. vi
teto ix.
Dunaj, dne 25. septembra 1929
SL 39.
Naroča se pod naslovom .KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktringer-Rlng 26. Rokopisi se naj,pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 2«.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
lzha|a vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno : Din. 100'—
Pozamezna številka 10 grošev.
Nemška vofna odškodnina.
Najvažnejše vprašanje, s katerim se bavi Evropa že preko deset let, je nemška vojna odškodnina. S končno rešitvijo so odlagali zmagovalci do sedaj. Nemška vojna odškodnina je namreč velikanskega pomena za gospodarsko in politično življenje vse Evrope. Še v nobeni vojni se ni tako uničevalo vse vprek, kakor v zadnji svetovni vojni. Uničevala se je zemlja, ffozdovi, vasi, mesta in cvet človeštva. Nemci so v Belgiji brez najmanjšega povoda razstrelili starodavno mesto Lòwen s slavno univerzo ter tudi drugače na divji način uničevali cvetočo Belgijo. Kako so gospodovali Nemci in Avstrijci šele v Srbiji! Vsakdo je pač mislil, da bo dobil vse povrnjeno od premaganega nasprotnika.
Po končani vojni so se postavili zmagovalci na stališče, da morajo Nemčija, Avstrija, ki sta izzvali svetovno vojno, Ogrska, Bolgarija in Turčija plačevati tako visoko vojno odškodnino, da bo zadostovala za plačevanje vseh notranjih in zunanjih dolgov, za obnovitev opustošenih krajev, predvsem Belgije, Francije in Srbije, za plačevanje odškodnin in Penzij invalidom. Ker je stala Nemčija vsled Padca marke pri sklepanju mirovne pogodbe v Versaillesu gospodarsko zelo slabo, se ni določila višina nemške vojne odškodnine. Z uničevanjem marke so Nemci dobro računali. Iznebili so se notranjih dolgov in napolnili državno blagajno s tujim zlatom, ker so drugi kupovali marke v dobri misli, da se bo marka zopet dvignila in ker so Nemčiji zaupali. Amerikanci sami so izgubili pri tem nad 5 milijard dolarjev. Takrat je Nemčija zaslužila in dejstvo je, da je Nemčija v povojnih letih gradila velikanske tovarne, da ubije francosko industrijo, do-čim se je vse ostalo evropsko gospodarstvo zvijalo v hudih krčih.
Ker je izgubila marka vrednost, so Nemci Plačevali z blagom:	železom, stroji, premo-
gom, kemičnimi izdelki itd. Zavezniki so si razdelili vojno odškodnino takole: Zedinjene države severne Amerike 2,25, Francija 52, Anglija 22, Italija 10, Belgija 8, Jugoslavija 5, Romunska 1,1, Japonska 0,75, Portugalska 0,75 in Grčija 0,04 odstotkov.
Nemčija se je hitro opomogla. Do 1. 1924 Pa še ni bilo določeno, koliko in do kdaj mora Nemčija- plačati. Tega leta je bil sprejet Davve-sov plačilni načrt, ki pravi, da mora vojno odškodnino deloma plačati nemška država. Kot Jamstvo so se vzele nemške železnice, ki so vredne okoli 26 milijard zlatih mark. Na voz-Pino se je naložila posebna pristojbina, ki se je stekala v sklad za vojno odškodnino. Za polovico vrednosti železnic, to je 13 milijard, so korali dati Nemci zmagovalcem delnice. Pa tudi od ostalih 13 milijard vrednosti so morali Nemci plačevati po 6 odstotkov na leto, da bi Postali zopet lastniki svojih železnic šele po-tern, ko bi odplačali tudi teh 13 milijard zlatili 'Park.., 5 milijardi zlatih mark se je naložilo nemški industriji, ki se je v dobi padca marke iz-uebila vseh dolgov in je cenejše proizvajala uego zadolžena industrija drugih držav.
Dawesov plačilni načrt je stopil v veljavo L sept. 1924 in iz gornjih virov je Nemčija plavala lota 1924—1925 1000, 1925—1926 1220, 1926—1927 1500, 1927—1928 1750 zlatih mark. tJd 1. sept. 1928 do 31. avgusta 1929 bi morala Nem5jja plačati 2500 milijonov zlatih mark in nako vsoto tudi v bodočih letih. Po Daweso-ein načrtu je bil torej določen znesek, kate-eKa bi morala Nemčija letno plačati, določeni
so bili viri za plačila, ni bilo pa določeno število letnih obrokov. Plačevanje nemške vojne odškodnine in nemško gospodarstvo je nadziral poseben odbor.
Nemci so sedaj vedeli, koliko bodo morali j odšteti vsako leto, niso pa znali, koliko let bo | plačevanje trajalo. Da se to uredi, so se sestali
11.	februarja 1929 v Parizu finančni strokov-! njaki bivše antante in Nemčije. Zmagovalci so I zahtevali 39,5 milijard zlatih mark, ki bi se odplačale v 58 letnih obrokih, Nemčija pa je ponudila samo 26 milijard, ki bi se odplačevale v 37 letih, to je ravno toliko, kolikor znašajo zavezniški vojni dolgovi. Da se konferenca ni razbila, jc v zadnjem trenutku posegel vmes Amerikanec Young (Jung) in predlagal, naj plača Nemčija 36,5 milijard zlatih mark. Nemci so ta predlog sprejeli, ker predvideva ustanovitev reparacijske banke, ki bo iz svojega dobička plačala za Nemčijo 21 obrokov vojne odškodnine. Po tem načrtu bo Nemčija plačevala v prvih 37 letih vsako leto srednji obrok 1988 milijonov zlatih mark. V naslednjih 22 letih, to je od leta 1966 do leta 1988, bodo obroki nekoliko nižji. Razen tega bo Nemčija morala plačevati posebej Belgiji skozi 37 let po 25 milijonov zlatili mark odškodnine, ker je med svetovno vojno potegnila iz prometa dobre belgijske franke, in jih zamenjala z malovrednimi papirnatimi markami, katerih je pustila v Belgiji za okoli 7 milijard.
Po tem načrtu dobi Francija 1046,5 milijonov; od teh 625,6 za plačilo dolgov v Ameriki in Angliji, 420 za obnovo porušenih krajev. Anglija dobi 409 milijonov; od teli mora plačati 355,7 za dolg Ameriki, 53,3 milijonov zlatih mark ostane za kritje škode. Italija dobi 213,7 milijonov; od teh gre 171 milijonov za odplačevanje dolgov Angliji in Ameriki, 42,7 za obnovo porušenih krajev. Belgija dobi 115,5 milijonov; od teli pojde 44,5 za dolgove, 71 milijonov za pravo škodo. Poleg tega bo dobila Belgija letno še 25 milijonov zlatih mark kot odškodnino za nemške okupacijske marke. Jugoslavija dobi 84 milijonov zlatih mark; od teli pojde 11,6 za dolgove, 72,4 za obnovo porušenih krajev. Romunija dobi 20,1 milijonov, Portugalska in Japonska po 13,2, Grčija 7 in Poljska pol milijona zlatili mark. Zedinjene države dobe 66 milijonov; od teh je 26 za okupacijske stroške, 40 milijonov pa za odškodnino ameriškim državljanom. Za Francosko je imela Jugoslavija največ vojne škode, to se pravi, da so Nemci za francoskim ozemljem srbsko ozemlje najbolj in največ oorušili.
(Konec prihodnjič.)
Kako se v Avstriji kapital nabira.
Avstrija še zelo potrebuje kapitala: nadomestiti bi bilo treba, kar sta vojna in blaznost po vojni uničila. Industrija se mora prestavljati na izdelavo drugega blaga, in javne investicije potrebujejo vedno več denarja, kakor bi bilo treba; tako da mora finančni minister opominjati ljudi, naj bodo varčni; samo pomagajo ti opomini nič in najboljše je, da razne korporacije ne dobe izposojil, potem tudi nimajo kaj zapravljati. Avstrija, zlasti Dunaj, je poprej po-sojevala sosedom denar, in dobro bi bilo, ko bi mogla pri tem zopet kaj zaslužiti.
Tovarne so se med vojno zelo razširile in zdaj niso popolnoma zaposlene. A izdeluje se zdaj več papirja, premoga, avtomobilov in elektrike. Za-vse to bi bilo treba več obratnega
kapitala. Težko je natančno povedati, kako se zopet zbira kapital. Vlog pri hranilnicah je bilo
1.	1927 1500 milijonov S. Vsako leto priraste 3 do 40O milijonov. K temu pride prirastek hranilnih vlog pri kmečkih in obrtnih zadrugah; ta znaša na leto 100 milijonov. Koncem leta 1927 , so imele hranilnice 24,5% svojih vlog pred vojno, zadružništvo jih je imelo 33—35%. Ta Številka se nam ne zdi pravilna: posojilnice imajo | še komaj desetinko starega denarja, morebiti 15%, nikakor 33%. V hranilnicah se vidi, da se vloge nabirajo le po malem, komaj četrtinka ; vlog ima zneske čez 5000 S, drugo je pod ,5000 in tri četrtinkei tega sploh so zneski pod 1000 S. Tu se pravi, da vlagajo gostilničarji in bran-; jevci, hišni gospodarji ne vlagajo nič več, ker ! se jim je vse vzelo. Ker ljudje ne plačujejo stanarine. izdajajo več — v gostilnah.
Veliko denarja ■ so naložile tovarne, da obrat racijonaliziraio. K temu so si najele denarja v tujini, ker same nimajo več rezerv. Veliko sta izdala država in mesto Dunaj za razne zgradbe: skupaj se ti izdatki računajo na dve milijardi šilingov. Za zgradbo vodnih sil se je | izdalo 350 milijonov S., in ker se je tu delalo | v dobi padajočega denarja, so te zgradbe deloma zelo po ceni: danes bi tisto delo stalo 550 milijonov.
Iz inozemstva se je izposodilo vsega vkup od države, dežel in občin 1400 milijonov S: k temu pride 800 do 1000 milijonov S, ki se jih je naielo za kratek rok. Ko se kapital nabira, se ga na drugi strani tudi veliko izgubi: po konkurzih in poravnavah se je v teku let 1923 do 1927 izgubilo 800 do 1000 milijonov! Ceni se, da je vse ljudstvo, vsa državica imela leta 1927 5,7 milijard S dohodkov, tako da pride na človeka v letu 1000 S — zelo mal znesek, ako je sploh pravilen. Od teh dohodkov je 95%: samo plač uradnikov uslužbencev. Kaže se, da je zdaj dosti.manj ljudi, ki bi mogli plačevati kaj davka, nego jih jc bilo pred vojno, kar se sicer samoposebi razume. L. 1912 je bilo 3335 ljudi, ki so imeli dohodek 60.000 do 150.000 S, zdaj jih je samo še 1097, ljudi, ki so tedaj imeli dohodkov čez 150.000, je bilo 1306, zdaj jih je samo še 209. Tovarne dajejo veliko manj dobička nego pred vojno, zato si ne morejo nabirati zakladov. Glavni prirastek premoženja so tedaj hranilne vloge, ki se rabijo za popravljanje hiš, za občinska posojila in posojila, ki se dajejo kmetom in obrtnikom. Za razvoj industrije doma še ni kapitala. Skoraj tretjino ljudskega zaslužka je vzela davkarija. Tako smo še pač siromaki, a vkljub temu izdajamo veliko denarja za nepotrebne reči: 16% ljudskih dohodkov dajemo za alkohol, 5% za tobak !
1 POLITIČNI PREGLED ||
Nevarnost? Ni nič čudno, da nastanejo v inozemstvu vesti, ki kažejo na bližajočo se meščansko vojno, ko pri nas domovinska hramba objavlja proglase na parlamentarce itd., ki se končujejo z besedami: »Kazalo gre na 12. uro. stranke se opozarjajo — zadnjikrat.** Kaj pomaga, če vlada neprestano izjavlja, da ni nevarnosti, da ima moč v svojih rokah, ko pa inozemstvo temu ne verjame. Zvezni kancler Streeruwitz je skušal v Ženevi pomiriti in prepričati evropske državnike, da položaj ni nevaren in da' ima vlada moči v rokah, pa mu niso dosti verjeli. Mislili so si pri tem dvoje: Inozemstvo je prepričano, po vesteh časopisja, da je Avstrija vojno taborišče s stalno nevarnostjo za življenje, varnost in imetje. Z izjavami
vlada inozemstva ne bo mogla prepričati, da to ni res, slediti bodo morala dejanja, če je res, da stoji vlada na stališču parlamentarne rešitve perečih vprašanj. Take vesti zelo neugodno vplivajo na položaj na denarnem trgu. Ze smo se bavili v našem listu s tem. Po novejših poročilih listov dobivajo dunajske vele-banke neprenehoma telefonična in brzojavna vprašanja o kreditni zmožnosti velikih tvrdk. Vsa zagotavljanja nič ne pomagajo. Pa tudi doma to ni ostalo brez vpliva. Povojna leta so ; zapustila slabe izkušnje in ljudje na Dunaju dvigajo svoje prihranke ter kupujejo dolarje in švicarske franke. Po izjavah vladnih članov j položaj ni prenevaren in tudi mi mislimo, da sc za vloženi denar ni bati, ker ima Narodna banka krit svoj obtok denarja s 60 odstotki zlata in z devizami. Pomirljive izjave obeh taborov vodijo do sklepa, da bo prevladala parlamentarna pot, da se bo izvršila sprememba ustave zakonitim potom. — Mednarodna protivojna organizacija je zborovala ta mesec v Curihu in sklenila, da je potrebno, da se skliče konferenca o notranji razorožitvi Avstrije, ker je to edina pot, da se preprečijo spopadi in njih usodne posledice. Oba tabora se morata na ukaz vlade razpustiti in razorožiti.
Pomorski razorožitveni sporazum s prehodno veljavo se je v načelu sklenil med Angleško in Ameriko. Po tem načrtu bo dosežena enakost med angleško in ameriško mornarico za vse ladijske vrste v letu 1936. Na ta način bosta obe najmočnejši pomorski državi sveta ; stopili popolnoma složni med seboj pred konfe- ! renco petih velesil, ki se bo vršila meseca decembra v Londonu in bo razpravljala o pomorski razorožitvi Francije, Italije in Japonske. Sporazum, ki odstranja tekmo med Ameriko in Anglijo na morju, je eden najdalekosežnejših dogodkov v mednarodni politiki po vojni.
Vzhodne reparacije. 16. t. m. so se pričela v Parizu pogajanja o reparacijskih vprašanjih vzhodne Evrope. Zastopniki Male antante, Avstrije, Poljske in velesil so se o tem razgovar-jali v Ženevi in se zedinili o načinu konference, ki bo trajala precej dolgo. Svrha razprav je: Odprava reparacijskc komisije in mesto nje ustanovitev stalnih odborov, v katerih bodo zastopane tudi države dolžnice. Vprašanja se bodo razdelila v tri skupine: 1. Imetje, ležeče na ozemlju držav zmagovalk, ki je preje pripadalo državam dolžnicam in ki večinoma predstavlja velike vrednosti. 2. Razna vprašanja glede posojil, pri katerih je treba upoštevati, da mora več držav, posebno Avstrija in Madžarska, vračati posojila, sklenjena v času. ko so bile te države še mnogo večje kakor danes. 3. Prava reparacijska vprašanja, katerih rešitev je posebno težka, ker vse tri države dolžnice živijo v težki gospodarski krizi in se le počasni gospodarsko dvigajo.
Italija. Mussolini je združeval doslej v svoji osebi 9 ministrstev, vsa najvažnejša ministrstva; da je državo vodil takorekoč sam po načelih, ki si jih je postavil. Vsi Italijani so baje že prepojeni s fašizmom, nevarnost je odstranjena, m Mussolini je oddal 7 ministrstev državnim tajnikom, na ta mesta pa bodo imenovani novi tajniki. Svoj program je razvil na veliki fašistični skupščini, katere se je udeležilo 800 članov pokrajinskih fašističnih svetov.
S spremembo vlade ni nastopila nobena sprememba v smeri. Vlada je postala še bolj fašistična. Mussolini je nadalje omenjal, da bodo ukrepi, ki se bodo določili, dovedli do tega, da bodo ministrskemu predsedniku neposredno podrejeni državni svet, državno računovodstvo, vrhovno državno pravdništvo in državna policija. Državna policija je tako važna ustanova, da mora biti odvisna neposredno od šefa vlade. O likvidaciji fašistične stranke ne more biti govora. Ako stranka, ki je duševna gonilna sila režima, ne bi obstojala, bi jo on ustvaril. Gre le za to, da se stranka priklopi državnemu organizmu. Generalni tajnik stranke se bo imenoval s kraljevim ukazom, zvezne tajnike pa bo postavljal z naredbo predsednik vlade. Sestava vrhovnega fašističnega sveta se mora temeljito izpremeniti; 52 članov je preveliko število za organ, ki se bo tajno posvetoval in sklepal. Fašistična revolucija je zato prodrla, ker odgovarja fašistična stranka modernim potrebam, ki si jih bodo morali osvojiti tudi narodi drugih držav.
Politične vesti. Ruski zrakoplovi so bombardirali kolodvor v Pograničnaji in ga sežgali. Več ljudi je prišlo ob življenje. Tudi ruska
pehota je prodirala s pomočjo topništva na kitajsko ozemlje. Kitajci so se branili. Mesto Po-graničnaja je deloma pogorelo. Rusi so se morali umakniti. Pozneje so ruska letala napadla mesto Mulin in prekinila železniški promet. Prebivalstvo je dobilo poziv, da izprazni mesto. — 20. t. m. so pričele francoske čete iz-praznjevati drugi koblenški pas in bo ta del Porenja prazen 1. novembra. Porenje bo zapustilo okrog 10.000 vojakov. — Na zasedanju Društva narodov se je angleška delegacija posebno zavzemala za to, da kmalu preneha carinska vojna. Predlaga dve ali triletne carinske počitnice. Carine se v teh letih ne smejo spremeniti v nobeni državi. Medtem pa bi mogle konference storiti končnoveljavne sklepe.
| DOMAČE NOVICE ~j
Položnice prilagamo današnji številki vsem onim cenj. naročnikom, ki so ali v naročnini zaostali ali pa lista nimajo plačanega vsaj naprej. Obenem jih prosimo, da ne pozabijo Pogorelcev v Št. Janžu in tiskovnega sklada. Pripominjamo, da je treba naročnino plačevati naprej. Vsi opomini v obliki izpolnjenih položnic gredo v breme naročnikov. Upravništvo.
Dekleta! V zavodu šolskih sester v št. Jakobu v Rožu se začne šestmesečni tečaj gospodinjske šole z novembrom. Sprejemajo se tudi dekleta v šivalni tečaj, ki se uče samo šivati. Plača po dogovoru. Denar, ki ga starši potrosijo za gospodinjsko izobrazbo svojih hčera, je najtrdnejša dota, ki je ne more zapraviti nihče.
Kdor ima trgovske zveze z Jugoslavijo,
naj se poslužuje Hranilnice in posojilnice pri Devici Mariji v Prevaljah, ki izvršuje vsakovrstna denarna prenakazila. Sprejema vloge in jih najugodnejše obrestuje. Opozarjamo na o-glas v današnji številki!
Dekleta, pozor! Ako se hočete naučiti kuhanja, šivanja (ročnega dela) in drugih za umno gospodinjstvo potrebnih ved, pridite k šolskim sestram v Št. Rupert pri Velikovcu. Sprejemajo se s 3. novembrom za 6 mesecev. Glede sprejema se obrnite pismeno ali osebno do predstojništva šolskih sester. Porabite lepo priliko, ki se vam nudi, da se izurite v tako potrebnih vedah.
Globasnica. (Tuje zastave.) Pred par leti je priredila tuk. požarna bramba Silvestrov večer v Seifricovih prostorih. Da bi bila zabava tem popolnejša, je vodstvo brambe povabilo k veselici tudi tamburaški zbor iz Šmihela. Potek veselice je bil povsem zadovoljiv, a to ni ugajalo prav h koncu došlim par razgrajačem, ki so zahtevali od orožnikov, da naj takoj poskrbijo, da se odstranijo trobarvne (belo-
PODLISTEK	II
Maierhofer :
Franc Kriegl
(Steber slovenske Zilske doline.)
(Konec.)
In ko je včasih tako utrujen komaj zaspal, so ga klicali na pomoč! Od blizu in daleč! Bil je namreč po vsej dolini čislani in znani izvedenec v živinskih boleznih in strokovnjaško izobražen pomočnik pri vseh nesrečah pri živini in konjereji. Vedno je prebiral tozadevne strokovne knjige. In spomin je imel kot malokdo. Na tisoče in tisoče je bilo slučajev, v katerih je pomagal reševati njemu tako ljube „božje ži-valce“ po vseh vaseh doline, in spominjal se je še natanko vsake malenkosti vsakega slučaja, in če se je zgodil tudi pred tridesetimi ali štiridesetimi leti.
In če pomislimo, da si je naš Kriegl v nesebičnem, več ko trideset let trajajočem naporu le za druge popolnoma moral izčrpati vse svoje telesne moči, potem lahko umemo, da se je u-resničila tudi na njem svetopisemska resnica: breve vivens, multipllcavit multos annos, četudi prezgodaj umrl (v svojem sedeminpetdesetem letu), je dovršil večje število let. V resnici, kar bi deset drugih komaj dovršilo in storilo v trudu za svoje in drugih gospodarstvo, za vzgojo svojih otrok, za naš mili mali narod, to ' in še več storil je on sam.
In za versko in narodno vzgojo! Da je vrli i in po vsem Koroškem znani Zahomec še tako
modro-rdeče) vrvice, ki so jih imeli tamburaši pri svojih godalih. Zanimivo je bilo to, da tega nobeden navzočih gostov ni niti opazil, čeprav je bilo navzočih dosti pristašev nasprotnega tabora. Tamburaši so vsled tega utrpeli nemalo škodo, ker so si morali nabaviti nove vrvice. Vodja tamburašev in prireditelji Silvestrovega večera so se takoj obrnili na merodajna mesta za točne tozadevne informacije, toda prejeli so odgovor, ki se je glasil: V republiki Avstriji je nošenje ali razobešanje tujedržavnih (?) trakov ali zastav strogo prepovedano. Slično se je izrazilo tudi orožništvo, obenem pa naročilo, da se jih naj takoj obvesti, ako bi kje bila raz-obešena tuja zastava, čeprav rajhovska, oni bodo tudi to odstranili. Da pa bodo vedeli za ta slučaj vsi Slovenci in da bodo vedeli tudi, kako se izpolnjuje tozadevna postava (?>, hočemo omeniti sledeč slučaj: O priliki letošnjega letnega sejma v Pliberku smo videli razobešene samo rajhovske zastave, obenem smo poslušali rajhovsko godbo iz Monakovega. Potemtakem Pliberk ni več koroško mesto, ampak mesto Velike Nemčije. Torej-za Pliberčane ni več veljavno ono vele važno geslo: ..Karnten den Kamtner“, ampak hočejo biti sinovi le velike Nemčije. Tedaj velja dotična naredba samo za nas Slovence! Čemu neki le niso zapazili mnogi navzoči orožniki teh tujedržavnih zastav, saj so vendar bile dosti večje kot one vrvice pri godalih. Vprašamo se, ali je morda ta postava veljavna samo za nas, ali pa je morda postala zadnji čas brezpredmetna?
Kazaze. (Nekaj statistike.) Naša „župa“, prej kuracija imenovana, bo letos jeseni praznovala šestdesetletnico svojega obstoja. V teku teh let je bilo pokopanih tukaj 396 moških in 338 žensk. Vzrok je bila pri vseh smrt, vzroki smrti pa so bile bolezni ali nesreče. Ker te niso povsod enake, bo mogoče koga zanimalo, kako ie v našem zdravem kraju. Slabost kot vzrok smrti je dosegla najvišje število. Bila je tedaj ta največja morilka starih in mladih, in sicer pri starih 113-, pri mladih 78krat. Najmlajši, ki je moral umreti za starostjo in slabostjo, je imel 55 let, največ je bilo starih čez 70, 16 čez 60 let. Mali slabiči so živeli od četrt ure do 4 mesecev. Za slabostjo so največ morile pljučne bolezni: vnetje 35, otrpnjenje pljuč 31, jetike (dera) 70, nahod, gripa in kašelj skupaj 22, pljučne bolezni sploh 6, influenca 10. Vodenica je spravila v grob 74 mladih in starih do čez 80 let, božjast 53, prisad 30, nalezljive bolezni 30, mrtvoud 21, srčna napaka in kap 18, vnetje grla, možganov, krvi in vnetja sploh 9 {samo otroci), griža 11, želodčne bolezni 3. Mrtvo rojenih je bilo 20, prezgodnjih porodov 3. Rak je voisan petkrat: rak v glavi, trebušni rak, rak na maternici itd. Po enkrat so vpisani: krč, kila, slabokrvnost, revmatizem, gnitje
narodno prebujen, gospodarsko na vrhuncu in versko vsem za vzgled, ima naš Kriegl pri tem največjo zaslugo.
Bil je vedno tudi v občinskem odboru. Tudi ud bistrškega šolskega sveta. (Zakaj pa pri pogrebu ni bilo ne učiteljstva ne šolskih otrok?) Vedno tudi marljiv ud kmetijske podružnice. V odboru za dobavo novih zvonov, pri zidanju novega vodovoda, pri zadrugah za biko-, cela-korejo, pri dobavljanju semen in podpor, povsod med prvimi.
Pri narodnih shodih, igrah, veselicah, pri tamburaškem zboru, povsod je do zadnjega vrlo pomagal.
In njegova globoka vernost! On in vsa njegova družina vsem za vzgled. Med drugimi slovenskimi listi je prebiral vedno rad tudi »Glasnik presv. Jezusovega srca“. Naročnik ,,Bogoljuba". Slovesno je dal posvetiti svojo družino in svojo hišo presv. Jezusovemu Srcu-Domače »šmarnice" ves majnik. Iz tako vernega in boguvdanega srca je on črpal vedno nove in žive moči za se in za druge. V svoji težki in dolgotrajni bolezni (bolehal je vsled tolikega nočnega napora na želodcu) je vedno djal : N a j m e 1 j u b i Bog le p u s t i š e malo trpeti!
In njegov pogreb? Ganljiv in veličasten! Nad dvesto samo gospodarjev! Sest duhovnikov ga je tudi spremljalo. Prijatelji so prihiteli iz Celovca, iz Roža in vse beljaške okolice. Na grobu je govoril domači župnik g. Skrinar h) bivši deželni poslanec g. župnik Poljanec. Na* vrli Kriegl, Bog Ti bodi Tvoj veliki plačnik!
razlitje in razkrajanje ter zastrupljenje wvi, zmešana čreva, skvarjeni spodnji život, ftolgoletno dušno trpljenje. Sanitetnemu vojaku na dopustu je prišlo slabo in je umrl, 1 kmet K umrl po operaciji, 4 matere so dale življenje Pri Porodu (21, 38, 44 in 40 let stare, slednja je Pobila krvotok). — Nesreče : Doma sta utonila - otroka. L. 1919 je utonil vojak Šimen Koro-sec Pri gradnji velikovškega mosta, pri bojih )e bil ustreljen v srce vojak Fr. Odovšek in '■franata je ubila neznanega berača. Dalje je ubila na polju strela bivšega vojaka Martina Kolarja (in 1 vola) leta 1921. Nekega moža je zasul v gozdu plaz, v prejšnjem stoletju je ueko dete dekle zgorelo ob 5. zjutraj (1883), brugo se je poškodovalo v mlinu. Mrtvega so uašli dečka in 401etnega berača, na železnici ranjenega 401etnega hlapca iz Stebna. Drava je naplavila dve moški trupli. Obesil se je 18-elni hlapec pri Karižu v hlevu, nek dninar v gozdu in domač kmet. Zanimivo je tudi še, da Pred 20 leti prišla z Dunaja neka žena, ki je boblvala od sorodnikov čaj in rum. Ker je vžigala premočan čaj, se ji je zmešalo in šla je g Dravo. A ni se upala skočiti v vodo, marveč ju stala v vodi pol dneva in voda jo je zbistrila. ^°slej je bila pametna in čaju je dala slovo za Vedno.
, Drobne koroške novice. Celovec: Delavca zbornica je 14. t. m. razpravljala na svo-j®fl| zborovanju o proračunu za prihodnje leto. l/oračun je vsako leto višji m znaša letos bùO-OOO S, prihodnje leto pa že 428.000 S. Od te Vs°te mora odšteti zbornica 18.000 S za pobi-rupje doklade. V 1. do 6. plačilnem razredu se ločuje 7, v 7. do 9. pa 9 odstotkov prispevka ?°lniški blagajni, nameščenci pa plačujejo pav-yulirano 1 S 4 g na mesec. Izmed vseh dežel Koroška najvišjo zbornično doklado. Iz-batkl: predsedstvo 17.580, uprava 135.700, iz-ubrazba 101.940, hišna uprava 28.700, brezpo-Selni 27.000, socijalno skrbstvo 10.000, telo-vadba 10.000, razne podpore 20.000, prizidava zborničnega poslopja 107.080 S. Dohodki: Oprava 5800, obresti 6000, izobrazba 11.000, bisna uprava 25.200 S. — Zadnji izkaz navaja, bu je bilo 19. t. m. na Koroškem 987 podpira-U'b brezoselnih. — V celovškem mestnem gledišču pričnejo zopet igrati 28. t. m. in sicer l ‘ffro „Bettelstudent“. Finančna stran je zastavljena. — Ostali kraji: Gališki most je bil 20. do 27. t. m. zaprt za vsak promet. — t?• t. m. so neznani tatovi vlomili v trgovino r' Moryja v Sinči vasi in odnesli nekaj de-jtaa, živil in krojnega blaga. — V Bačah ob etaru se je po odhodu dr. Novaka nastanil pravnik dr. Alojz Krainz iz Beljaka, ki razumu tudi slovenski. — Na Wiegelejevi žagi v tavčali pri Podkloštru je nekdo ukradel 9 m u°jg jermen v vrednosti 150 S. — Fara Brdo prt Šmohorju je bila podeljena župniku Janezu ■btierju v Železni Kapli, fara Ruda tamošnjemu bfovizorju Francu Pirkerju, fara Železna Kapla .'Upniku Jožefu Bdhmu na Strmcu. Provlzor-wta v Železni Kapli je bil imenovan Ljudevit ij1 ujriČ, provizorjem v Borovljah dr. Janko Sa-p?*|ek, soprovizorjem v Zrelcu župnik Jožef ‘chholzer in soprovizorjem na Golšovem žup-'k Kristo Košir. Bolezenski dopust sta dobila revizor Luka Oizinger in msgr. dr. Amschl. u Prefekta v Marijanišču v Celovcu je bil po-•>avljen provizor v Borovljah, Fran Repnik. — učiteljico v Hodišah je imenovala deželna ■Jtaa Tusneldo Hey.
C
DRUŠTVENI VESTNIK
Črna zemlja.
j Vsak dan molimo v očenašu: Daj nam Kruh^ na^ vsakdanji *tru^1- Pri tem P,rasirno
želimo blagoslova našemu delu na tej
Jflzemlji. Da bi nam dal Stvarnik obilo sadu, b-ta M pridelek polja in hleva, vrta in gozda
^ gat in blagoslovljen! Pa ste kedaj že mislili, ltl r.°di in hrani zemlja tudi nas? Mi vsi raste-2i ,!z nje liki rastlini, mi vsi črpamo iz nje svoj lj0 ženski sok. S korenino je privezana v zem-v ^stilna, iz zemlje poganja in brsti, cvete in roj.e- Z zemljo je vezano človeštvo, iz nje se sv’,’ ^rvi in ustvarja, raste in se množi, v potu Povega °braza si služi svoj kruh, dokler se ne rja6 nazaj, odkoder je vzeto. z<4nti	rod ima najožji stik s svojo
ze j0- Iz svojega neposrednega življenja z luvti 0 svoje zdravje in čilost, svojo de-n°st in prevdarnost. Iz preprostega kme-
tiškega rodu dobivata svoje najboljše sinove narod in država. Pod preprosto kmetiško streho se rodijo velikani, ki preobrazuiejo svet in dajejo človeštvu nove smernice. Ce bi tudi prišel čas, da bi moglo živeti mestno ljudstvo brez kmetov in njihovih pridelkov, če bi hotelo kriti tudi vse svoje potrebe samo iz tovarne in inozemstva, vendar bi nikdar ne moglo pogrešati tega svežega življenjskega dotoka, ustvarjajočega ljudstva z dežele. Gorje, če bi nekoč merili človeka in njegovo dostojanstvo po sloju, ki je podrejen mrtvemu stroju, ali po ljudeh, katerih življenje se vrši med štirimi stenami pisarn ali trgovin ali enakih „podjetij“! Le iz neposrednega življenja kakega ljudstva z zemljo se rodi telesno in duševno polnovreden človek.
In vendar živi danes kmetiški rod v krizi. Besedi kmet se hoče dati nekak čuden naglas, kmečko delo se smatra najtežjim in najmanj rentabilnim delom. In kaj je sploh še privlačnega na deželi? Kje je vzrok begu z deželo? Ljubljanski „Slovenec“ prinaša razpravo z isto mislijo: Kmet je priraščen na svojo zemljo, to je lepa beseda. Res pa je, da je tudi navezan na svojo ženo. Če bo ona zapustila grudo, ji bo sledil. Človek bo zapustil očeta in mater in bo sledil ženi, pravi sv. pismo. Kmečki fant bo zapustil polje in grudo in bo sledil dekletu v mesto. Če gledate po mestih mrzlično zidanje novih stanovanj, ali ni zadnje gibalo temu volja žene? In če gledate, kako propadajo kmetije in razpadajo gospodarstva, ali ni volja žene, pred katero se hotenje moža, kakor uči izkušnja, redno izkaže za brezmočno?
Zameri se kmečkim fantom, ker nočejo ostati na kmetijah, ampak se trudijo za službe pri orožništvu, pri žleznici, v tovarnah, v ru-
Sleckenpierd-Lilienmilchcream :
Prvovrstna lepotilna krema z osupljivim učinkom; ustvarja mehko, prožno kožo in nežno, mehko polt. (Tolščna krema za noč, suha krema za dan.)	se
dokopih... Ali bi ne bilo bolj pravično, če rečemo, da so predvsem dekleta, ki hočejo biti žene orožnikov, železničarjev, tovarniških delavcev, rudarjev — a ne kmetov? Ali ni res, da kmečki fant vedno težje dobi dekle, ki bi se hotelo z ljubeznijo oprijeti kmečkega življenja? In kolikokrat se zgodi, da dekle pred poroko zakrije svoje želje, a potem moža toliko časa nadleguje in naganja, da prodata vse skupaj in se preselita v mesto.
Mislimo, da ni presmelo, ako trdimo, da je kriza našega kmetiškega gospodarstva v precejšnji meri kriza našega kmečkega ženstva.
To je misel ljubljanskega „Slovenca“. In priznati moramo, da je v njej veliko resnice tudi za nas. Veliko polje in hvaležno delo se odpira našim društvom, gospodinjskim tečajem, nam vsem, da najdemo z dekleti vred zopet pogled v lepoto preprostega življenja.
Št. Jakob v Rožu. (Naše društvo.) Prav kmalu bo potrkala na vrata mrzla zima. Počasi že vstajajo društva iz poletnega spanja. In prav radoveden sem, kako bo kaj z našim. Bo pač treba, da se zopet vzdramimo, uvedemo mesečne sestanke in priredimo par lepih iger. Sicer nam bo res dolg čas v še daljših jesenskih in zimskih večerih. (Op. ured. : Iskreni prošnji se pridružujemo tudi mi in bi želeli, da bi pri vas zopet prednjačili na prosvetnem polju, kot nekdaj.)
Sveče. Slavnostni sestanek ob prilikii društvene dvajsetletnice je otvoril letošnjo poslovno dobo „Kočne“. Pregled dosedanjega dela in uspeha naše prosvetne organizacije tekom dvajsetih let je morda najboljše bodrilo k novemu delu in še večjemu razmahu. Zato so bile posvečene besede predsednikove in tajnikove predvsem društveni zgodovim in društvenemu življenju: Kronika govori o dolgi dvajsetletni življenjski dobi našega društva, omenja častno število prireditev in nastopov, pripoveduje o veliki požrtvovalnosti odbornikov in o dobri volji njegovih članov. In uspeh: Bolj kot kedaj je to naše ljudstvo vezano s svojim domačim svetom in ga čuva kot svoj zaklad. Zato globoko korenini v domači zemlji in je nepremagljivo, kot je nepremakljiva gora Kočna, po kateri nosi ime. Ustanovnikom, tem našim pravim koreninam, je izreklo društvo na tem sestanku svojo zahvalo in jim izročilo častne
diplome. Najlepša zahvala pa je bil našim usta-uovnikom izredno posrečeni nastop vrlega društvenega naraščaja v pesmi, deklamaciji in igrah „Zamorec“ in ..Čašica kave“. Saj je dokazal, da bo živela domača misel .,Kočne" tudi v drugem in tretjem rodu naprej ter ustvarjala kljub vsem oviram naše dobe še dela, na katera bo ponosna cela vas in vsa dolina.
1 GOSPODARSKI VESTNIK ffl
Seja deželnega kullurnega sveta dne 13. septembra 1929.
Supersberg: Na Dunaju se je vršilo zasedanje predsednikov, na katerem je poljedelski minister Fodermaier poročal, da so se naredbe, ki se tičejo svinjske trgovine, dobro obnesle. Kar se je doseglo, je dosti pomembno za kmete, a ti morajo zdaj skrbeti, da se Dunaj zadosti oskrbi s svinjino. Svinje se lahko in dobro prodajajo, naj se ljudje poslužijo priložnosti, da se kaj zasluži.
Govorilo se je o železnici in nakupu pragov v inozemstvu. Gorjanski kmetje pričakujejo, da se pragovi kupijo od njih, ko ravno v planinah raste mecesen. Predsedniki bodo pazili, da se v bodoče pragovi ne bodo kupovali več v inozemstvu.
V jeseni se bo ljudem, ki dovažajo blago (živino, svinje) na Dunaj, zopet vračal del voznine.
Za kraje, ki so prizadeti od toče in burje, je ministrstvo izplačalo deželi 40.000 S podpore. Delilo se je v sporazumu z vlado kakor lani (dala so se semena poceni in podpore za umetna gnojila).
Organizacija za prodajanje živine se je izvedla. Sicer se je kmetje še ne poslužujejo v polni meri, ali kupec, ki hoče kupiti potom organizacije, dobi kar potrebuje. Če bi vsi kmetje javili, kar imajo na prodaj, bi bilo blaga dovolj na razpolago, ali organizacija ne more dajati ljudem več, nego kupec ponuja. Kjer se ne prijavlja dosti, se sme soditi, da kupujeta domači mesar in kupec.
Govorilo se je o obrambi žitnih cen. Koroški gorjanski kmet hoče, da se varuje tudi pollanca, ki pridelava žito; ali na gorjance se tudi ne sme zabiti.
Govorilo se je o štetju kmetških domov (Be-triebszahlung) in njihovega imetja. Treba je to štetje, ki se prihodnje leto vrši, podpirati, da se pravilno izvede. Potrebujejo se podatki o raznih vprašanjih in ti podatki naj bojo zanesljivi.
Uvoz krompirja je Italija zaprla. Poskušalo se je dobiti dovoljenja za uvoz potom konzulata in trgovcev. Na to se je dobilo neko dovoljenje za uvoz semenskega krompirja, a samo do 16. sept. in pod takšnimi pogoji, da se uvažati ne da. V Italiji imajo pač letos sami več krompirja; zgodnjega blaga se je v Nemčijo moglo samo malo kaj prodati, zato država tam varuje domači pridelek pred konkurenco pod pretvezo, da je v Avstriji krompirjev rak! Res se lani ni enotno in povsod dobro pošiljalo, da so se ljudje v Italiji pritoževali. Raz-govarjalo se je potem, da bi bilo morebiti mogoče krompir pošiljati v Egipt in na Grško. Ali tamošnji trgovci zahtevajo, da se plačuje blago tam in ne tu; voznina znaša več, nego je blago vredno, zato se ne more priporočati, da se kdo posluži te možnosti izvoza. Za nas na Koroškem je ugodno, da se krompir deloma spravi v žganjarne, ki so nastale v celovški okolici, v Velikovcu in prireja se nova j pri Miklavcu.
Vršila so se pogajanja med beljaško in gornje-koroško mlekarno v Špitalu. Gornjekoroška kupi beljaško in tako mlekarstvo centralizira. Male mlekarne se bodo morale pridružiti, da se uredi sprejemanje in oddajanje mleka.
V spomin Kiršnerju in dr. Reinprehtu.
Supersberg: Svetnik Kiršner je nenadoma umrl. Kdor je imel priložnost delati z njim, se ga bo hvaležno spominjal. Prizadeval si je, vpo-staviti vse svoje moči v prid kmetijstva, ki mu bo ohranilo hvaležen spomin. — Spomniti se moramo tudi dr. Reinprehta. časten nam bo njegov spomin, ker nam je bil vedno ob strani s svetom in pomočjo. Dežela z njim veliko izgubi, zlasti zadene izguba kmete, ker smo smeli z njim računati in kot deželni finančni referent je v polni meri umeval kmečke potrebe.
Gospodarsko štetje.
Dr. S tot ter: Kmetijstva že nismo šteli od j 1. 1902 sem. Razmere so se spremenile zlasti z o-' žirom na to, da se je nekaj dežele odrezalo. Tako
delujemo naprej s statističnimi tpodatki, ki niso več točni. Kmetom je treba povedati, da se ti podatki ne smejo rabiti za davčne namere. Treba bo na zborovanjih krajevnih društev govoriti o tem.
Dragi meričniki.
Traussnig se pritožuje, da je merjenje zemljišč po uradnih meričnikih predrago. S sosedom sva menjala ob neki meji 2000 metrov posekama in bilo je meričniku plačati nad 100 S. Tako se zemljišče kar od vlade kupi. V takih razmerah ni mogoče zaokroževati posestva.
Msgr. Podgorc: Lani smo slišali, da se krompirja ni vselej pravilno pošiljalo. Jaz sam sem videl neko pošiljatev, v kateri se gnilega krompirja prav ni nič izbiralo. Treba bo, da kulturni svet vzame pošiljatve za inozemstvo pod svoje nadzorstvo. Ko se pošilja samo par tednov in samo na nekaterih železniških postajah, ne bo preveč dela in stroškov. Gospodarji, ki pošiljajo, naj te stroške plačajo. — N a u poroča, da je Italija Madžarom dovolila uvoz 1000 vagonov krompirja, da torej z nami drugače postopa kakor z drugimi. — Ferlič misli, da je tisti slabi krompir, radi katerega so se Italijani lani pritoževali, sploh bil le iz Poljske. Dunajski mešetarji so ga tam dobili in od tu odpošiljali. Očita pa se zdaj po nedolžnem nam. — Dr. S t o 11 e r: V glavne kraje, kjer se odpošilja krompir, se bo postavilo stroje za sortiranje krompirja.
Kmetijska šola v Celovcu.
Supersberg poroča, da se je vršila seja šolskega odbora. Ljudje posebno cenijo šolo v Celovcu, zato se je sem oglasilo 105 fantov, sprejeti se jih je moglo samo 50. Ljudstvo živo čuti potrebo strokovne kmetijske izobrazbe.
Proračun za 1. 1930.
Pravzaprav ni to proračun, marveč načrt, koliko se bo za razne kmetijske potrebe zahtevalo iz deželnih sredstev. O tem se bo seve še posvetoval deželni zbor, ki bo dovolil ali odklonil.
Zahteva in pričakuje se pa:
1.	Nagrade za stare posle............. 5.000 S
2.	Za zadružništvo.................... 35.000 S
3.	Za kmetijsko računstvo............. 14.000 S
4.	Za	utrjevanje posestev............. 30.000	S
5.	Za	splošno izobraževanje ....	5.000	5
6.	Za	gojitev rastlinstva............. 84.000	S
7.	Za	sadjerejo....................... 23.000	S
8.	Za	gozdarstvo...................... 25.000	S
9.	Za	planine......................... 34.000	S
10.	Za gospodarske pote................ 20.000 S
11.	Za	živinorejo..................... 154.000	S
12.	Za	mlekarstvo...................... 26.000	S
13.	Za gnojne jame..................... 35.000 S
14.	Za gospodarstvo na Turah, Osoje .	18.000 S
15.	Za	razstavo 1930 .................. 80.000	S
16.	Za	melioracije...................1,125.000	S
17.	Za	vodovode . .................... 242.000	S
Potovalni pouk.
Dr. Stot ter: Potovalni pouk pripravlja u-stanavljanje kmetijskih organizacij, zato je neob-hodno potreben. Samo majhen del kmetov ima priložnost, da najde v kmetijskih šolah strokovno izobrazbo: vsako leto nastopi 600 mladih posestnikov, izšola se jih samo 120.
(Dalje sledi.)
Tržne cene. Velikovec: Konji od 4—600 S, biki za kg žive teže 0,90—1,20, pitani voli 1,40 do 1,50, vprežni voli 1,20—1,30, junci 1,20 do 1,30, plemenske krave 1,10—1,30, plemenski prašiči 2,40—2,50, ovce 0,70—1, koze 0,40 do 0,45 S. Jajce 17—18 g, sirovo maslo 4,40—6 S; pšenica 29, rž 25, oves 21, proso 29, ječmen 24, letošnja ajda 26 g za kg. — Živinske cene v Celovcu: voli 3—3,30, telice 2,90—3, mlade krave 2,80—3, stare krave 2,60—2,80, biki za klobase 2,60—2,80, drobnica 2—2,30, mesne svinje 3—3,20 S za kg. Živina se prižene, se v klavnici zakolje in plača meso.
Borza. Duna j, 24. IX. 1929. Dinar 0,1249; lira 0,3716; nemška marka 1,6904; češka krona 0,2101; franc, frank 0,2778; švic. frank 1,3683; dolar 7,0975.
Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božic zapoved!
RAZNE VESTÌ
Drobne vesti. Žito je doseglo v zadnjem času najnižjo ceno iu daleč ne krije več Proizvajalnih stroškov. Madžari so prodajali pšenico po 29 do 30 S, rž po 24 do 25 S meterski stot, ko je bila lani v tem Času cena za pešnico še 39—40 in za rž 39 S. — Letošnja vinska letina bo za "20—30 odstotkov slabša od lani. Lani se je pridelalo 800.000 hi, letos pa bo vina okrog 500.000 hektolitrov. Zato pa je od lani ostalo v kleteh še 200.000 hi in se ni bati, da bi nam domačega vina zmanjkalo. — Na šolah društva „Komensky“ na Dunaju je letos vpisanih 2424 učencev, za 40 več od lani. — Dunajsko mesto izplača svojim uradnikom in nameščencem 14. mesečno plačo: vsakega 1. junija dobijo dvomesečno plačo in vsakega 1. decembra istotako. — Vas Ried na Tirolskem je pogorela. Žrtev požara je postalo 16 objektov, med njimi 2 gostilni, za katere je še najmanj škoda. — Zborovanje Heimwehra in Schutz-bunda 7. oktobra 1928 v Dunajskem Novem Mestu je stalo državo 6 milijard kron. Škoda za denar, ki se v gospodarstvu tako krvavo rabi. — Hrvatške šole na Gradiščanskem so dobile „Tretjo čitanko". — Ostale države: Na železniški progi Lom—Vrače na Bolgarskem se je pojavilo več milijonov gosenic, ki so preplavile progo, tako da je tovorni vlak iztiril. Gosenice so povzročile tudi v okolici Grobova veliko škodo. — V rudniku rjavega premoga Rtanj pri Zaječarju v Jugoslaviji je^ nastala eksplozija: 10 rudarjev mrtvih, 3 težko in 3 lažje ranjeni. — V drogeriji Monici v Parmi v Italiji se je vnel in eksplodiral bencin, ki je pognal celo hišo v zrak. Izpod ruševin so potegnili 19 popolnoma razmesarjenih trupel in 18 ranjenih. — Amerikanci si preganjajo čas z raznimi računi. Nekoga je zanimalo, kolikokrat poniha krava z repom. Izračunal je, da se to zgodi dnevno 41.152krat. — V werndlo-vem premogovniku v Klein Rosselnu v Nemčiji so 16. t. m. eksplodirali plini, ki so se nakopičili v rovu zaradi nezadostne ventilacije. Plamen je švignil več sto metrov visoko iz rova in je zajel vsa sosedna poslopja. Hipoma je bil ves prostor okoli rova v premeru 50(1 m v ognju. Ob rovu ležeče zaloge olja in petroleja so eksplodirale s strašnim, treskom. Požar je objel tudi ventilacijske naprave, ki so se nahajale 700 m od rova. Ubitih je 23 rudarjev in ranjenih 65.
Bolniško zavarovanje. Ko so se pred nekaterimi leti zavarovali zoper bolezen mestni in tovarniški delavci, se je mislilo, da bo treba to zavarovanje vpeljati tudi za kmečke delavce, da ne pojdejo vse delovne moči z dežele in da ne bodo kmečki posli in dninarji v slučaju bolezni brez pomoči. Izprva sc je mislilo, da breme ne bo prehudo. Polagoma se izkazuje, da je le zelo težko plačevati rastoče doneske in, se kaže, da niti zavarovanci z zavarovanjem niso zadovoljni. Tako pride, da piše časopis „Hochland“ o zavarovanju velepomembno razpravo: „Zdravnik je prišel v nevarnost, ker je postal zavarovalniški zdravnik — Kassenarzt. Bolnik, s katerim ima zdravnik dandanašnji opraviti, ni več tisti kakor pred leti: bolnik, ki prihaja k blagajniškemu zdravniku, je danes samo del mestne ali sploh vesoljne ljudske mase, ki je za svoje telesne ali duševne bolezni zavarovana, reči bi se moralo zavarovana ne za bolezni, marveč za stroške zdravljenja. Blagajni sc je pritegnilo zdravnika, in ta je dolžan pečati se z vsemi bolniki, ki pridejo. To se pravi: zavarovanec ima vsaki čas podnevi in ponoči neomejeno pravico do zdravnika. S tem se je alarmirala cela armada telesno in duševno pohabljenih ljudi. Hodi se k zdravniku ali kliče zdravnika pri vsaki malenkosti, ker stvar nič ne stane in bi bil zavarovanec neumen, če bi se naprave dosti ne posluževal. Od zavarovanca sc ne zahteva nobeno plačilo. Za zdravnika to pomeni, da je vsaki dan obremenjen z neštevilnimi slučaji, ki bi se vsi lahko poravnali in uredili tudi brez njega. Prihajajo slučaji, ki se jih ne more prav jemati za resne in to zdravnika draži ter mu jemlje zanimanje tam, kjer bi ga bilo res treba. Dejanski je zdravnik popolnoma izročen zavarovancem. Ako je zdravnik kaj zmožen in volje resno se poprijeti stvari, se mu bo delo tako množilo, da ga več
zmagati ne more. Njegova ordinacija bo kako' tovarna — Massenbetrieb —> ker je Kassen-betrieb. Nekaj let bo zdravnik to vzdržal, PO' tem ne več. Zmožni zdravnik ne bo osta1 Kassenarzt in zavarovalnicam bodo ostajali i( drugovratni ljudje. Blagajniškim zdravnikom se danes toži po času, ko so družine imele svoje družinske zdravnike:	zdaj zdravi edef
zdravnik očeta, drugi mater, tretji otroka. Bla; gajniški zdravnik stoji obupan in ogorčen proo razmerami, katerim ni kos. Iz te zagate ni videti nobene poti, ki bi peljala ven.
IsiSa le BSasnlkova
Velika Pratika
xa navadno leto 1930,
ki ima 365 dni.
„VEL1KA PRATIKA*4 je najstarejši slovenski kolednr, kije bil že od naših ptadedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V ,Veliki Pratiki* najdeš vse, kar človek potrebuje vsak dan : Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne iw lunine mrke; — lunine spremembe ; — koledar za pravoslavne in prote tante; — poštne določbe za Jugoslavjo ; — lestvice za kolke na menice, pobotnice kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav vv LjnbljaniinZagrebu; — vseseimena . Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; — pregled o koncu brv j osti živine; —	;
tabelo hektarov v oralih; — popis vseh važnih domhčih in tujih dogodkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti; — življenjepise važnih in odločilnih oseb s slikami; oznanila predmetov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši.
.VELIKA PRATIKA* se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku :
tiskarni J. Biasnika nasi. d. d. v Ljubljani.
________________________112 JI
—............. ^
(Ktanilmcain ft&iajUfUca
pri Devici Mariji na Jezeru v Prevaljah, r. z. z n. z., Mežiška dolina, Jugoslavija
6e ptipotoča vtem,
ki imajo trgovske zveze z Jugoslavijo, za vsakovrstne denarne transakcije. Prejema tudi od vsakogar faatUlne vloge v dinatjifi in iilingift in nudi najugodnejše obrestovanje Ker je zavod zadruga z neomejenim poroštvom, je denar popolnoma varno naložen. 'Utaduje te dnevno.
Na vprašanja se odgovarja brezplačno.
Pristav (Meier)
vešč vseh gospodarskih in tesarskih dd
išče primerno službo.
Naslov pove upravništvo Ii«ta.
Originalno MeloUe-jev*
brabantsko oral«
melotte-werk*
wieniv.,mayerhofgass£1{

Zastopnik: Valentin Lass»ig,posest0
103	Nova vas, P. Fdderlach
fe^tastnik: Pol. in bob. druitvo za Slovane« n« Koro&em v C«lovcu. — Založnik, izdate)j in odgovorni «rednik: Zinkovik^ Joeip. typograf, Dunaj. X., Etteoieichgasse 9. — Tisk»
Lidovi tiskarna Ant Mac hit hi tkužba (za tisk odgovoren Jos. Zinkovsky), Dumi. V., Margaratcnplatz 7.