svoje Rozinante — pravcate izgurane kljuge — po bregovih skalnatega gorovja. Preganjanje prostomisel-nih unijskih delavcev se torej še ni končalu. Kdor ne dela, kdor štraj-ka, je zgubljen — pograbijo ga in vržejo v ječo, potem pa iztirajo ven if občine. Ako ne delaš kapitalistom za to, kar ti blagovolijo oni vreči pod noge, si zločinec, zapadel si vse državljanske in človeške pravice. Na stotine delavcev v Colo radi je zadela ta osoda in še danes ni temu konec. Vsa država Colorado ječi in zdi-'Y huje pod železno palico kapitalističnih anarhistov. Da, tukaj je v tem oziru še vse hujše. Medtem, ko stremi pravi anarhist po odpravi sedanjih nostav in zakonov, ker misli, da niso ti za druzega vstvarjeni, kakor da odobrujejo stan kapitalistov, farjev, bričev in druzih hudičev ter tlačijo revne in delavne v št niijo materijalno in duševno propalost, vendar ne skuša namesto teh postav staviti druge, ker priča-ikuje od vsacega človeka, da ne bo prekoračeval meje osobnih pravic bližnjega. nje v dobroto Človeške Kakor je izvor tega čuvstva tudi plemenit, vendar-le se bodo še tisočletja potopila v minolost, preden j bo ta zemlja dozorela do praktičnosti tega ideala. Morebiti pa tudi nikdar. Ako pa državni uradniki, izvoljenci ljudstva, porazijo vse ograde, braneče svobodo, dom, življenje, svobodno besedo in pisavo — kaj jih goni k temu bratomornemu postopanju? Le prokleta judežova plača, katera izvira iz umazanih žepov kapitalistov, je vsemu temu kriva. In te novce je zaslužil krvavo trpin — delavec 1 Ti denarji plačujejo nevedne lenuhe v uradih; ti denarji oborožujejo duševne šleve in cape; nabijajo puške in brusijo bajonete, namerjene proti onim, katerih dlan in znoj vstvarja vse I O sveti križ, ali si zastonj stal na žalostni gori Galgata? Ali je žalost in stok iz te gore prešel na vse hribe in vrhove države Colorado, kjer žuljavih rok priden delavec 6pravlja an dan zlato, srebro, baker, premog itd., da pripravlja mehko postelj pohotnemu kapitalu? Ta prokleti denar kapitalistov in veselje do zatiranja slabih in onemoglih, napeljujeta državne lopove do skrajnih sredstev v ugonoblja-nju mladopoganjajoče unije. Ko so se rodile te izrodice, se je narava kratkomalo "pokazlala", kakor se to zgodi takrat, kadar se narodi kak slab (— pokaži mi dobrega!) far. Z orožjem v roki padajo te kukavice na delavca, ker je prestopil — trpin — ozki okvir, v katerega ga je vklenila infamna predrznost ta-kozvanih "krogov reda in postave". All right t, Sedaj pleše delavec po vaši piščalki, prišel pa bode čas, ko bodete vi v divjih skokih ra-jali divjo tarantelo tako dolgo, da VSrri'tJbclo pl tiskal i moSganrpopTc^ sišču. Delavec pa bo godel — mirno bo godel tako dolgo, da bo zadnji vaše baže — well, legel k počitku , . . Colorado, čudna dežela! Divja je tvoja narava in ni še dolgo tega, ko so prerije tvoje pretresovale črede bivolov; kjer je Indijanec zalezoval štirinogo kosmatino in poedi-no dvonogo "belokožino". V skalnatem gorovji, pod snežniki, povsod je sedaj na tisoče ljudi iz vzhoda — bivol in Indijanec, oba-dva pravcata naravna divjaka, sta prošla. Kamor stopi "beli obraz", zastopnik "kulture in civilizacije", od tam beži divjak štiri-in dvonog. Na njegovem mestu pa se razvije zmaj, katerega divja narava še prekaša divjost onega, katerega je prepodil. Dvojeglav je ta zmaj. Eno glavo povzdiguje proti nebu, z drugo pa tišči v zemljo. S svojimi ostrimi kremplji pa seka naokoli, da vgrabi bitja, gore, reke, planjave ter jih meče v svoje žrelo, katero odpira pot v želodec kapitalizma in klerikalizma. Kakor mora leži ta zmaj na delavskem ljudstvu države Colorado in še daleč, daleč čez meje njene, da — po vsem "civiliziranem" svetu. Kjer se blatnato vodovje raz reber skalnatega gorovja, vije proti vzhodu po pusti preriji, leži mesto 1'ucblo. Gost, črn dim je še pred nekoliko tedni visel, plaval nad mestom, oznanjajoč svetu, da se topi tu železna ruda. Strajk premogar-jev je izpihal črn dim nad Pueblo in sedaj okužuje ozračje le še leni, belosivkati dim iz topilnic zlata in srebra. V drugih krajih države Colorado, je prenehal tudi belo-sivkasti dim valiti ,sc iz visokih dimnikov — le v Pueblo ne! Povsod so udarili na osemurno dnevno delo — le v Pueblo ne I Povsod je delavcem v topilnicah zavrela kri za njih pravice — le v Puebli ne! Ali je to le slučajno, da je velika večina delavcev v puebiških topilnicah slovenske narodnosti? Ali je potrpežljiva koža Slovencev, v svoji trdni veri na božjo pomoč, podaljšala zopet čas svojega trpljenja in tudi čas onih, kateri so odločno in brez strahu vrgli orodje na tla, rekši: "Zakonodajalci, obljubili ste nam kot kandidati, osem-zato smo vas volili; ker ste pa babure-kukavice, zato gremo v boj, čeprav z deželo vred poginemo. V tidnosklenjeni četi delavcev cele dežele Colorado pa Je režala praznota, kjer bi morali stati slovenski delavci v — Pueblo . . . !! Žalostna majka Slovenija! . " Res, veliko naših rojakov odšlo je rajši v staro domovino, kakor pa skebat v kraje štrajka v — jame. In vsi bi ostavili delo, ko bi štacnarji ne javkali, stokali in točili solze, čes: vsi bodete zgubili delo za vselej, ako greste na štrajk. Kaj je bilo pač mar tem lisjakom osoda njih rojakov — šlo jim je le za cvenk, katerega jim slovenska delavska duša vsipa v žepe. Seve, prestanek dela bi te businessmane spravil na bankrot. Delavci pa bi vzlic temu še živeli in sedaj morebiti že želi plačo za' svojo socialno požrtvovalnost. No, in zato je bil tak vik in krik, ko so ti business-mani po lastni zinotnjavi prepustili dvorano sv. Jožefa, v organizacijo splošne unije v Pueblo. Čudno! Delavski, skoraj prisiljeno pobrani, novci so zgradili to dvorano (vse kaj drugemu podobno stavbo, za $n,ooo), sedaj pa se je polastujejo nekateri, katerim je delavec pognojil, da jim tako krepijo poganjajo brke. Pač res, trdih buč nekaterih slov. delavcev ne more omehčati niti "sveta pomahavka", k večjim, če bi to doprinesel kak indijanski tomahawk. Sieve, reve, branjevci — vi pač ne bodete ustavili kolesa naprednega časa, zmelo vas bo v prah. V kratkem času svojega bivanja v Pueblo, sem imel priložnost opazovati ondotne žalostne razmere med Slovenci. Tam ne tnore človek naleteti na človeka, kateri bi imel svoje žato prepričanje. Nihče se ne zaupa drugemu, nihče se ne smatra dovolj svobodnega, da bi izustil le najmanjšo iniselj, tičočo se delavskih vprašanj. Sedaj, ko se je u-stanovila unija, bo temu morebiti kaj drugače. Pokazalo se bo v najkrajšem času, če imajo oni, stoječi na čelu uniji, zadostno trde podlage in značajnosti, katero oboje je neobhodno potrebno k stanovitnem obstanku unije. Da bi to bilo — upajmo! Iztiranje predsednika W. F. of M., Moyerja in Maks Malica iz Pueblo, je bil udarec na vse svobodne uprave Zed. držav. Seve, če bi šli še topilničarji na štrajk, usahnil bi v hipu ves dohodek trgovcem in vsi bi prišli na beraško palico. Baje ni nikjer v Ameriki bolj bank-"rot-zrelih trgovcev, kot ravno v Pueblo. Vsaj tako sem slišal. Kamor se človek obrne, povsod prevara, humbug in sleparija. V političnem, socialnem in delavskem oziru je Pueblo na "bum", nasprotno pa procvita v cerkve -nem ... Da je glede zadnjega v istini tako, se da posneti iz marsikaterih indolentnih obrazov prebivalcev. Oče Ciril je nastopil tisto smer, katera je redovnikom kazala pot iz I'Yan&je. Zašel je na pot špekulacije, žari! se je v zemljo in je, za hrbton^yscdaj obstoječe kopel j i z zdravilno vodo v Grove, naletel na mineralno napojeno vodo. Denar v ta namen, so mu zložili njegovi dušni koštruni in ovce. Usmiljenja vredni ljudje! Prišli bodo gotovo skoraj do prepričanja, da jim bo to vse ravno toliko neslo, kolikor onim Janezom, kateri so svoje trdo zaslužene dolarčke dajali za dvorano svetega Jožefa. Ko sem odšel iz Pueblo, mislil stin si: koliko bi vendar mogli Slovenci v tej naselbini učinitf blago-nosnega zase in za svoje potomce, ko bi razgnali tiruno, katero vstvarja budalost in zagrizenost nekater-nikov! Gorje onemu, kateri mora med takimi odnošaji živeti, sporni njajoč se svoje svobodne duše v svobodnem telesu! Skalttogorski. Somišljeniki, agltujte In delujte za "Slovensko narodno jednoto". 6. aprila 1.1. M prične prvo glavno zborovanje, nključi trn 9. aprila z veselico v koliat jednoti. Ameriško Testi. Svita se — bliska In grmi, vsako z druge strani. Pravkar se je ustanovila nova, znamenita unija. Nad sto tovaraar-jev-izdelovateljev zelenih možkih hlač se je organizovalo v močno u-nijo, z namenom, da čuvajo dnino in druge delavske interese. V unijo ;se ne sprejme noben delodajalec, rajtven da ima vposlone samo unij-skt delavce bodisi že možke ali ženske. Nova organizacija je držaja pred par dnevi svojo prvo konvencijo v New Yorku. Vsi delodajalci so »e izrekli za visoko plačo in dobro stališče svojih delavec. Pač velejiomemben korak na-prtj! JO milj dolg most. ,0 milj dolg most je pravkar do-ovljen Čez Great Salt Lake, h in stane pet milijonov dolar-Most je last Southern Pacif-ždezniške družbe, katera si je prikrajšala glavno progo za 43j milj- štrajkarji umorjeni. Pinkertonci, uslužbeni pri Coal sek Co. blizo Knoxville, Tenn., prouzročili 9. t. m. strašno preje krvi. Ko je iz Greenville vlak s skabi, sprejelo je te kolodvoru 12 pinkertoncev, da btljih spremili v rove. Navzoči štmjkarji so pričeli pogovor s skabi injjim prigovarjali naj ne gredo na Nqiovabljen :e je policaj der surovo zadri nad štrajkarji protizročil s tem prepir, kar na-rat pa je dal znamenje in 12 el se je izstrelilo na uboge de-e. Trije so takoj obležali mrt-v§na licu mesta in mnogo drugih jeibilo ranjenih. Med temi se nabila tudi par ljudi, ki so prišli le ic!ijno ffflfivx Keeder in se en drugi policaj sta bila pozneje arc-tovana. Ko je kmalu na to dospel |>omožni šerif Harmon v Coal Creek, da bi druge pinkertonce zaslišal, ga je eden iz med njih med zaslišanjem ustrelil. V celem okraju vlada grczna razburjenost. Guverner je že izdal povelje, da mora biti vojaštvo za vsak slučaj pripravljeno. Bestialne ličaaje. Tik Doddsville, Miss., leži plantaža James Castlanda. V sredo zvečer je bilo zbranih več zamorcev v koči zamorca Carra, kar vstopi Castland in reče navzočim, naj se poberejo k hudiču. Vnel se je prepir in zamorec Holbcrt in Castland potegneta revolverje. Dva zamorca in Castland sam so bili u-streljeni. Ko so belokožci zvedeli o izidu streljanja, zbralo se jih ie takoj kakih tisoč oseb; z namenom, da bi linčali ostale zamorce. Med lovom na človeško divjačino so bili trije zamorci ustreljeni, Holbert in njegova žena pa ujeta, tirana v Doddsville in na kolu živa sežgana. Amerikanska kultura! Na Japonsko. Iz San Frančiške, Cal., se poroča, da je japonski konzulat pozval vse vojaštvu podvržene Japonce v Kaliforniji, da se imajo takoj vrniti 11a Japonsko. S tem je prizadetih looo mož. Deset ur delavna postava uveljavljena. 2e dlje časa se je delovalo 11a to, da bi se uveljavila postava, katera bi določala |>ekom deseturno delo, oziroma fo ur na teden. Prišlo je pred sodnijo in od enega do druzega sodnika je romala dotična postava, dokler ni bila pravkar od državnega prizivnega sodišča odobrena. To je gotovo velik napredek unije v naši državi, kajti ta uspeli se je dosegel predvsem političnim jiotom. Vsak delodajec, ki bi od sedaj naprej hotel prisiliti svoje uslužbence, tla bi delali več kot 60 ur na teden, se sodnijsfkim jwtom zasledujejo in po zakoniku kaznujejo. Najbogatejši milijonar aa »vetu posodil Rusiji denar za vojne. John D. Rockefeller, stokratni ameriški milijonar, je sklenil 9. t. m. z Rusijo pogodbo glede posojila za vojno z Japonci. V pogodbi stoji, da Je Rusija podelila Rockefeller ju koncesijo na olje. Rusijo za- stopa v ta namen James Stillman Ruska vlada se je obrnila za pasi* jilo prvotno na Rothschilda, a ta je odklonil vsako posojilo, baje zato, ker se preganja Žide v Rusiji. Katastrofa v Baltimoru. Orožen požar uničil 80 blokov. Strašno noč je imelo prebiti od nedelje na pondeljek 700,000 prebivalcev mesta Baltimore, Kakor 1. 1871. Čikago, tako leži sedaj Baltimore v razvalinah. Ogenj, ki je izbruhnil v neki trgovini, se je razvil v strašni požar. 80 blokov in 2500 poslopij, največ v trgovskem delu mesta, je bilo uničenih, predno se je moglo biti kos požaru. Iz vseh krajev so prihitele požarne brambe na pomoč nesrtčnemu mestu, celo iz New Yorka. škodo se ceni od 100,000,000 do $150,000,-000, a to je le materijelna zguba. K tej je prištevati 'a indirektno zgubo, katera je nastala vsled tega, da so nekatere trgovine popolnoma uničene. V mestu vlada splošna pobitost, nad 50,000 ljudi je brez vsakega zaslužka. Umrl v starosti 102. let. Dayton, O., 10. teb. — Danes je tukaj umrl Filip kejter, premožen tovarnar v starosti 102. let. Kejfer je bil strasten ljubimec tobaka in popil je vsak dan 6 čaš kave. Bivši kongresni poslanec obsojen. Cripple Creek, Colo., 10. feb. — John M. Glover, bivši kongresni poslanec države Missouri, je bil danes pri tukajšnjem okrajnem sodišču s|K>znan krivim, a obsodba se mu še ni izrekla. Glover bo apeliral na višje sodišče.—Kakor znano imel je Glover dve puški v svoji pisarni. Ko je o tem zvedela anarhistično vladajoča milica, je takoj poslala k njemu seržanta Dittemore z zahtevo, naj izroči orožje. Ker se je Glover temu upiral in zagrozil, da bo vsakega ustrelil, ki bi hotel prestopiti prag njegove hiše, je vojaštvo obstopilo hišo iz vseh strani in začelo streljati na Gloverja. Obstrcljencga so potem aretovaJi in odpeljali v zajior. Glover je med občinstvom zelo priljubljen. Deček grozil milijonarju. Vonkers, N. V., 10. feb. — 13-letni Frank Brady bil je danes tukaj aretiran, ker je pisal grozilno pismo milijonarju Howardu, zahtevajoč $1000, inače da ga umori. Brady je priznal, da je pisal pismo v šoli. Otroško Čudo. V New York se je pripeljala neka Polonitzke s svojim 5?etnim sinčkom, ki je pravi pohabljenec. Plazi se le.pb rokah in kolenih, razven tega ima vso glavo, tudi po obrazu, zaraslo z gosto črno dlako. Otroka so prepeljali v bolnico. Pred šter-tni leti je oče zapustil ženo z enoletnim normalnim sinčkom, a letu pozneje se je dečku zvila hrbtenica in mu začela rasti dlaka. Pač izreden slučaj. Slabi časi, kaj ne? Newyorske banke imajo naloženega kapitala v tem tednu v vrednosti $1,023,943,800. To je desetina vsega denarja na zemlji in največja svota, kar so jo kedaj imele imenovane banke. Dosti, dosti je denarja na svetu, a baš ne za revno ljudstvo! Bolnega farja nndomestovala žena na prižnici. Iz PitUburga Pa., Je poroča, da je obolel far episkopalne cerkve, na kar ga je žena izvrstno nadomesto- vala. Predavala je o: "Delovanju vesti". — Gotovo bi ,kuharicc naših katoliških popov še bolje nadortie-stovale- svoje "gaspude" — saj imajo-bolje, glasove in večjo cner-žijo! Kapital namenjen ugonobiti delavske unije. Nad $1,000,000,000 kapitala bo reprezentiranega na zborovanju državljanske industrijalne zveze 22. feb. v Indianapolisu. .Zborovalci ima jo namen oslabiti ali celo uničiti riokodelske zadruge. Delodajfelci, ki se bodo udeležfli zborovanja, imajo uslužbenih 1,250,000 delavcev. Glavni namen zborovanju pa je pobiti osemurno delavno postavo v kongresu. Seveda bo tudi tukaj igral glavno ulogo cash". Kakor znano, Čaka omenjena postava leše kongresnega potrdila. Skof odpre novo tiskarno. Čikaški katoliški nadškof Quig-ley je sklenil ustanoviti tudi v Či-kagi svojo lastno tiskarno, enako oni v Buffalo, kjer jo je ustanovil pred par leti. Seveda, nese mu — to vse! Razgled po svetu. Turška se oboroiuje. Iz Carigrada se poroča z dne 10. feb., da se je začela Porta z vso naglico oboroževati. Kakor se čuje, misli izkoristiti rusko politiko na vzhodu in udariti z vso silo na Bolgarijo ter si jo podvreči zopet v odvisnost. Časopisje najboljši prijatelj. Papež Pij X. je tekoči teden blagoslovil pero protestantovskega poročevalca nekega londonskega dnevnika, rekši, da je najboljši mi-sijon današnjega časa časopis. Časnikarstvo razširja civilizacijo in napredek. — Na delo torej, ker resnobni so dnovi! Vse za delavski napredek in zlato "Svobodo" in nebesa bodo prišla v nas za plačilo. Nemški prestolonaslednik se spri s cesarjem, Mnogo več kot vojska na daljnem vzhodu, razburja Berolin domači razpor med vladarjem in sinom. Jedva 22 let star, se je sin odločno |x>stavil po robu svojemu očetu. Oče ga je opozoril tudi na vojaško pokorščino do njega, toda mladenič je udaril z nogo ob tla in zjavil, da je dolžan le vojaško pokorščino, a drugaše se sine kot Nemec družiti s komur mu drago in obiskovati gledišča njemu ljuba. Ako bi mu branil razvijati svojo individualnost, je pripravljen takoj^ se odpovedati nemški armadi in priseči, da ne bo nosil več nemške uniforme. Končno je pripravljen se izseliti v London, Paris ali pa v Zed. države. "Halo, halo. prijatelj! Kozarce si bomo izurili in kupce nalili, juhej, živeli Slovenci!" "No, kaj si pa danes tako zidano voljoY" "Igloj ga no, zakaj bi ne bil, ko oitam t "Gl. da nam priredi naš vrli slov. del. pov. zbor "Orel" zopet en zabaval večer. Kdo bi so ue veselil mile slov. pesmi!" "A to je. tudi jaz ne bom zamudil obiskati "Hoorber" dvorano; tudi jaz kličem iz srca vsem: Rojaki, vsi no krov—za "Orlom," kamor nas popelje on' Socialni klub v Clevelandu ki ima svojo mino seje vsak jiotek jb8. uri zvečer na CTifton Str. iS Slov. del. pcv. zbor Priredi _ V SOBOTO DNE 13. FEBRUARJA V # Hoerber-jeyi dyorani ŠT. 712 BLUE ISLAND AVE. NA VOGAfU 21. PL. veleki zabavni večer 9 plesom In petjem. Vstopnina za gg. 25c. Dame v Začetek točno ob $8. ari V mnogobrojno udelež go bratsko občinstvo—lj . vstopnine proste 1 slovensko in dru->v. pesmi, Bwwmiwwmw __t___________ "Glas Svobode" Prvi BvobodomiBclni list zu slovenski narod v Ameriki. Izdajatelja in urednika; MARTIN Y. KONDA FRANK M. MEDICA "Giae Svoltodo" izide vsaki po-tek fh velja za Ameriko: za celo leto----$1.50 za pol leta - - - - 75c ZA EV110P0; »a celo let« - - - kron 10 za pol leta---kron 5 Posamezni list po 5 centov. "Glas Svobodo" [Tiie voice op Liberty] ia the only union labor pappr in America: edited & published every Friday in the olovenic language by M. V. KONDA, & F. M. MEDICA, dy ' 111., an second-class matter, under Act of Congress of March 8. 1879" Subscription $ 1.50 per year. Advertisements on agreement. Naslov za dopise in pošiljatve jo lledoči: "GUIS SVOBODE". 663 Throop St. Pilson Sta. Chicago, 111. • * • »OPISI. ___ « • • Iz Steel, Ohio. ^ Tukaj živeči Slovenci smo ustanovili društvo, pod imenom "Bratstvo'^ katero bo spadalo k "sloven ski narodni jednoti", s sedežem \ Čikagu. Tukaj nas jc Slovencev siccr še malo številce, a. toliko bolj bomo stali eden za druzega, v lepi slogi. Na pomoč nam pride še več je število Slovencev iz okolice.. To so vrli rojaki, ki pozdravljajo z vso navdušenostjo ustanovitev "slovenske narodne jednote". Vsi stoje hrabro in neustrašeno, vzlic vsem premetenim oviram, za napredek svoj in v prid naroda slovenskega vobče. — Na spomlad se odpro tukaj trije novi, bogati premogokopi. Dela bo obilo in s tem se nadejamo tudi večjega napredka, v svojo in v korist slovenski nar. jednoti. Slovenci, kateri še niste v nobenem društvu, združite se kar najhitreje in poslužujte se prelega gesla "Naprej". Vsi napredni Slovenci združimo se v "slovenski narodni jednoti". Jolin Rcbol, predsednik. PoslanO iz Clevelanda.O. 30. jan. Dolžnost me veže, da olx'lodanim častitim bralcem "Gl. Sv." žalostno toda resnično dogodbo, kateri oče je "maziljenec" — rimski bik von Fach — klevclandski misijonar, Vitus Ilribar. Ko smo nastopili zopet novo leto — 1904 — mislil sem si; da so izginila leta, časi, kateri niso druzega prinašali kot medsebojno sovraštvo, jezo in preklinjanje med rojaki, a vse zaman. Staro lasanje in obrekovanje se nadaljuje po časopisih slovenskih —^ seveda, vse kar kdo zasluži. Ne, tudi novo leto nam ni prineslo bratske ljubavi, prijaznosti in sloge med nami Slovenci — ne, še hujši časi so izbruhnili in črni oblaki zatiranja ubogih trpinov se pode v ozračju in vendar smo upali, da se bo zjasnilo, da nas bo vsaj ob novem letu obdajal čisti zrak, podoben 'kristalnemu studenčku. Vsega tega 'so krivi le oni, kateri postopajo z ubogim delavcem tako, kakor so postopali pred par sto leti divji Turki in deloma še danes z revnim ljudstvom, — in kdo so vendar ti tlačitelji bednega slovenskega nvoda! Dragi mi či-tatclj "Gl. Sv.", uverjen sem, da ne boš dolgo premišljeval in takoj rekel: Jedo drugi Da, da, to j je treba srede čl da se ki, kateri se nami in ne žarek ljubezni vže popolnoma kosti oglodano f pa cenj. bralcem ijcno dogodbo, j Bratje! somišl in sploh socialisti v delujmo to, da se naš cenjeni glasilo "Glaa S' na farška banda. Jlulka", katero iztrebiti iz hočemo, i obla- let nad d le en Iti na do teljem in sploh, ponudimo list vsakemu, ki se mu oči količkaj odpirajo in da je prilezel iz srednjeveške teme. Da, truditi se je treba in gledati,- da bo izhajal list vsaj dvakrat na teden, — to pa dosežemo le, ako pridobimo lepe število novih naročnikov (predplačnikov), saj to je naša sveta dolžnost in v prid celega naroda slovenskega. Torej bratje, na delo, ne ustrašite se vsake sulic južne, take, ki sebe bije po čeljustih, kakor ta pretegne-na Kerže in Hribar, katera ne delujeta za Boga, marveč za tisti pro-kleti Vcvenk". Da, le denar jima je — Bogi Zavedni Slovčnci, na noge, dokler jc še čas in pokažimo, da se hočemo tudi mi otresti farške-ga jarma in svobodno živeti, kakor je Kristus učil, ne pa Hribar in njegovi pajdaši. Prišli so ''spre-obračati" Indijance, a sedaj preobračajo žeoe ubogim delavcem. Pa ne boš, Jure, več kaše pihal, dovolj si že spraznil tujih žepov in to naj ti zadostuje — saj vemo, če-gave so hiše na St. Clair ulici in basta. Evo Vam rojaki dokaza o farški hudičeriji: Pred nekaj tedni zbolela je neka žena imenom Ana Margareta v Col-lin\vood-u. Ker se jc zelo slabo počutila, poprosila jc naj bi ji poslali po duhovnika. Takoj se je napotila neka oseba k "dobri duši" Stankotove vrste, k g. M. S. s prošnjo, da bi tclefonoval po dušnega (?- pastirja (?) Hribarja. Vzlic nujnosti in da je hotel sel celo plačati za telefon, se "dobri" njož, ki ljubi svojega bližnjega, le ni dal preprtjsiti. Odklonil jc kratkomalo vsako uslugo, češ: g. Hribar ne gre v tako hišo in še druzega več. Sel se je obrnil in odšel drugam in posrečilo se mu je res jx>slati kmalu duhovnika k umirajoči ženi. Vzrok, zakaj ni hotel "dobri katoličan" M. S. telefonovati po duhov uika tiči v tem, ker ni omenjena žena jemala grocerijskega blaga pri njemu. To so dela usmiljenja "dobrega katoličana".—Nekaj tednov potem je žena zatisnila oči in zaspala v. Gospodu. Ustavila je svojega ljubljenega moža v veliki žalosti in v velikih skrbeh, ker bil je slab v finančriilf zadevah in skoraj brez denarja v hiši. Podal se je takoj k pogrebniku in mu razložil svoje žalostno stanje ter ga poprosil za svet v tej zadevi, ker nima potrebnega denarja za pogreb. Kako to-lažilno! Mož-pogrebnik, čeprav nekatoiičan, ga je potolažil rckši: ne bodite v skrbeh radi tega, jaz Vam bom ženo vse eno pokop-1 imate li denar ali ne, kadar pa bo-dete kaj imeli, prijatelj, bodete pa plačali. Tako sta se sporazumela in mož s solzami v očeh zapustil je usmiljenega pogrebnika in se napotil v Cleveland, k g. Hribarju, da mu s|>ornči smrt svoje žene in ga naprosi, da mu pokoplje ljubljeno polovico po katoliško. O, da, da, odgovoril je "dobri" pop in na vprašanje, koliko bo zahteval, odvrnil je kratko: $13.00. Mož se je silno prestrašil takega odgovora in vedel ni, kaj bi počel. Molčal je delj časa, naposled pa reče: gospod duhovnik, jaz sem v silnih denarnih skrbeh in mi je nemogoče Vam sedaj odšteti toliko svoto, zavežem se pa, da Vam prinesem v poravnavo Vaše zahteve prvi denar, ki ga zaslužim. Ej, ko bi vedeli, kako se jc ta pošast v človeški podobi zadrla nad ubogim in vže tako nesrečnim možem, "/a; ne pokopa vam na "puf", ampak le sa "casli" — so bile besede. Nesrečni mož je sicer še nekoliko časa moledoval okoli popa, a ko je slednjič, uvidel, da so vse prošnje zaman, zapustil je Kristusovega (?) namestnika in z žalostnim srcem je korakal nazaj k jHigrcbniku ter mu povedal* vse, kaj in kako je opravil pri vedno umazanem maziljencu ali popu. Rekel je še: zdaj vidim, da s pogrebom ne bo nič, ker nc morem dobiti potrebne svote za farja, oprostite mi, da sem Vas nadlegoval. In zOpet je bil usmiljeni pogrebnik tisti, ki jc potolažil nesrečnika, rekli: oče, bodite brez vse skrbi, pla; čal bom jaz onih $13 g. Hribarju, upati Vam hočem to svoto jaz, ker Vam jo neče Vaš ttatoliški jx>p. — Poglej, dragi čitatelj vrlega lista, tako postopajo danes farji, ki se nesmelo nazivljajo "Kristusove na mestnike". Prevdari sam, ali je tako postopanje napram utiogemu delavcu pošteno. Hribar je s tem lejanjem jasno pokazal, da je far vo le na jeziku Kristusovo na ništvo, saj ni imel niti toliko iljenja z nesrečnim možem, da zaupal 13 dolarjev za dva ali ne glede na to, da bi katoliški pop. v takem no. 'Cash" — to je njegov Bog! Čujtc in ne za)bite! Pogrcbnik-drugoverc (protestant) je imel usmiljenje z ubogim trpinom, — on ga bo čakal za denar, z vsemi stroški vred in Hribarjevimi ' "cash", skupno — res vse časti vredni mož, Bog mu obilo [»vrni — toda ni imel usmiljenja ž njim Kristusov (?) namestnik. Ne, to ne I Drugo juiro se je pomikal sprevod proti kranjski cerkvi sv. Vida na Norwood Ave., a kako se ljudje začudijo, ko najdejo cerkev na vse stran} zaklenjeno. Ko so tako nekaj časa zmrzovali na cesti, a ni bilo od nikodor nobenega, ki bi jim odprl cerkev, stopil je .pogrebnik brzih korakov v farovž k farju in mu naznanil, da čaka od zunaj pogreb, naj odpre cerkev. Na vpra šanje, kakšen |>ogreb, dobil jc točen odgovor, da N. M. iz "Colinwooda, Jezno se zadere 11a to na pogrebni ka, da je že povedal, da žene ne [Mrkoplje, dokler ne dobi zahtevanega denarja. Pogrebnik potegne listnico iz žepa in mirno odšteje $13, na kar pa zahteva, da se ima cerkev takoj odpreti, ker ljudje stoje že itak na pol zmrznjeni na cesti. No, ko jc far zagledal "dolarje", sc ni več branil, |x>grabil je hitro "cvenk'', vtaknil v žep in stekel v cerkev odpraviti svoj "ro-kus poku s". Izplačalo sc je — $13 ni kar tako. Vidck ,ali misliš res, da je tako počenjenjc pravo? Da je Kristus tako učil ljubezen do bljižnega? Da si ti morebiti res kak dušni pastir, pastir vernih ovčič? O ne, ne eno ne drugo, še manj pa zadnje, še ko bi svinje pasel, bi bila to prelepa služba zate. Ali sc nisi bal, da bi vstala takrat tista žena in napra vila kakor strela, kadar dari v kaka drevo? Kako sc boš vendar upal ti pred božji stol — pred tistega, katerega imaš dan za dnevom na svojem umazanem gobcu? Položi roko na srce in skesano reci: Gospod, odpusti mi, v resnici derem ubogo ljudstvo, ul)oge trpine; brezvestno |x>stopain ž njimi, a od sedaj naprej se hočem poboljšati, |»ostati hočem pravi Kristusov namestnik, biti nečem več Luciferjev! — Tako Vide, potem boš užival več spoštovanja od ljudi, kakor danes, ker danes te nihče več ne spoštuje in— basta. . . Za danes toliko, prihodnjič morebiti še kaj več. Pa servits Fronc! Ta poredni. (To žalostno, a resnično dogodijo spriča lahko vsak dan Nick Margarela in njegov brat.) Opom. ured.: Čudili bi so gotovo ne, ko bi nam g. dopisnik priznal, da je tudi on |»točil kako solzo, ko je to napisal. Strašno, z gnusom se moramo obračati od takih farjev-katoličanov. Vse, kar sc danes bije na prsa: jaz sem katoličan, jc hudobno, satansko, uničevanja vredno, če hočemo, da pride človeštvo zopet nazaj k Kristu kralju. Usmiljenja vreden človek, ki se zateka farju v naročje. Veruj nam, far je zadnji, ki bi te rešil pekla. Čisto naravno, prijatclj-bralec, on ti vstvafja na zemlji pekel s tem, e. Poglej, oni M. S. jc vzlic temu, da je izkazal na skrajno surov način svojo ljubezen do bližnjega, dober "katoličan" — in zakaj, zato, ker te morebiti j>omaga odirati. Taki možje so dandanes vsi takozvani "katoličani". O Kristu,in njegovih naukov imajo toliko pojma, kot oni, ki ga še na svetu ni. V katoličanstvu sc dogaja danes najstrahovitejši humbug in zato je vsakega vernega, poštenega Slovenca dolžnost, da stori tudi on vsaj mali korak v napredno strujo, da sc to razmerje odpravi in da Kristusovim naukom ono nioč, katero zaslužijo. 5e par sto I (H današnjega humbuga in uničevati bi nam začeli celo duh, kateri nas veže na našega Izveličarja, da pa to zabranimo, smo dolžni svojim zanamcem/ Kristusova vera se mora očistiti brezvestnežev, ki izkoriščajo ljudsko nevednost. Kaj bi Kristus k temu rekel, ko bi vedel, da računajo naši kranjski farji po $10 in več dolarjev za krst; da je Hribar v Clevelandu računal ubogemu možu $13 za pogreb ki imajo kake pogret«, povemo še, da pokopavajo drugi narodi svojce brez "takega" duhovnika — Cehi v Chicagu imajo n. pr. svoje narodno pokopališče !- Iz Pueblo, Colo, smo dobili pismo direktno iz peresu rojaka Joo Somra ka, da jo poročilo v 5. št. "(Ji. Sv." pod naslovom "Iz koloradskih hri-bovVi podolnonm neutemeljeno — lažnjivo, no—iti tako mora tudi biti, khjti imcnovilni ni šel skobot v Telloride, umpak so nahaja še danes na št. 1208 Herwind Avo., Pne-blo. Dopisovalci nuj v prihodnjo dobro premislijo, prodno kaj napišejo, da so no bo dolu!« enemu ali drugemu krivica. Vojska »o pričela. Sedem ruskih ladij poškodovanih in dve se potopile. C. G. FOUCEK 586 Centre Ave. na vogalu IB. ul. Najboljša (eNko-HloviuiHka lekarna v (Mkagu V nji so nahaja tudi pošta, kjer jo mogočo po-šiljati novco po vsi Amerk iin v Evropo. Prodaja znamk in spraje manjo priporočenih pisem. Odprto po dnevi in ponoči. Brzojavni urad na vso strani. Ekspresni urad, pošiljajo se kov-oogi in drugo na vso strani Zed. držav. t V lekarniordinirojonaslednji zdravniki: Dr. Martin Iveo, vsak vočer od 0. do7. uro: Dr Štulik od 10. do 12, dopoldne in od T.-9. zvečer: Dr. Kolnr, Dr, Roth, Dr. Chvotal, in Dr. Čunat. Ako sto bolni, Btopito v mojo lokamo in pomagalo se Vnm Ixxle. s——*"** Vojska, ki zna imeti strašne posledice je našla pravkar svoj začetek na daljnem vzhodu. Bijeta se ruski in japonski narod, ne da bi vedela zakaj, saj dobička od tega barbarskega klanja itak ne bo imel ne eden in ne drugi. Na stotine, da tisoče jih bo padlo v boju, ali i ki IkmIo ostali pohabljenci za vse življenje in komu v korist? Magna-tom, bodisi te ali druge narodnosti, pravcati posmeh današnji civilizaciji. Cqjrav ni bila vojna še formclno napovedana, so prešle japonske tor-pedovke k napadu ruskega brodo-vja, ki je bilo zasidrano pred Port Arthurom. Napar. se jc izpeljal v noči od 8. na 9, feb. Tri najboljše ruske vojne ladije so bile poškodovane in ena se je potopila. Vsled nenadnega napada Japoncev jc ruska vlada proklamirala obsedno stanje v Port Arthuru in okolici. Mesto je na vseh koncih v ognju in rešiti se bo dalo le malo. Poroča se tudi, da se je v boju ixrtopilo enajst ja]>onskili vojnih ladij. Zanesljivo to poročilo še ni. V Pctrogradu bi se Imel v torek večer vršiti dvorni ples, a je bil z ozirom na pričeto vojno odj>ovedan. V sredo je prisostvoval ves dvor službi božji in-molil za-zmago rusko. • Iz Pariza se naznanja, da so Japonci pretrgali vse brzojavne zveze s Korejo. Korespondent londonskega "Daily Mail" brzopavlja, da so japonske stransportne ladije izkrcale 50,000 vojakov v raznih korejskih pristaniščih. Glavno mesto Koreje, Soeul je od Japonccv popolnoma zasedeno. ' Tudi Masampho so Japonci že zasedli. Brodovje je 11a- Svoji \ svojim' Itojakom kot zasebnikom in drnštvam priporočamo tiskarno Glas Svobode. menjeno večinoma vse v Port Ar- thur, kolikor ga ni že tam. Iz Londona poroča "St. James Gazette" z dne 10. feb., da je neka višja vladna oseba izjavila, da Izdela v slučaju ruske zmage- nad Japonci, Angleška in Zeti. države od Rusije zahtevali priznanje kitajske vrhovne oblasti čez Mandžurijo. Ako pa sc bo Rusija temu u pitala, bo imelo zoi>et odločevati orožje Anglije in Zed. držav na eni in Rusije na drugi strani. Iz Dunaja se naznanja še, da je Avstrija naprosila Roosevclta za posredovanje med Rusi in Japonci. London, 10. feb. — Najnovejša poročila se glase, da so,, bili Rusi od Japoncev zavratno napadeni in bili popolnoma poraženi. Sedeni vojnih ladij je bilo poškodovanih in dve sta sc potopili. Lmitih je bilo 10 Rusov in 46 ranjenih ter 8»i mož zajetih. Japonci niso imeli nikakih zgub. Rusija jc glede na nenadni napad Japoncev napovedala formelno voisko. Japonci imajo do sedaj boljše pozicije od Rusov Naznanilol Naznanjamo, da je prevzel našo zastopstvo za Pittsburgh Pa. in o-kolico gosp. F. M. Schlamler. Pri-poročamo ga toplo svojim cenj. somišljenikom. — Za mesto Chicago jo naš zastopnik gosp. John Stoni ch. S tem pa ni rečeno, da bi nam ne smoli iti tudi drugi zavedni rojaki na roko. Od vstrajnega, skup nega dela je odvisna naša Ixnloonost 1 Pozivi "Žrtev rnziner"(zapiskl kranjske, ga kaplana) smo se odločili izdati v brošuri (knjižici)* ako oglasi povoljno število naročnikov. Ker bo bo nekateri rojaki iu prej obrnili Prevzamemo v delo vsakovrstno tiskovino in vežemo knjige. Cena nizka In točna postrežba. Vsaki tiskovini garantiramo najlepšo obliko in ji damo unijski znak. Ne zabite: Glas Svobodo 563 Throop SI. Pilsen Sla. CHICAGO, ILL 0 0 ^ 9 is unijski tiskarna, Sifkarte! Denarje! Prodaj 111110 prekomorske vožnje listke na vse dele sveta in od tam sem po najnižjih cesah. Zvez« z Vsemi črtami. - Pošiljamo denar v staro domovino po dnevnem kurzu točno in zanesljivo. Nad vbo pa priporočamo rojakom in rojakinjam, oitujte in zanimajte so za list "GLAS SVOBODE" in pwlprite ga s 150. centi naročnino na leto. Thalia Hall. Velika dvorana in gigiliin, na voglu IN. in Allport oeWr> 41111 >V. 1 Nt h St. se priporoča ŠTEFAN POPOVIC ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, bo dobe sama pri Slovencu John (lolob 203 Bridge St. JOLIET, ILL. SLIKA^PREDSTAVUA uro za dame. Pokrovi bo pretegnjeni z zlatom) Gold filed, jnračeni za 20 let. Kole-sovjo na razpolago Elgin ali Walthnm. Zdaj samo g 12.5« Mož, osreči svojo ženo in kupi ji uro za IxrHciio darilce. Jacob Stonich 89 E. Madison St. Chicago, 111. l 1041 ® ■0 Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave. m m m Uradne ure: do 0. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. © nietrov zene? In da splošno vsi far-I^^H I ji obogatijo na stroške trpiitov-de- na nas v ta namen, poživljamo tem lavcev, ter da poneumnjujejo ljudstvo s sleparskimi pripovedkami? Dovolj, mislite rojaki, mislite in či-tajte' napredno časopisje. Mi nismo brezverci, pač pa i dobro vero, le farske ne 1 potom vljudno vae one, ki bi hoteli imeti dotično brošuro. Izd. "Gl. Sv." Somišljeniki narotujte in O BVESTILOI Podpisani si usojnm naznanjati p. n. občinstva, da sem prevzel »Saloon" rojaka Jak. Martinčiča v Sumit, III. Moj« načelo je in l»ode vselej sprejemati rojake najuljudnejše, vsled česar u-pam, da se IkuIo tudi meni izkazovala tista naklonjenost, kakor mojemu predniku. Poeetnike prijatelje in e. rojake v obče zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi smodkami, bvkžo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom i hI. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, prijatelj obiskujte me v prostih urah, vživali bodete vsaj čisti zrak. Nazdarl o-o FRANK KOENIG, o-o Summit, Hi. V. K. Iz Rima, 25. nov. II. Loisy je pripravljen, vse tb dokazati, a Rim mu ni dal prilike, da nastopi ta dokaz, niti je kdaj poskusil, Loisyja ovreči. Pač pa se že dolgo časa bavi s to zadevo., U-mrli papež Leon XIII. je bil velik lisjak in ko so ga francoski škofje In kardinal ski zbor silili, naj zavzame proti Loisyju določno stališče, si je prav zvito pomagal iz zagate. Ko' bi bil Loisy osamljen, bi bil Rim ž njim kmalu na čistem. Ali 11a Loisyjevi strani stoji na tisoče francoskih posvetnih duhovni* kov in zato se Rim še ni upal Loi-svja obsoditi. Leon XIII. si je pomagal iz zagate s tem, da jc — ustanovil posebno komisijo za bibli-ške študije. I^on je seveda prav dobro vedel, da ta komisija še v sto letih ne bo na jasnem in je torej pustil Loisyja lepo v mini. Med tem pa raste število Loisy-jevih privržencev, duhovniki na Francoskem že kar očitno oznanjajo Loisyjcve nauke s prižnice in škofje so v čedalje večjem strahu. In ker Leona ni več med živimi, so francoski škofje vnovič storili korak. da izposljujcjo obsodbo Loisyja in so v ta namen poslali kardinala Richarda v Rim. Obsodi-li Rim Loisyja? Na to je težko odgovoriti. Svoj čas se Rim v takih zadevah ti i dolgo oix>-tavljal. Obsodil je Lamennaisa zaradi nekih malenkosti v njegovi knjigi "Paroles d'un croyant". Ni še dolgo tega, kar je prisilil nemška bogoslovca Schella in Ehrhardta. da sta morala neke svoje trditve preklicati. Kako bo z Loisyjem? V "vatikanskih krogih so mnenja jako različna. Eni trde, da se išče kombinacija, kako bi se dalo Loisyja obsoditi a tako, da bi obsodba ne bila prava obsodba. Drugi zopet menijo, da se Loisyjevi spisi postavijo na indeks, jezuitje pa delajo na to, naj se na zvijačen način spravi Loisyja v tak položaj, da bo moral sam izstopiti iz cerkve, ker le tako bi se njegove duhovniške pristaše ločilo od njega. Vsekakor je položaj novega papeža skrajno neugoden. Sedanji papci je vseskoz kreposten mož bfez madeine preteklosti in dobrega srca, ali učenjak ni. Papež je še danes oni preprosti dušni pastir, kakor je bil kot navaden župnik in se ni nikdar bavil z znanostjo, nego vedno izhajal s tistim znanjem, ki si ga je pridobil v semenišču. In ta mož naj zdaj izreče nezmotljivo sodijo o strogo znanstvenih vprašanjih, sodbo nad Loisyjem, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti in ki slovi danes kot eden prvih učenjakov na svetu. Težko je to stališče sedanjega pajK'ia, ali naj že Rim odloČi tako ali tako,.kolesa časa ne ustavi, ker nima za to potrebne moči. III. Rimski papeži so tudi v strogo verskih rečeh že dostikrat sprenii-F; jati sv oje nazore. Poglavje o pa-peški nezmotljivosti v praksi je obširno, a tudi jako zanimivo. Ne bo odveč, da se navede vsaj nekaj slučajev. Papež Julij I. (337—3S2) )e obsodil aleksandrinskega duhovnika Arija kot krivoverca, ker je kakor dandanes Loisy učil, da je bil Jezus le v nepravem pomenu liesedc sin božji, Paijiež je postopal pri tetn v soglasju s slavnim aleksandrinskim j škofom Atanazijem. Julijev na-1 slednik Liberij bi se bil rad prikupil ( cesarju Konstantinu, ki jc bil pri-: vrženec Arijev in vsled tega odlo- j čen nasprotnik škofa Atanazija. In lisjak Liberij je hitro našel sredstvo, da se prikupi cesarju. Izjavil j je, da se mora škof Atanazij iz tykyt- izključiti. S tem se je Liberij postavil na stran OrijanceV. A ! to ni trajalo dolgo. 2e po preteku dveh let je bil ta isti nezmotljivi papež glede Jezusovega božanstva zopet druzega mnenja in jc sedaj proglasil, da je Atanazij pravo vero j učil. Da je Liberij s to izjavo sam sebe nekako proglasil za krivoverca — za to se v cerkvi ni nihče zmenil. Cesarju Konstantinu pa je prese-! dalo, da je papei tako spreminjal svoje mnenje o strogo verski stvari in to, kar je danes priznaval, jutri sam zametaval, in zato je Liberija odstavil in ga poslal v pregnanstvo, za njegovega naslednika pa imenoval nekega Feliksa. Odstavljeni! Liberij pa je imel med rimskimi damami jako mnogo vnetih prija-ki so bile silno žalostne, da Liberij odstavljen. Poslale so do cesarja prosit, naj prekliče in naj Liberija zopet nastavi kot papeža. Cesar se je res dal omehčati in je "obljubil, da postane Liberij zopet papež, ako zopet — predrugači svoje prepričanje, ako v Arijevem smislu zavrže nauk o Jezusovem božanstvu in postane zopet nasprotnik Jezusovo božanstvo zagovarjajoče-ga škofa Atanazija. In ker je Liberij u bilo več za svoje rimske prijateljici kakor za Jezusa, še jc podvrgel in-je obljubil, da postane zo-1 et nasprotnik Jezusovega božanstva in škofa Atanazija. In cesar mu je res dovolil, da se vrne v Rim, Feliks pa je bil poslan v samostan.. Papež Julij I. je proglasil kot božjo zapoved in apostolsko uredbo, da se mora pri obhajilu deliti in zavžiti kruh in vino. Leon Veliki (440—451) je ukazal, izobčiti iz cerkve vse,-ki hočejo prejeti samo Kristusovo telo v obliki kruha, ne pa tudi Kristusove krvi v obliki vina. Papež Gelazij (492—496) jc pa odločil, da tisti, ki prejemajo pri obhajilu samo Kristusovo telo, ne pa tudi Kristusove krvi, so popolni krivovcrci in store božji rop. Od 12. stoletja naprej pa so papeži učili, da se sme deliti samo kruh in so prekleli vse tiste, ki so zagovarjali nauke prejšnjih papežev. Kdo jc bil nezmotljiv? Ali papeži, ki so živeli do 12. stoletja, ali papeži, ki so živeli od 12. stoletja naprej? Koncem VIII. stoletja je vladal cerkev papež Stefan VI., mož grdega značaja in najgrših strasti. Stefan je svojega, prednika papeža Formozusa silno sovražil. Ker mu ni mogel ničesar storiti, dokler je bil živ, znosil se je nad mrtvim. Papež Stefan jc sklical cerkveni sodni dvor, da bi sodil mrtvega Formozusa, Devet mesecev je bil Formozus že mrtev, ko je dal papež Stefan odpreti krsto. Posadili so smradljivo truplo na prestop in pod predsedstvom papeža Štefana se je začela sodna obravnava. Konec je bil ta, da so že devet mesecev mrtvega nezmotljivega pa|x:ža Formozusa slovesno odstavili in proglasili za nične vse blagoslove, ki jih je (»delil. Mrliču so odrezali tri prste desne roke, s katerimi je delil blagoslove, strgali so z njega papeška oblačila, krvnikov! hlapci pa so truplo pa(>eža Formozusa za noge vlekli iz cerkve in po mestu ter je vrgli v reko Tiber. Papež Ivan IX. je potem zopet obsodil papeža Štefana VI. in ga preklel ter pripoznal veljavnost blagoslovov, ki jih je podelil pajiež Formozus. Kdo je bil nezmotljiv med temi papeži ? i Listnic« uredništva. — Pojasnilo se nam je u verodostojno Rt ran i, da jo hilnstiinuioeuje v množini jk«! člankom "Kriča-čom" v fi. št. "Gl. Sv." noosnovti-110, pade torrj vsa odgovornost in-famno vsebino dotičnih listkov lo na osolx), kntora je to cirkulacijo provzrooila. Toliko v pojasnilo na razna domnevanja. — Rojakom, ki so mislijo naročili na list "Gl. Sv."! Izjavljamo še enkrat in zadnjikrat, da bo 110 liomo v ImhIoco ozirali več na naročilo brez potrebne predplačnine. List nas Btano mnogo nt roško v in bi bilo prav želeti, ko bi vsi naročniki pošiljali pravočasno dotično naročnino. Prosimo! Clkaški Modrugl pozor! V nedeljo I I. feb. ob 3. uri popoldne prideta v socialni klub državni tajnik in drž. organizater ter soc. govornik, sedr. Ernst Untermanm. Sodrugi, pridite fetove vsi do zadnjega moža, tudi ••ustanovitelji" kluba naj ne iz-•staeejo. Mitenga bo v dvorani sodr. Basta, 535 Blue Island Ave. RAZNO. O m m m m m m m 111 m ni ni m ni m ni nO X* 3 3 3 3 3 3 3 bi pustni nedeljo H, fibrurja | v češki narodni dvorani mU VELIKA VESELICA KATEKO PHIREIM DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, 587 So. Centre Ave. S Začetek točno ob 2. uri po-poldnn. V MNOGOBUOJNO UDELEŽBO VABI VLJUDNO ODBOR. QUI Ul U< Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul Ul U Ui O Brat in sestra—zakonska. Na'Dunaju je živel že dalje časa krojač Konrad M. z Jovano M., ki jo je izdal za svojo ženo. 'Nedavno sta dobila prvega otroka, in tedaj se je 'zkazalo, da Konrad in Jovana nista mož in žena, temuč brat in sestra. Sesfra se je pri sodišču uprav romantično zagovarjala ter bila oproščena, tločini je bil brat obsojen v osemdnevni zapor. Ob enem se je naroČilo policiji, da skrbi, da bodeta v bodoče živela ločeno. Žrtev svetovaclavske posojilnice. V Pragi se je obesil hišni posestnik Vaclav Faul. Izposojenih je imel namreč 16.000 K. iz svetovac-lavske posojilnice. Ko je posojilnica prišla v konkurz, skušal je Faul prenesti svoj dolg na drugo posojilnico, toda vse so ga odbile. Nekega diie mu je odbor propadle posojilnice dal zapleniti vse premoženje ter ga proda! na javni dražbi. Faul se jc v svojem obupu obesil. Prisege ni treba držati! Profesor moralike na duh. seminarju v Hriksnu dr. Žiga Waitz dokazuje v listu "Kath. Volkssclnile", da se prisega katolikov na državne osnove zakona mora le vtoliko držati, vkolikor ne nasprotuje nazorom cerkve, Waitz se sklicuje v svojem dokazovanju na sodlio papeža Pija IX., ki je imenoval avstrijske državne osnovne zakone zaničevanja vredne in "pogubne" in na pismo bivšega naučnega ministra Jirečka iz leta 1871, ki je pisal, da se "pri sluzIxMii zaprisegi učiteljev, od katolikov ne zahteva, da bi povspeševali odredbe, vslod katerih bila v nevarnosti verska in nravna vzgoja mladine." Na to se opira ta profesor moralike in izvaja na podlagi gori navedenega, da katoliški učitelj ni vezan na službeno prisego, ako misli, da nasprotuje interesom cerkve. To je popolnoma jezuitsko in liguoriansko zavijanje. Kako je mislil papež Pij IX. o avstrijskih osnovnih zakonih in kako jih je interpretiral bivši minister Jireek, je popolnoma postranska stvar in nima absolutno nikake dokazilne moči. Fakt je le, da so državni osnovni zakoni še danes v veljavi in da nima nobeden minister in nobena vlada pravice, jih drugače interpretirati, kakor po besedilu in pravem zmisju. Kakor je znano, cerkev ne prepoveduje, da bi se učitelji ne smeli podvreči službeni prisegi. To poslovanje se lahko tolmači na dva načina. Ali priznava cerkev, da od papeža prokleti drž. osnovni zakoni niso več cerkvi sovražni, ali pa da smatra za dovoljeno, da se sme poklicati lioga za pričo obljulie, katere ni treba držati. Iz izvajanj prof. Waitza je jasno, da se cerkev drži zadnjega načela, to je. da iz-rečno dovoljuje, oziroma uči krivo prisego. To jc lepa katoliška morala I Medved za potno prtljago. Sprevodniki in potniki železnice med Nikolajevim in Moskvo so preživeli 15. m. m. velik strah. Ponoči je začelo nekaj strašno rojxrtati in mrmrati v. Vozu za prtljago, Sprevodniki so šli gledat. Kar iz-leze z nekega zal >0 j a medved srednje velikosti ter skoči v voz za potnike. Nastal je nepopisen strah. Končno so vsiljivega gosta vendar premagali iti zvezali ter ga v Moskvi izročili policiji. Neki potnik ga je bil namreč medveda vzel s selxij kot prtljago. Nova verska sekta na Ruskem. Na Ruskem, kjer jc vse polno raznih sekt, se je ustanovila še ena, sekta nagih duhoborcev. "Golie duhobori" ne priznavajo službene cerkve ne evangelija, za ideal življenja in zveličanja duše smatrajo "rajsko nagost" prvih človekov pred grehom. Nedavno je prišlo 28 teh Adamovih ol>oževa!cev širit novo vero v mesto Jorktovo v Kanadi. * toda niso jih pustili v mesto nagih, in ker se niso hoteli obleči, 1 so ij tli zaprli. Sicer pa ta ideja ni nova. Tudi češki Tabor-čani, ki so živeli v komunizmu žen in imetja so hodili popolnoma nagi okoli. Večina jih je padla leta 1421. pod Žižkovim mečem. Bivši menih roparski morilec. V Dayeuxu na Francoskem je menih Cunurtun razpuščenega reda umoril in o roj »al neko pobožno, staro gospodično. Commun je bil svo-ječasno v prisilni delavnici, a ko so ga iz nje izpustili, začutil je v sebi poklic za meniha. Sprejeli so ga v samostan ter mu kmalu izročili tudi pouk otrok. Najprvo je učil v Ha-vru, pozneje v Bayeuxu. Cele noči se-je vlačil s slaboglasnimi ženska mi okoli. Sedaj pa je celo zame njal molitvenik in rožni venec z liodalom in revolverjem. Farška bisaga. V gališkuvasi Borszowice bojkotirajo iiiladivmatere ondotnega župnika. Dosedaj ji; bila tam navada, kakor tudi ponlckod na Slovenskem, da so matere napravile prvo [iot v cerkev, kjer so molile in izročile župniku dar. Župnik Lud-kievvicz pa jc povišaval vrednost takih daril z vsakim letom, in ker je bil velik prijatelj žganja, vpeljal jc navado, da so mu kmetice po porodu prinašale steklenico žganja. Ustanovil si je v cerkvi pravcato klet za žganje. Ko se je to zvedelo do škofa, določil je župnik, da mu morajo mesto'žganja prinesti 70 h. To pa je bilo za kmetice preveč, ker so si žganja naredile liter za 40 h. Prvo, ki se je uprla, je župnik kar lastnoročno vrgel iz cerkve. To je kmetice preplašilo, posebno se, ker je župnik naznanil s prižnice, da bodo vsako zadele egiptov ske nadloge, ki bi sc na enak način pregrešila. Ko pa sc je pokazalo da je "zatnaševana" kmetica ostala zdrava, dobile so tudi druge pogum. Kmet Luzka Pavelko je dal svoji ženi le 4 vinarje ter jo poslal ž njimi v cerkev, češ, da tudi njegova mati ni več dajala, in da pe vera od takrat vendar ni sodražila. Ker pa župnik dveh krajcarjev ni hotel vzeti, ne gre sploh nobena kmetica več po porodu k "u]>q!ja-vanju'. Eno leto staro mesto. Dosedaj so sloveli Amerikam, da so kar čez noč zgradili mesta. Sedaj so jih začeli posnemati tudi I Rusi. Na skrajni svoji meji v vzhodni Aziji so zgradili v dobrem letu Rusi celo mesto, ki se imenuje "Daljnji". I)asi tedaj mesto ne obstoji niti še poldrugo leto, šteje že na 50,000 prebivalcev. 20,000 Kitajcev dela noč jn dan. Mesto ima 32 km. ulic. Promet v mestu je zelo velik, zato se bo naglo razvilo v veliko mesto. Qlejte namestnika božjegal Duhovnik Filibert Guyot, vikar v Cerdonti pri Nantu 11a Francoskem, je bil aretiran, Guyot je star šele 26 let in je pred dvema letoma zapustil duhovniški seminar. Nastavili so ga v Cerdonu, kjer jc učil krŠč. nauk na dekliški šoli. Klerikalci ga niso mogli zadosti preliva liti, kako goreče iii požrtvovalno se je posvetil svojemu poklicu in s kako sveto vnemo je poučeval svoj predmet tia dekliški šoli. Ni pa trajalo dolgo, ko so sc opazile na njegovih učenkah prav čudne spremembe; mnogo jih jc bilo, ki so duševno in telesno zbolele, da so bili stariši v silnih skrbeh. Sprva niso vedeli, kdo jc pravi povzročitelj vsega zla, končno pa so jeli le sumiti pobožnega vikarja. Jeli so strogo paziti nanj in slednjič se j>» res posrečilo, zalotiti ga "pri delu". Stariši dotičnih deklet so na to vložili ovadbo na drž, pravdništvo, ki je takoj poslalo v Cerdon posebno sodnijsko komisijo. Guyot je o pravem času zaslutil pretečo nevar-nosjt in jo jc popihal. Wiidcr.se je [»osrečilo ga ujeti in ga izročiti sodišču. Preiskovalna sodnijska komisija je dognala, da je ta "častivredni" božji namestnik oskrunil nič manj kakor 23 deklic v starosti 7 do 11 let na najostndenjši način. Deklicam jc obljubi jeval svetinje, rožne vence in svete podobe in jih vabil v zakristijo, kjer jc nato na najostudnejši način zadostil svoji pohotnosti. Zanimivo je, da je Guyot, čeprav je šele 2 leti "duše pa-vsel" priredil že dvoje romarskih vlakih v Lurd. Ali se je hodil oči-?čevat? Airti ifcdhrtfcnA AIIAiJU Zakaj trpite? Zakaj sc mučite, ko zamorete lahko in hitro ozdraviti? Berite Slovenci spričevala od bolnikov, kteri so s • obrnili .ia l prof. Collinsa in so sedaj popol-. noma ozdravljeni. I£er nam pro-% stor ne dopuSča, priobčimo nekoliko pisem, ! j2 kterih 'nhjcb posnamete, daje prof E. Collins najboljši zdravnik. Društveno vesti. Društvo nv. Petra In Pavla Poživlja vbo svoje ude, da te zanesljivo udeleže zborovanja vsakega lil. v mesecu v dvorani na H. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO. COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. 8. K. .1. ima svoje redne sejo vsako tretjo nedeljo v ineBeen v društveni dvomili na 502 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdrav, nik Je Dr. Chr. Argyr na 1210 Berwind Ave. K mnogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudne ODPOR. PIJEBLO, COLO. Slovensko podporno bratsko društvo »SOKOL" v Clevelandu, O. ima redne seje vsako prvo nixleljo v mesrou ▼ "union dvorani^ naSt Clair Ht. Društveni zdravnik je dr! Kchres. Kdor hoče pristopiti k društvu naj se zglasi pri Jacob Ho£evar'ju 35 Diemer Street, ali pa pri Lous Recher'ju St Clair St. 1223. Bratje agitirajte v prid drns tval ODBOR. Vsak da:i debi pr f dr. Collins Zahva'na pismi: Gospa Anna 01 liter pi5c: | Vejecenjeni prof. Collins: — Zelo bi mi .;>:.. . , biio ustreženo, ... '■>• da bi tc moje / vrstice objiivi- . *~r J.- I i, in da Vas j, iste pri zdrav- Ju naj H > f f I URBAN BRO S »O)! W. 18th. St.Chicago, III. CENI IN DOBRI POSTREŽBI JfT Tfr TT* '»T T H ^T" TV TT TV W U MATIJA ERKLATEC, tt ____M ||433W. 17th St. Chicago, III.' vv odini slov. krojač v Chicagi, ^ ml sa priporwu rojakom v i zde-5f lo vanjo nove in popravljanj« 2 stare obloke, katera l»o izglo- j* W dala kakor nova. Vb« po W tfe zmerno nizkih cenah". fT tv TT ~ tt* tt* tt" »n* ROJAKOM Potujočim in tukaj bivajočim, pri. poročum svoj novi, lepo urajtmi "SALOON" Kjer točim vodno svež* pivo, razn fina vina in likerju. Postrožba točna, sam« z linijskimi Bmotknui Hiljar r hiši. Potniki dob« čodn prenočišče. Za obilen poset so o. rojakom priporoča Leonard Puh lastnik 9550 Avenue N S. CHICAOO. ILL. 587 S. Centre Ave. je Slovanom aajbolj priljubljena za vsukojake veselice, predavanja, plese, zliorovanja itd. Nadalje priporočani slovenskemu občinstvu svoj lopo nrejeni "SAL(X)N", J08EF 0BORNI, lastnik. immmtimtim t« Pozor! Kaj pustiš od nevodnih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdravo zobe? Pust si jih zaliti s zlatom ali srebrom kar ti za vselej dobro in po najuiž ceni napravi B. K. SIM0NEK l bU BLUE 18 LA NO ATE. CHICAOO, ILL. Tel}: Morgan 43* . Opatov praporščak. Z god otis ka povest. Spisat F. R. — Tepefc! se je jezil vizitator. In od samih bolečin si prepeval nesramne pesmi in se valjal po postelji ter uganjal Bog zna kaj. — Oh, Vasa milosti Kako morete tako govoriti 1 Bog naj me kaznuje, če sem jaz pel. Od samih bolečin sem ječal, ker me je toliko ščipalo. ' — Molči, je končal vizitator razgovor z Matijo in se obrnil k pri-jorju Markvardu ter mu ukazal: — Vse te ljudi je odpraviti iz samostana — takoj. — Sedaj pa pojdimo dalje. VIII. Vizitacija opata Angelusa je pač spravila na dan, da so se v zatiškem samostanu godile necuvcne nečistosti, da se je tam živelo razuzdano in nemoralno, ali proti opatu Alber-tusu se ni dalo s tem ničesar opraviti. Albertus je bil stvar spretno zasukal in je vse nerednosti izkoristil v svoj prkl, čes, prav zato so ga tožili, ker je hotel v samostanu napraviti red tn menihe prisiliti, da žive primerno svojemu zvanju. Vizitator Angelus je bil sicer prepričan, da zatiški opat ni tako nedolžen, nego da ima obilo grehov na svoji vesti, asli sprevidel je, da sedaj proti njemu ničesar ne opravi in zato se je zadovoljil s svečanost-no obljubo, da spravi Albertus sar mostansko gospodarstvo v red, da bo odslej skrbno in vestno upravljal samostansko premoženje m strogo pazil na red v samostanu. Opat Albertus je vse to rad obljubil. f— Vizitacija se je končala s tem, da je opat Angelus novič sklical vse menihe v refektorije. Očital jim je ostro vse njihove grehe in grdobije in jim končno vsem skupaj naložil primerno pokoro. — Ali ima kdo se kaj pripomniti? je naposled vprašal vizitator, med tem, ko je njegov tajnik že spravljal svoje zapiske.^^^^^H Sedaj je stopil izmed menihov mlad bled mož, Hugon Alba, in mirno in skromno dejal: — Jaz prosim nekoliko posluha — Govori I — Milostni gospod opat, ste se zanimali za samostansko premoženje in za samostansko gospodarstvo m zanimali ste se tudi za nas nevredne služabnike Gospodove. Naloženo pokoro opravim tudrjaz, da si sem nedolžen na vsem tem, kar ste nam očitali. Prosil bi pa, mi lostni gospod opat, da bi se poučili tudi o željah in potrebah in o morebitnih pritožbah kmetskega naroda, ki spada poti samostan. Vsi navzočniki so bili vidno iz nenadeni, tudi vizitator, kajti nikomur ni prišlo na misel, da bi se le v sanjah zmenil za želje kmetskega ljudstva, kaj še za njegove pritožbe. — Ali se Vam zdi to tako potrebno, da me morate opominjati? je porogljivo in zbadljivo vprašal vizitator. % Kolikor sem videl, so kmetje zadovoljni. — Zunajnost moti, premilostni gospod opat, je pripomnil Hugon Alba skromno, a odločno. Kmetje tiisG zadovoljni, posebno ne s samostanom. — Ne? Le j te sil No, če m»o zadovoljni, se jih pa lahko pripravi do zadovoljnosti! Saj v gozdu še rasejo leskovke in le so izvrstno zdravilo za kmetsko nezadovoljnost, sicer pa so v samostanu tudi prav obširne ječe, kjer bi te ljudi kmalu obšla potrebna zadovoljnost. Tako se je rogal opat Albertus in s temnimi pogledi motril neustraš-no pred njim stoječega Hugona. Tudi opat-vizitator ni bil prijatelj krnita. Bil je velikas, ki je kmeta zaničeval in ž njim delal kakor z živino. Bil je v tem^oziru enih misli z opatom zatiškim. Gra-ščaki in samostani so v tistih časih kmeta strahovito tlačili in izsesa-« vali in zatiški samostan se je med njtmi posebno odlikoval. — Morila nam pa ti lahko poveš. kaj kmetje pravzaprav hočejo? sc je vizitator obrnil do Hugona. Tako vsaj spoznam, če je res potrebno tudi kmete zaslišali. — Potrebno bi bilo. Vaša milost jako potrebno, je dejal Hugon Alba. Nas slavni red je prišel kot apostol mini in kot posredovalec kulture v te kraje in pridobil si je velikih zaslug. Naši predniki so prej divje ljudstvo teh krajev seznanili z nauki Izveličarjevimi ir jih pripravili do kristijanskega živ ljenja. Nasi predniki so delali pota, so obdelairali polja, so učili ljudstvo gospodariti. Toda čim bolj se je množilo samostansko premože- bolj se je naš red odtu-Danes ni ljudstva, danes smo podobni mrče-nas red več učitelj in dobrotnik su, ki razjeda sadno drevje. — Ti nesramnež, je zakričal opat zatiški in ves razjarjen planil izza mize. Kako se drzneš kaj takega ziniti? Pustite ga govoriti, je dejal vizitator. . Kako se drznem kaj tacega govoriti? je dejal Hugon Alba. Zapisano jc: Ljubite resnico, hčerko božja Naj se zgodi z menoj kar koli, resnica mora na dan. In če me zadene za moje besede največja nesreča na zemlji, to vendar vem, da bom pred Bogom zanjo povišan. — Torej povej, kar imaš povedati, se jc nejevoljno oglasil vizitator. — Naš samostan je največja nesreča za ljudstvo. Kmet dela, kakor živina, žanjemo pa mi, ki ničesar ne delamo. Samostansko premoženje je veliko. Ko bi mi živeli kristijanski, bi lahko več kakor polovico razdelili med ubožce. A tu živimo potratno in razuzdano — — Prej si pa rekel, da nisi kriv tistih grehov, ld sem Vam jih očital, ga je prekinil vizitator. — Stoiil nisem nobenega takega greha, a kriv sem vendar, ker sem molčal in gledal, kar se je pred mojimi očmi godilo. Resnica pa je, da v samostanu živimo potratno in razuzdano, med tem ko kmet včasih še za sol nima. In samostan tirja od svojih kmetov več dela in večje desetine, -povrh pa izsiljuje še iz njega denar za odpustke, za maše in očenaše in gorje umirajočemu človeku, ki ima kak zlat pri hiši — na smrtni postelji ga straše s hudičem in s peklom toliko časa, da mu vzamejo, kar ima. Ljudstvo nas koine in mi smo to zaslužili. Med zbranimi menihi je nastala velika nevolja. Gnetli so se okrog Hugona, mu ugovarjali, dvigali pesti in ko bi jih ne bila oba opata brzdala s pogledi, bi bili Hugona gotovo pobili. Ta pa je stal mirno in ponosno sredi razi j učene množice in ji z mogočnim glasom zaklical: — Bog mi je priča, da sem še premalo povedal. Samostan izkorišča kmeta, menihi zapeljujejo kmetske žene in hčere v nečistost, in ko bi Bog poslal ogenj in žveplo nad ta samostan, bi bila to zaslu žena kazen. Zato pa Vas prosim, premilostni gospod opat, poskrbite, da se menihi zopet posvetijo svojemu zvanju in da nastanejo druge razmere. — To se zgodi, moj zgovorni sinko, je dejal vizitator in obrnivši se do zatiškega opata pristavil: Za sedaj pa blagovolite poskrbeti, da se tega vročekrvnega mladeniča spravi v trdno in varno ječo. Ob kruhu in vodi ga bo že minila sedanja obsedenost in potem se pomenimo dalje. IX. V globoki, v zemljo kopani ječi na severni stfani ležečega stolpa, v katerem je bilo bivališče samostanskih vojščakov jc ležal Hugon Alba. Ključ do njegove ječe je hranil prijor Markvard, vojšČaki pa so imeli naročilo, da strogo pazijo na jetnika, kajti sumilo se je, da ima m"! menihi nekaj zaveznikov. Poveljnik straže je bil Matija lazbec in vojščaki so vestno izpolnjevali svojo dolžnost. Koj prvo noč se je nekdo priplazil k stolpu, očitno z namenom, da bi govoril z zaprtim menihom, ali straža ga je prepodila. Hugon Alba ni videl nikogar razen oi>oldnc, ko mu je samostanski hlapcc prinesel kruha in vode, a pozabljen ni bil. Pri tesni lini, skozi katero ni posvetil nikdar šolnčni žarek, jc vsako jutro neznana roka vrgla nekaj mesa ali^ekaj klobas, tako da jetnik ni stradal. Vizitator je bil med tem odpotoval v Rein in opat Albertus je bil zopet svobodni gospodar v zati-škem samostanu. Menihi so se več ali manj bali, kaj da bo zdaj, a prvi dnevi so minili mirno. Opat jih je pustil, da So delali, kar so hoteli in skoraj bi bili mislili, da ostane to lepo razmerje, če bi opat ne bil poslal več vojščakov s pismi do raznih velikašev in če bi njegov praporščak Andrej Rovan ne bil odpotoval v Oglej k patrijarhti. To sc je zdelo menihom sumliivo in sklepali so iz tega, da pripravlja opat nekaj posebnega. Nekaj dni po Rovanovem odhodu v Oglej so bili vojščaki, ki so stražili Hugona lAlbo, zbrani v stolpu in praznili velike vrče vina Zunaj je dež lil tako, da se straža ni upala stopiti izpod strehe. Kakor večkrat, je prišd tudi ta večer prijor " — Kaj že zopet pijančujete, klade pijane, je zaupil na vojščake. Nikdar niste siti in če bi Vam nalil hudičevega olja, bi ga tudi izpili, da Vas le ni sram! Prijor Markvard jc bil sam velik čestilec vinske kapljice in zato mi nihče njegovih besed resnim smatral. Vojščaki so sc njegovi kapucinadi samo smejali in prijor se je sam smejal ter s hitrim požir-kom izpraznil majoliko, ki mu jo jc ponudil Matija. — E, Matlja, se je šalil prijor, zate bi bilo tudi že čas, da se poboljšaš. Zadnji čas je I — Kaj pravite, gospod prijor? Poboljšam naj se? Strela božja, čemu r.aj se pa poboljšam! Kdor se poboljša, mora vendar kaj imeti od tega. Ali naj se zastonj poboljšam? Če bi se poboljšal, bi se mi še slabšo godilo, kakor sedaj. Vsi so se smejali Matijevi filozofiji, Matija pa se ni dal premotiti, nego jc prepričevalno nadaljeval: DARILA. Za rojaka Anton Vilik-a v Washingtonvillo, 0. nam jo poslal gosp. Mike Štukelj v Conemaugh, Pa. 2.70. Denar bo odračunjen nemudoma. V imenu nesrečnega rojaka Vilika: drena hvala blagemu darovalcu! so po ceni. '■»fERV/«1 REGISTERED Naznanil*. V slovenski cerkvi sv. Štefana v (■ikngu, smo imerali od 1. junija 1903- le po eno sv, mašo, od sedaj, 14. feb. naprej pa bodeti zopet po dvo maši in sicer prva ob ti, in dru ga od 10. uri. Maševal bo češki duhovnik, Rov. FranMšek Vanous. Imenovani živi ua 241 W. 22 PL, ker ni naše župniščo prazno in katero so mora šolo očistit za prihodnjega slov duhovnika, kateri ho v mošnika posvečen 26. marca. Na veliko nedeljo bo torej bral mašo R. Louis M. Krašovec. 28. feb. ob 3. uri popoldne bo cerkveno zborovanje v češki dvomili 588—W. 18. str. Povabljeni so vsi rojaki, Pozdrav bralcem "01. Hv." L. Duller. Velika zdravniška plača. Nedavno je objavil naš list, da je neka visoko izobražena doktorica računala za svojo zdravniško pomoč stotisoč dolarjev in predložila svoj račun dedičem umrlega milijonarja VVheclcr-ja ter posegla s tem po zapuščini imenovanega. Visoki zdravniški računi niso redki in so morebiti le oni vzrok, da sc navadni ljudje ne zatekajo k zdravnikom, dokler ni že krajni čas, posebno kjer je znano, da imajo popolnoma domača zdravila čestokrat pričakovano pomoč. Tako čisto domače zdravilo je Trinerjevo zdravilno grenko vino. To zdravilo je popolnoma zanesljivo za vse želodčne nerednosti, bolezni v krvi itd. Odpravlja nervoznost in okrepčuje o-slabele. Vino je čisto naravno zdravilo, napravljeno iz najboljšega trtnega vina lil za to posebno izbranih želiše. Po rednem uživanju vina, začne želodec pravilno pre-bavljati; napravlja novo in čisti kri. Kri se ne more nikdar izčistiti z lekarnarskimi zdravili, ker pokvarijo še bolj želodcc. Trinerjevo zdravilno grenko vino ojačuje želodec, živce in mišice. Dobi sc v vselil lekarnah in dobrih gostilnah ter pri edinemu izdelovalcu Jos. Triner-ju, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Poljedelstvo v Koloradl, Utah la Novi Mekslkl. Poljedelec, kateri se misli preseliti iz enega kraja v drug kraj, bi moral prej dobro premisliti, kateri kraj mu je bolj pripraven za zalivanje. Predno greš na pregledo-valno potovanje, je umestno, da si preskrbiš nasvete od onih. kateri so najbolj interesovaui zn naselje vanje nenaseljene zemljo. Mnogo tiskovin, ki podajajo vredna pojas uila o kmetijstvu in živinoreji, iz-dnja Denver & Ris Grande in Rio Grande Western železnica.. Tozadevno knjižico si bi moral sleherni preskrbeti, ki se misli seznaniti različnimi pokrajinami. Knjižico dobiš brezplačno, ako pišeš v ta namen na S. K. Hooper, G. P. & T. A Denver, Colo Mnogo se člta oraznovrstnih iždelovanjih, imenovanih "Grenko Tino". Žolimo-'torej vsakogar resno opozoriti, da imamo tu samo jeden zanesljiv, izviren izdelek zdravniške vrednosti: - ' Trinerjevo zdravilno grenko vino (Triner'a American Elixir of Bitter Wine) Vsak ve, da je velika razlika v raznih vinih. Trinerjevo jo delano iz naboljsega, ubranega grozdja in najboljših, nalašč za to izbranih in importiranih zelišč in koreninic. Bolehate li na želodcu f Čutite bolezen na orevih injotrih? Vas boli v križu, ali imate glavobol? Imate slabo slast? Ne morete dobro spati? Trinerjevo zdravilno grenko vino, vas bode zanesljivo ozdravilo. — Dobi se v vsili lekarnah in dobrih gostilnah. Pijte aamo Trinerjevo grenko vino In ns bojte s«potem bolsinl, ksr napravil* vas bo močne, vaša žene in hčart Ispe, vaše otroka okrogla In zdrave. JOSIP TRINER, 7)9 South Ashland k Pita Station CHICAGO. ILL. Ne dovoli nobenomu busineesmanu, da bi ti UBilil kako novredno ponarojeno'vino; ako ti da kaj drugega kot izvirno Trinerjevo vino, delale to izjdobiokarije, ker pri ponareje-niui skupi veo denarja. Trinerjevo vino rnutia malo dobička, a ma pridobi*dobre|prijatelje, r!T MKfifarm/ ^M^ifflriiM i "G It Al) ZAGKEB" je najstnreisi hrvatski "SALOON" na zapadni strani mesta Chicago. PoBtrožba izvrstna. HrTHtHko—Slonela dvorana za zborovanja, svadbe in plose. ALOUIS PAU&E lastnik, 314 W. 18th St. Chicago, 111. ii PHIL. BA8T LASTNIK, 535'Dlue Island At«., CHICAGO, ILL. Tunajde vsak posameznik postrež-bo, kakoreno narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščino in društva ua razpolago. dolžnost. KJE JE? Karl Blay. Pred tremi meseci je odšel v Sacramento. Kalifornijo. Kdor ve za njegov naslov, naj ga voli naznaniti Fr. Pstrlč-u 22n4 PI. Chicago, 111. Na/dar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočilni Bvoj lepo S-55 Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugiui po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina, Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 14) ulice Chicago, III. Z ___a Anton Mikle PUEBLO, Colo (504 S Santa Fe. Pri poročam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo in žganje. Telefon 692 Red in 378 Black Ako hočeš imeti fine Blike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. 5Q0 mož potrebuje za Rainei jevo pivo in Bourbon VVif ky piti, fine smodke kaditi in se vt seliti. ANTON KRIZE. OAT HILL, NAPA CO. CA L. Naravna kalifornijska vina 11 prodaj. Pridelek faruio Hill Oil Wineyanl. Dobro črno in belo vin po 35 do 45 centov galon; staro bc lo ali črno vino 50 centov galon risling 66o. Kdor kupi manj kc 50 galonov vina, mora dati $2 z posodo. Drožnik po $2.26 do $2.75 gul slivovic po $3 gul. Pri večjem na ročilu dam popust. V nmogobrojna naročila se pri poročam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. JOHN FERBEZAJ j29S. Santa Fe Ave. PUEBLO Priporočam rojakom svojo nove epo urejeno gostilno, kjer točir vedno sveže Walterjevo pivo. Iz vrstno žganje in fine smodko n razpolago ^ P0Z0K SLOVENCI! '-SALOON". urejeni Točim vedno sveže pivo in pri-Btne druge, pijače. Raznovrstne fino smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen poset se priporoča MARTIN P0T0KAR, 564 S. Centre Ave. Chicago, 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, John Kritltka POZOR Spodaj podpisana naznanjava p. n. občiiiBtvu da sva na 129 S. Genesee St. Waukegan, III., odprla veliko novo prodajalnioo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi razno'vrstiio moško obleko, klobuke, spodnjo obleko,-čovije. Tok.wice, nogavice, srajco, ovratnike, zapestnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vso vrste obleke,-Spadajoče v to stroko, CTCCAklI(, z velSovanjem W KOŠICEK Jn S, rEFANIC 129 South Oenesee Str.- Waukegan, Illinois. kiUittiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUiUittittittiAUUiUiUiUiUK Obrnite se zaupno na nas kadar hočete odpreti saloon ' ali s« zmeniti za pivo. Lahko govorit« z nami v slovenskem jeziku, a naša Ilbomo plT® j JZSJZ kuhano, tako, da bodete vselej d.lali d.bro kapčijo. Kadar nimata oasa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nau tar bodeta dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodeklh in izvrstno fožaao pivo (Lager-Beer) v steklenicah. i***™ ATLAS BREWING CO. 2 & Blue Island Ave.